PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI * Štev 9*7 /i x ro\ Poštnina plačana v gotovini X oittv. /O/ H008) Sniidialone in abbon. post. I. gr. Člani O F f S širjenjem našega tiska in s sodelovanjem v njem bomo naj lepše proslavili 10. obletnico ustanovitve naše slavne Osvobodilne fronte! TRST, sobota 25. novembra 1950 Cena 15 lir SRETEH 2UJ0V1Č HH SVOBODI »»Danes vidim jasno vse sovjetske namene - Šlo je za taktiko z dobro določenim name-°m ■ Stvari sem gledal z ruskega stališča, kar ni samo zgrešeno, temveč naravnost ovražno Jugoslaviji" - Javno tožilstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije “krnilo kazenski postopek proti Žujoviču ter odredilo njegovo izpustitev na svobodo .24' — Javno to-21 « FLRJ s sklepom od !»tfVembra t- 1- ukinilo karu c P°stopek proti obtožen-n-u ^uioviču ter je od-ivnh j nleS°vo izpustitev na odo. V utemeljitvi razsod-“ Pilarja, da je obtože. javo novembra t. 1. iz- priznava svoje so-'e proti Jugo- dr.'i in sta poslala odprto pismo «Borbi», v katerem sta obrazložila svoje stališče in sta priznala svoje kominformistič-no delovanje. Z druge strani se zdi tudi, da je znani pisatelj Branko Čopič, ki ga je pred kratkim kritiziral sam maršal Tito zaradi njegovih člankov, spremenil svoje stališče in da pripravlja izjavo, ki jo bo poslal «Borbi». Glasilo KPJ bo jutri objavilo izjavo bivšega finančnega ministra Zujoviča, v kateri ta izjavlja, da se dobro zaveda svojih napak, ki predstavljajo nasilno akcijo proti Partiji, proti interesom ljudstva in proti interesom države. Pismo, objavljeno čez osem stolpcev, predstavlja splošen pregled ideološke spremembe obto- ženca. Zujovic podrobno opisuje vse svoje delovanje proti ju- _________________ goslovanski državi do objave s*a bila izpuščena pretekle | resolucije Kominforma. Na v . kateri priznava svoje orf„?m.te 2veze s sovjetskimi gam ln priz llava del°Van3 J«, bivši minister zvez- Boo ln bivši član central- Zl* komiteja KPJ je bil v za- ftuvt objave resolucije Ko- BiiK 0rma- Šil je eden najbliž- fiar, i°deI.avcev Tit-a- vplivni v ,i ,artiie in zelo popularen 1948 Aretiran je bil leta č«- skupno z ministrom za na-W°Vanje som. Andrejem Hebran- , že tretji važen komin-sa ; ’.ki je bil v zadnjem ča-iva žen na svobodo. Prva koncu piše: «Danes jasno vidim vse sovjetske namere. Slo je za taktiko z dobro določenim namenom. Vsa stališča, vsa o-sebna mnenja, ki so mi dala misliti, da nekaj ni v redu, so bila taka, ker sem stvari gledal z ruskega stališča, ki ni samo zgrešeno, pač pa naravnost sovražno Jugoslaviji. 7. um A at v Zaltodni Nemi HEIDELBERG, 24. — Glavni štab generala Thomasa Handya, poveljnika ameriških oboroženih sil v Evropi, poroča, da bodo V Evropi obnovili 7. ameriško armado. Armadi bo poveljeval general Manton Eddy, ki je med vojno poveljeval 9. ameriški pehotni diviziji, pozneje pa 12. armadnemu zboru. Glavni štab te armade bo v Stuttgartu na ameriškem področju. Omenjeno poročilo meni, da je to prvi praktični ukrep za povečanje ameriških oboroženih sil y Evropi. Danes zjutraj so z vlakom prispele v Berlin tri nove čete 6. ameriškega pehotnega polka, ki je bil nedavno ustanovljen. S temi 450 vojaki se je število vojakov in častnikov, ki so prišli v Berlin po 15. novembru, da povečajo ameriške posadke, povečalo na 1000 mož. Bonnska vlada je visoki zavezniški komisij; poslala noto, v kateri je sporočila, da je pripravljena priznati nemške zunanje dolgove. V vladnih krogih trdijo, da se zavezniški nemški strokovnjaki strinjajo glede višine teh dolgov Zahod, ne Nemčije. Znano je, da je bilo priznanje teh zunanjih dolgov eden izmed pogojev, katerega so morale izpolniti nemške oblasti .zato da na podlag; revizije okupacijskega >ta-tuta pridobijo večjo oblaet. Drugi pogoj, ki ga zahtevajo zahodne sile, pa ja razdelitev Kardeljeve IZJAVE PBED ODHODOM V DOMOVIIO V prime ravnale ru napada bi Jugoslavija i v duhu listine OZN Uelegacija FLRJ prispela v l\lew York in njen sestanek z Beblerjem - Politični odbor sklenil povabiti kitajsko delegacijo k razpravi o protestu SZ zaradi «ameriškega napada na Kitajsko^ Beograd ta?®' S* 24. — Jutri bo ki ga le jugoslovanski fu »'brpŠrf minister Kardelj imel trert rthlS m atneriške BBC Okn oddodom « ZDA s par- Elizabeth«. KSm ,lcita7skem vprašanju je J lzlayB, da Kitajska >ko mnogo pripomore k okre-jT ti,muu v svetu in k napred-tn.., vestva, toda samo v pri-tidv- da b° niena politika ne-'‘»isila. V nasprotnem prime-~~ je dejal Kardelj — bo °Va Kitajska služila kot orod-v Vnanje politike druge drža. n*. in bo zato ostala še va?.ai)e zaostala država brez j,c)ega mednarodnega znača-sn'„ ■ de ukrepov, ki naj bi jih ,yr«leli, da se napravi konec Vil iske vojne, je Kardelj izja-p.’ je edina možna pot ne-sporazum med pe- vlado in drugimi priza-imi državami, te h- yPraSanie> kakšne ukre-v2e,1 jugoslovanska vlada pod-karrt iV Primeru napada, je bit; ®U odgovoril: «Ne more v . da bj Jugoslavija primeru napada ravnala kot člal rilca OZN, t. j. obrnila bi se tostn-u Bstine OZN na Var-6v0ji KSVet> da dobi podporo v jJi borbi proti napadalcu«. *2e?pi u cu ie Kardelj izjavil: ttisrč izrabiti to priliko, da IjUdst° pozdravim ameriško sitih v imenu jugoslovan- USQ..narod°v, želeč mu mnogo ^ Pri--Pri skuPnih naporih njegovem delu«. del* .Y°BK, 24. — Kitajska SucC?01*3’. ki P^iuie v Lake letai^jf4. je prispela danes z » iz Londona v New io {‘.Na letališču je delegaci-iiit »Č, sovjetski delegat Ma: «oviwT,pno 3 številnimi člani . S« Nacije.. . Wraf‘iiii novir.arjem in fo-ietal,-:?m. ki so se zbrali pred ie voditelj kitajske tleri a . Wuhsjučuan izjavil v°dai iru8ini: «Na podlagi na-'iii(kkJ3srednie vlade kitajske ^ PritiJepylbllke sem Prišel’ tostjip vlDem zasedanju Var-sveta OZN, v katerem Sro/a2pravliaii ° obtožbi o kaiwan ^ na'P'adu na otok vtL. ^ormaza). Upam, da « Ct /Tl Olrtr— t • j v.« ^Vič^03 -1 svet to pritožbo 'to, v*1® upošteval. Ce bo ta-eio Predstavljalo pozitivi nampent'i¥l mir in za var-fo P?c‘fiku in v Aziji, kit® i<,vJe zeiia osrednje vlade ^eiiesi.? ,?Ju.dlsk;e republike in i^bivai,. QSIva 475 milijonov tVrišv 1Wed kitajskim ir.' ? la , m 1 • V ,glob?k svo! da' Pri- V Lud3t-vom je vedno 'ti globoko prijateljstvo. Ze- ki želijo mir.« voditelj kitajske N Varn Seestal a Predsedni-h“ru RPK?os.tneSa sveta dr. Ale-Sljaeb‘erJem, da z njim raz-Programu prihodnji!.' Shižka Vfmostnega sveta. 4 Poročila |aC^3a je- Bebl,er- čp ;i _a’, da je pnpravlje- i ral?. Pogrebno, začeti tudi i ;|ty va ravo 0 kitajskem pro-wba v1 da bo seja do- u%h. plnzYŠetku Prihodnjega Ssitr, 5°i ne ie voditelj ki- oi: Vlav%: Jtr s Uu- P^^rJtežil poverilnice ‘tu, uu tajniku OZN Trygve bl-')1'al Italiji pred dvema letoma. V tem pogledu omenjamo mimogrede tudi zadnjo izjav.o, ki jo je podal v zvezi s tristransko marčno izjavo iz lata 1948 zunanji minister francoske vlade Schuman in ki našo gornjo ugotovitev le ponovno potrjuje. Schuman je namreč izjavil, da je po njegovem mnenju možno rešiti tržaško vprašanje le sporazumno med Jugoslavijo in Italijo. Pri tem je dodal, da se sicer ta možnost nahaja sedaj na mrtvi točki in da če do sporazumne rešitve ne bo prišlo bo moralo pač priti do tega, da se uresničijo določbe mirovne pogodbe z Italijo. Pred nekaj dnevi pa nam je prišel pod roke. nov dokaz o tem, da marčna tristranska izjava o vrnitvi Tržaškega ozemlja Italiji v resnici ni bila nič drugega kpisovanju otrok in seveda tudi pri pripravljanju kulturnih prireditev v korist novoletne jelke. Dela torej ne manjka — volje tudi -ne in tako lahko mirno trdimo, da bodo naše žene postavljene si naloge v polni meri opravile. S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ali je zvišanje plač nameščencem ACEGAT v zvezi z zvišanjem tramvajskih pristojbin? Kljub temu da se je včerajšnja občinska seja pričela skoraj s polurno zamudo, niso bila zasedena vsa mesta občinskih svetovalcev. Po prečitanju prejšnjega zapisnika je povzel besedo odbornik Bonetti. Govoril je o povišanju plač uslužbencem ACEGAT in o reguliranju tramvajskih pristojbin. Dejal je, da je to dvoje tesno povezano in da čim bo rešeno vprašanje tramvajskih pristojbin, bo rešeno tudi vprašanje povišanja plač nameščencem pri ACEGAT. Čeprav je zagotovil, da se bo to čimprej zgodilo, ni bil občinski svetovalec Ra-dich s tem zadovoljen, češ da se stvar zavlačuje že štiri mesece. Na pojasnilo, ki ga je dobil, je ponovno ugovarjal, nakar pa se je v stvar vmešal sam župan Bartoli. Poudaril je, da ta delikaten problem ni mogla občina takoj rešiti, ker tako povišanje plač kot regulacija tarif zahteva podrobne proučitve. Na drugo vprašanje občinskega svetnika Radicha glede roka za povišanje stanarine, je odgovoril odbornik Dulci. Rekel je, da je župan 8. novembra interveniral pri ZVU, zato da bi se trimesečni rok, ki je v veljavi v Trstu in katerega je določila ZVU, UPRAVIČENA ZAHTEVA SLOVENSKIH STARŠEV SV. IVANA Di Pl ijiei 1 Sl Uouei i. lua ishemu oirošK nu primerne emu urlcu prostore! Ni dovolj, da nam odgovorni šolski čini tej ji priznavajo pravico do slovenskih otroških vrtcev, temveč bi morali skrbeti tudi za to, da bi našli primerne prostore, v katerih bi imeli ti slovenski otroški Vrtci svoj sedež. Nihče ne bo mogel na primer trditi, da odgovarja slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu vsem pogojem, ki jih predvidevajo zdravstveni in drugi predpisi. O tem so prav gotovo poučeni tudi odgovorni šolski činitelji, ki se pa za to stvar, najbrže ker gre samo za slovenski otroški vrtec, do sedaj niso prav nič pozanimali, kaj še, da bi ukrenili potrebne korake za rešitev tega problema. Soba, kjer je slovenski otroški vrtec, je v pritličju osnovne šole pri Sv. Ivanu; je zelo vlažna, temna ter ima okna obrnjena proti severu, kar pomeni, da mora biti v zimskih mesecih tudi zelo hladna. Ker je slovenski otroški vrtec tako v istem poslopju kakor osnovna šola, je popolnoma razumljivo, da se otroci ne mo- rejo niti pošteno razgibati ali naigrati, ker bi sicer motili pouk v osnovni šoli. In ta slovenski otroški vrtec ima nič manj kot 50 otrok. Šolski zdravnik, ki je pregledal sobo, * ie sam ugotovil, da je prostor za otroški vrtec popolnoma neprimeren ter da ne ustreza higienskim predpisom. Prepričani smo, da so o tej ugotovitvi poučeni tudi odgovorni šolski krogi. Slovenski starši otrok, ki obiskujejo omenjeni otroški vrtec pri Sv. Ivanu z vso odločnostjo zahtevajo, da se to vprašanje čim prej reši ter da odgovorne šolske oblasti najdejo primeren prostor za slovenski otroški vrtec v katerega bodo lahko starši svoje otroke poslali brez strahu za njih zdravje in prepričani, da se bodo njih otroci lahko tam nemoteno nazabavali Šolske oblasti naj ne bodo gluhe za upraviiene proteste prizadetih staršev, temveč naj store v-e potrebne korake da bo dobil slovenski otroški vrtec pri Sy. Ivanu primerne prostore. podaljšal na 6 mesečnega. Odgovora na svojo intervencijo pa še ni prejel. O ureditvi nekaterih okoliških cest je govoril odbornik Visintini. Svetovalec Delise je vprašal, koliko je resnice na govoricah, da bo občina odpustila 100 občinskih uslužbencev in p odpustu nekaterih vajencev. Odbornik Cumbat mu je odgovoril, da ne gre za noben odpust občinskih uslužbencev. Od 19 vajencev, uslužbenih r.a avtoparku in krematoriju za zažiganje smeti je bilo sprejetih v službo 9. Na sindikalno intervencijo so sprejeli še o-stalih 5, ki so opravili obrtniški izpit. Ostalih 5 pa ne morejo sprejeti kot strokovne delavce, ker izpita niso opravili. Zaradi neznanja in pomanjkanja volje občina pa da jih bo nastavila kot navadne delavce. V pogledu pokojnin občinskih uslužbencev* je rekel, da bodo izenačene s pokojninami državnih uslužbencev. Svetovalec Sbogar Brocchi je razpletel misel, da vajenci niso opravili izpita, ker so mo. rali opravljati popolnoma druga dela ter postavil zahtevo, naj se prekliče njihova odpustitev. Ker se njegov predlog ni upošteval; ga bo spremenil v resolucijo. Svetovalec Mo-relli se je pritožil, da so bili MSIini denuncirani, ker so lepili lepake. Zupana so njegove besede «osupnile», češ da bi bij že čas, da se napravi v mestu red tudi v tem pogledu. Občinski svet da misli na povečanje števila desk, določenih za lepljene lepakov. Razburjal se je nad tem, da nekateri ljudje lahko delajo ponoči kar hočejo in navedel primer občinskega stadiona ob Rižarni. Rabil Jo besedo Littorio. Gotovo mu še brni Po ušesih iz časov, ko je gospodoval Mussolini. Zadnji je govoril svetnik Monciatti o 24 družinah bivših oficirjev italijanske vojske stanujočih v Ul. Mameli in Revol-tella, katere mislijo preseliti na Corte degli Angeli. Na koncu seje so bili sprejeti sledeči sklepi: Na Banah se uredi jav. ni telefon, davek na pse se poviša za 50 odst., uvedejo se nove pristojbine na občinska športna igrišča in to v razmerju ter financijski moči nogometnih ekip. V Rojanu bodo zgradili kiosk, ki bo obsegal 96 kv.m. Stal bo na Trgu Tra j Rivi. Graditvi tega kioska je ugovarjal v imenu slroje stranke svetovalec Godini. Svoj ugovor je opredelil s konkurenčnim značajem, ki ga bo ta kiosk imel in z izgubo, ki jo bodo utrpeli rajanski mali trgovci. Na vprašanje, če bedo na Trgu Tra i Rivi odstranjene razne stojnice in bo tako trg dobil bolj estetsko lice, pa ni prejel odgovora. Prihodnja občinska seja bo v četrtek, Dragi Primorski dnevnik! V Vaši štev. z dne 18. t. m objavljate poj n s!or >n «Stroga obsodba Zaradi nasilja:» v.st, d,a je bi d ...a-škim okrožnim sediščem sjen in obsojen neki Leopold, ker se je v vinjenosti lotil najprej tramvajskega sprevodnika, o katerem pravite, da j •. hot°l Leopolda vreči iz tramvaja itd. Resnici rr ljubo r- r 'm povedati, da na Opčinah ne poznamo one. zmer..e ovčice po imenu Leopold, ki naj bi se ta dan «slučajvo» opil onstran jugoslovanskega bloka — kar naj mu bi postalo Pozneje usodno, ampak poznamo oidalijevskega okrajnega funkcionarja Antona, katerega početje se kaj malo razlikuje v pijanosti dli v treznosti. Poznamo onega Toneta, ki v openskih gcstilrai v g vo-rici vidalijevskega slovarja siplje na svoj0 domovino Jugoslavijo cele golide psovk in laži, s katerimi hoče dokazati, kako so v Jugoslaviji prega-njene in mučene ezdrave si-Ie». Prav tako moramo priznati resnici na ljubo, da so naši tamvajski sprevodniki trezni in dobri delavci, ki svojo službo opravljajo vestno in s potniki ravnajo zelo vljudno. V zadnjih letih imajo precej opravka tudi z vinjenimi potniki raznih narodnosti — z vsemi se s potrpežljivostjo vedejo. Dejstvo je, da sprevodnik Antona ni namčraval vreči jz tramvaja, ampak ga je le, pozval, naj stopi k odprtemu oknu, da ne bo p onesnažil voza. Seveda je vzorni «proletarski» funkc onar luž-bujočega sprevodnika najprej nahrulil in se istečano še zagnal v njega. Dogodek ne potrebuje komentarja, saj prikaže komin-formista Antona v pravi luči. — kot ezdravo silos — takega kot ga mi Openci poznamo. OPENEC Pomorščaki prekinili stavkovno gibanje Izvedeli smo, da so pomorščaki včeraj prenehali s stavkovnim gibanjem, ki je bil posledica zadnje 24-urne protestne stavke. Do prekinitve stavkovnega gibanja je prišlo baje zaradi tega, ker so na vidiku pogajanja, na katerih naj bi bilo rešeno sporno vprašanje, zaradi katerega so pomorščaki pričeli borbo. Pomorščaki so izjavili, da bodo s stavkovnim gibanjem popolnoma prenehali le, če bodo lastniki pomorskih družb pripravljeni sprejeti njih upravičene zahteve v nasprotnem primeru bodo s stavkovnim gibanjem nadaljevali ter ga celo zaostrili. PREDAVANJE ZA PEVOVODJE V nedeljo 26. novembra t. 1. bo ob 10 dopoldne v Ulici R. Manna 29 predavanje 7.a pevovodje. kPRAKTICNA NAVODILA PEVOVODJEM« je naslov predavanja tovariša Milana Pertota. Za razlago predavateljevih izvajanj bo služil Komorni zbor pod vodstvom U. Vrabca. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Vojka Smuč« bo imelo danes 25. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 komemoracijo za padlo borko Vojko Smuc, po kateri nosi društvo svoje ime. Komemoracijo bo izpolnil kulturni program. Na komemoracijo vabimo vse članstvo in vse naše simpatizerje. OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV bo danes 25. novembra ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. Vabljeni so vsi člani društva. SINDIKALNE VESTI Člani organizacijskega odbora za ustanovni kongres Zveze razrednih sindikatov naj se zberejo v ponedeljek 27. t. m. ob 19 v Ul. R. Manna 29. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje 110 K VPISU Z: Uprava SNG vabi člane prosvetnih društev v mestu k vpisu za abonentske predstave v škedenjski dvoraau. Člani naj se prijavijo čimprej pri svojem društvo *U pri SHPZ, Trst, Corso Garibaldi 4, IV. Abonenti dobijo posebne izkaznice, ki bodo veljale navadno za drugo ponovitev (tretjo predstavo) vsake nove igre. Ako abonent ne more k predstavi, lahko odda svojo izkaznico drugi osebi. Morebitne spremembe se bodo objavljale v časopisju. Te predstave bodo po ugodnejših cenah: prvi prostori 150 lir, drugi prostori 100 lirj ** abonente ne bo stojišč. Odborniki in člani društev naj pohitijo z agitiranjem v svojem društvu, ker se bo vpisovanje v kratkem W ključilo. Priglasijo se lahko tudi člani tistih okoliških društev, ki imajo zadovoljive zveze s Skednjem. Černe in Coloni v galeriji škorpijon Razstava kiparja Černeta in slikarja Colcmija je odprta vsak dan v galeriji Škorpijon od 9 do 13 in od 16 do 20. KINO STRELSKE VAJE NA SESLJANSKEM STRELISCU TRST, 20. (PIQ) — Na protiletalskem strelišču v Seslja-nu bodo streljali s strojnicami 27. in 30. novembra od 8. do 17. ure in 25. novembra od 8. do 12. ure STRELSKE VAJE NA STRELIŠČIH V BAZOVICI, V SES-LJANU IN MALEM REPNU TRST, 24. (AIS) — Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 27., 28., 29., .in 30. novembra 1950 od 7. do 17. ure. Na mesijanskem strelišču bodo streljali s strojnicami 27. novembra 1950 od 8. do 17. ure. Na strelišču v Malem Repnu bodo streljali z metalci min 1. decembra 1950 od 7. do 1.7. ure. Rossetti. 16.15: «V imenu božjem«, John Wayne. Ercelsior. 16.30; ((Dvanajst , jih je, ki ga kličejo očka«. Fenice. 16.00: ((Ljubimci zakopa, nega mesta«. Filodrammatico. 16.00: «Brez u-smiljenja«, R. Russell. Alabarda. 15.30: «Greh La<3y Con-sidyne», Ingrid Bergman. Armoaia. 15.30: «Vedno si se lagal«, M. 0’Hara. M. Douglas. Gar.baldi. 15.00; ((Glasba za tvoje sanje«, D. Day - Technicolor. Ideale. 15.30: «Po srebrni reki«, E. Flynn. Impero. 15.30: »Kronika ljubezni«, Massimo Girotti. Italia. 16.00: «Večna simfonija«, W. Hunt. Kino ob morju. 16.00: ((Praznik«. Savona. 15.00: ((Čudoviti stude- denec«, G. Cooper. Viale. 18.00: «.... in življenje teče dalje«, C. Colbert. Vittorio Veneto. 16.00: ((Veliki grešnik«, Gregory Pieck, Ava Gardner. Adua. 16.00: «Mornar Simbad«, D. Fairbanks. Azzurro. 16.00: «Akcija se nadaljuje«, P. O’ Brien. Belvedere. 15.30: ((Srečanje v Baa-tanu«, Lana Turner. Marconi; 15:30: «2enščina» Maria FeliX. Massimo. 15.00: »Pomlad«, Jeanet-te Mac Donald. Novo čine, 16.00: »Bil sem vojni zaročenec«. Odeon. 16.00: ((Izgubljeni lju- bimci«. Vittoria. 16.00: «Tatovi koles«. Sv. Vid: 15.30: «Dva moška in eno dekle« - Technicolor. Venczia. »prehod v Hong-Kongu«. Z vrelo vodo se je polil Včeraj ob 16.55 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali y glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek, 3’letnega Franca Giurisija iz Ul, Madonna del Mare 2. Njegova 251etna teta Ana Tra-van je povedala, da je otrok v domači kuhinji zagrabil za posodo z vrelo vodo, ki je bila na štedilniku, in se ž njo polil. Zaradi opeklin po obrazu bo moral ubogi otrok ostati v bolniški oskrbi najmanj 20 dni. IZPRED SODIŠČA Obsojeni grdun Za zaprtimi vrati tukajšnjega okrožnega sodišča je bila včeraj v dopoldanskih urah razprava proti 361etnemu slaščičarju Amletu Bevilacqui iz Rojana 796, obtoženemu, da je v letih 1949 in 1950 izvršil več nečistih dejanj do neke 51etne deklice. Sodišče je grduna spoznalo za krivega in ga obsodilo na pravično kazen 3 let in 6 mesecev zapora, na plačilo sodnih stroškov, na plačilo 35.000 lir zastopniku zasebne stranke, na plačilo 200.000 lir nepremoženjskih stroškov in na plačilo premoženjskih stroškov, katerih višino bo določilo civilno sodišče. Predsednik dr. Picciola, jav ni_ tožilec Amodeo,' zapisnikar Pivk, zastopnik zasebne stranke odv. Sblatero, branilec odv. Antonini. Razne nesreče : Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj, ob 9.30 pripeljali na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 611etnega težaka Franca Jurkiča iz UK D. Chiesa 103, za katerega so zdravniki ugotovili, da ima najbrž zlomljeno desno pod-iahtničo, zaradi česar bo moral najmanj 20 dni ostati v bolniški oskrbi. Ponesrečil se je malo prej pri Cedasu v Barkovljah, kjer mu je na roko z višine štirih metrov padel težek kamen. Ob 11.45 je bila vrsta na 31 letnem Umbertu Palermu iz Ul. Campanelle 7, kateremu so morali odrezati zgornji členek desnega palca. Kot je povedal zdravniškega osebju, se je ponesrečil v avtobusu tvrdke ATTI, ko mu je prst ostal med vrati, katere je zaloputnil avtobusni sprevodnik. Zdravit; se bo moral od 15 do 20 dni. Vrsta nesreč se je nadaljevala popoldne, ko so ob 15.15 na II. kirurški oddelek sprejeli 11 letnega Fulvija Tedeschija iz Ul. Castaldi 14, Fant ima prebito gornjo ustnico ter rano na čelu, zaradi česar se bo moral zdraviti okoli 10 dna. Povedal je, da je hotel odtrgati svojega 71etnega brata Bruna, ki se je spoprijel z nekim sovrstnikom. Pri tem, pa ga je slednji tako močno brcnil, da je padel in z obrazom udaril ob rob nekega ročnega vozička. Ob 16.45 so nato na isti oddelek sprejeli 151etnega vajenca Bruna Coka iz Trebč 159, kj se bo moral zaradi poškodovanega desnega kazalca zdraviti okoli 20 dni. Ponesrečil se je pri delu v trgovini v Ul. Timeus 15, kjer se je v prst urezal s cirlcu-larko. ŽEPARJI NA DELU V tramvaju ji je zmanjkalo 50 tisoč lir Včeraj dopoldne se je v tramvaju linije št. 1 peljala tudi 581etna Ana Marchi iz Ul. Zo-rutti 1. Med vožnjo je poleg sebe položila odprto torbico, v kateri je imela med drugimi malenkostmi tudi denarnico s 50.000 lirami in dokumenti. Ugodno priliko je seveda takoj izrabil neznanec, ki je segel v njeno torbico in j,j denarnico z denarjem izmaknil. Kljub temu, da je potnica žeparsko akcijo zapazila že v tramvaju in da so za zaprtimi vrati pregledali -?se potnike, denarnice niso več našli. Po vsej verjetnosti je neznan ljubitelj tuje lastnine iz voza že prej izstopil ter s tem preprečil, da bi padel v policijske roke. Prav tako je postala žrtev neznanega dolgoprstneža tudi Pavla Mučič iz Ul, Sara Davis 72. Njo je neznanec ola;žal za denarnico s 550 lirami in dokumenti Na mnogo bolj predrzen način, pa je neznan kriminalec o-kfadel 15Ietno Renato Manzani iz Ul. Scorcola 54. Ko se je vračala proti domu. je iz teme v bližini njene hiše planil na cesto neznan ropar ter ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je na srečo imela le 80. Idr ter osebne dokumente. Tat v šoli Predvčerajšnjim je odšla 351etna Marija Fabris po informacije o učenju svoje hčerke Marije Gracije v osnovno šolo v Ul. Giotto. Medtem ko jo je v svoji pisarni sprejel učitelj, pa je po neprevidnosti pustila svojo torbico na neki klopi na hodniku. Ko se je vrnila, je morala na svojo veliko žalost ugotoviti, da se je njene torbice polastil neznan tat, z njo pa tudi 5500 lir, zastavni listek tukajšnje zastavljalnice za 8000 lir vredno zlato zapestnico, zlato verižico z obeskom ter osebnimi dokumenti. Vsa škoda, ki jo je Marija Fabris tako utrpela, znaša okoli 20.000 lir. SLOVENSKO 1MR0DM0 . gledališče za Tržaško ozemljg V nedeljo 26. t m. ob 29. gostovanje v gledališču kopru z igro Mirka Boži*8 d Hillih ” Vlogo Mire Novakove 'P* Zlata Rodoškova Gledališče Verdi ^ Danes, 25. t. m. ob 20 premiera Wagnerjeve op «Walkira» v originalu. _ Predstava je za red B . ter in loža) in C (balkon galerija). j6 V nedeljo 26 t. m. bo oo predzadnja predstava Ve^ vega {(Err.nnija« za «a abonma. NOČNA SLUŽBA LEKA#^ Al Cammello, V. XX tembre 4: Codermatz, b ,a. S. Piero 2: Godina, Trg s*, koba 1; S. Sabba, Trg v,al' \% ra; Vielmetti, Borzni jD Harabaglia v Barkovll3^^ Nicoli v Skednju jmata s. ..nočno službo. iROK® ROJSTVA, SMRTI IN P°' je Dne 24, novembra )®^0^jok v Trstu rodilo 5 otrok, je bilo 5 umrlo Pa je v gngl. Poročili so se: desetar nivojske John Cooper in ’la;tni!c ca Nives Petrovič, r0tiO' amer. vojske J- Arthur son in gospodin-ja Fablaoenga stelli, električar Silvan af in šivilja Nives CapUtO' . ketnik Silvii Ferluga ,ln jeSet-ka Marija Conocchioli, _ngrd nih amer. vojske ^ ,in0. Winkler in šivilja Ana 1 ^ Umrli so. 91-letni Ernest ^ vere, Franco Stosič star ^at9 sece, Adriana Dalle Aste • ^ en dan, 28-letn; Bruno ri_fetni 25-Ietni Sergij Skodler, ',,arjja Marija pfaff. 55-letna 1 . jo-Kuret vd. Felician, 69-le^ jjiv«s sip Furlan, 23-letna Lausseger. II RADIO l*Jj JU60SL.C0BE TRSnJ (Oddaja na srednjih v* 212.4 m ali 1412 kc> SOBOTA 25. U- lS5®-. p(r 6.30: Jutranja glasba; »■ j.^daj ročila v ital. in obiava JSla, „ 7.00: Napoved časa - P°i l5; slov. in objava sporeda, • -tranja glasba. ... j2.»; 12.00: Iz opernega sveu*. ražii. Igra saxofonist SreCRo obj8va 12.45: poročila v ital. [j1 jaSa ' sporeda; 13.00: Napove spir poročila v slov. in' objl reda; 13.15: Pevski ko«-'« ,3.45; ce Ščuka, nato lahka ■ [4$: Kulturni pregled; (n?*"-’ Ra<*•; Igra Zabavni orkester ,i5gaJ Ljubljana; 14.30; Pregled H slov, ital.; 14.45: Pregled (lU: 17.30: Gospodarski pre8Ie zbofj> 17.45: Italijanski operni _ lg,30. 18.00: Pionirska ura (itai-m,^ ' Lahka glasba: 18.45: P°r“ hrvaščini; l9.°0: ,Glasbena_ )g3o. igra; 19.15: Poročila v Napoved časa . Poroeo^. 20.°“: 19.45: Partizanske PesIP': (Jirv:2: Hrvatski kulturni pre8!.e.° ičfi, 20.30: Hrvatske melodije, Politični pregled (al°Y;,,. gl.Jjj; Veder sobotni večer (slov-': 22.00; Za ples igra Veseli kvint > ^ ;5 Človeštvo na pohodu plesu* Večerni koncert; 22.45. ročil» melodije: 23.00- Zadnja P.jla v ital.: 23:05: Zadnja poro ^ 23.10: Obiava dn*vneg slov„: slov.; 23.10: Obiava reda za naslednji dan. AD£X - { 10 decembra t. I. bo '' V POSTOJNO’ in TOLMIN j. 9 SIS ji a / n-J 1 — . 25 n°' Prijave sprejema dOp'£SS» vembra ((ADRIA-FN -g.243 Ul. F. Severo 5b. tel. ^ _ Po dolgi bolezni je 24. t. m. umrl naš mož,, stari oče IVAN MIGUE1AZZI (Miklavec) ^ Globoko prizadeti žalujejo za njim žen.a,„^Ial hčerke novi Mirko, Zorko, Maksimilijan in Al11 vj neti Zlatica, Natalija, Rlara in Marija, snahe, vtju* , in ostalo sorodstvo. , 0b Pogreb dragega pokojnika bo jutri 26. ■ 11.30 iz hiše žalosti. Ul. Costalunga Trst, 24. 11. 1950. Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul, Silvio Pellico ljll. nadst. - 1 e Lej on 11-32 Hotele za letoviščarje nočejo več obnoviti, ker vedo, da ne bodo dajali zadostnega zaslužka Tarčent. je skupno z majhno jasico Njivica predlstavljal še “okaij močan turistični center, je pred časom privabljal EtfecejšTjje število ljubiteljev prirode Obiskovaloi pa se niso ttstavljalj samo v Tarčentu, ^JtPak so prirejali krajše iz-P° brdih okoli Terske doline. Po vojnj je vse to zamrlo in nobenega znaka, da bi se •e razvilo. Cestna železnica še vedno v manj kot era uri pri-*z Vidina v Tarčent, ho-pričakujejo, toda turistov “t od nikoder. Večina hotelov je bilo med močno poškodovanih in jaradi tega marsikateri izmed Uh še ni obnovljen. Med' voj-te so se namreč y njih nase-glavna poveljstva nemških in njihovih vojaških orga-hizacij* po vojni pa so se nar ■aniie ameriške okupacijske Naravno je, da po vsem poslopja niso ostala ne-^^odcvana. Ihfa hotela, in sicer najmanj-!®> sta že obnovljena. Največ-i*> ki po svoji zmogljivosti pre-%a prej omenjena' hotela in ie poleg tega najmoderneje Urejen, da lahko najbolj razvajen človek pride na svoj ra-Pa še vedno ni obnovljen, ®er njegoy lastnik «nima» mi-bor.dv, da bi jih vložil za ob-°Dvitvena dela. težko ugotoviti, zakaj last-hotela in marsikateri za-fhnik noče vložiti svojega de-^arja, k; ga pTav gotovo ima, popravijo hotela, ki bi omo-. ®tev'tinim brezposelnim v« Jem, Smeren zaslužek. emo. da kadar se kjer koli Ponudi prilika za dobro vlaga-denarja, da se takrat de-r takoj najde. Za dobičko- teSn? Pps*e ni nikoli primanj-al. Po mestih gradijo kinematografske dvorane, hotele, avarne itd., čeprav se slišijo i°vorice, da primanjkuje sred-Za;gradnjo ljudskih hiš in l°Pij za brezdomce. Kapita-'Vji imajo dober no® in hitro ali bo hotel dajal zaže-zaslužek ali ne. Ce ni ga-ftricije se rajši posla ne lotijo. ' Naravno je, da je delno za “J kriv poizkus goriških oblaki. da bi s pospeševanjem tu-■tzma in z omogočanjem na-a_Ve bencina PO ceni, ki je kot v drugih krajih, pri-^ile turiste in izletnike v f^bj kraj. Kot vidimo iz pra-Pa prizadevanja goriških plasti na splošno niso rodila telenega uspeha. Goriči bi lo treba vse kaj drugega kot ie brosta cona, bencin za turi-6. in ogledovanje «krivične če bi hoteli zboljšati Wfni*b star-'0e soriškega de-^. 8a ljudstva. V obstoje-stanju Gorica ne more naj- Posledice brezposelnosH hQs. Policija je iz var- žal razlogov včeraj pridr- a 26-letnega Karmela Mikija, ki se je potepal po da|StU ^rez dokumentov. Nase poIic'ja ugotovila, da it, i- iniussi nima s čim prebijati. Obn v bližini državne meje Vil Italij° in Jugoslavijo usta-(jjj* 35-Ietnega Jožefa Janesa, Tre3 *z Pastel Franco pri ot ntu' ki se je sumljivo ob-bil h *3 Pr3 bodeči z'ci. ^er ie Upi- dokumentov, so ga od-Ja*i.na kvesturo, kjer je Ja-} 8 izjavil, da je prišel v Go-teb *S*cai čela in da ni imel enega naniena prekoračiti tej0' ^er ni policija njegove 6ri-Ve smatrala za dovolj pre-nCevalr-o, ga je v spremstvu _°nskega lista poslala v nje-‘ v rojstni kraj. ti uspešnega izhoda iz krize. Živahnost in razgibanost, ki sta bili lastni Gorici v drugačnih pogojih, v kakršnih živi danes, bi jj. lahko vrnila samo sprememba državr.o - politične meje. V tem primeru pa (bi se rešilo tudi vprašanje turizma v Tarčentu in ostali Terski dolini. Kakšen je v praksi turizem na Goriškem najbolje vedo samo Goričani, ki imajo marsikatero nedeljo priliko opazovati vsakovrstne shodie, manifestacije in kongrese šovinističnih strank, ki jih prav gotovo ne prirejajo toliko iz turističnih kakor iz političnih namenov. Res je, da je v Goric; še do pred nedavnega bil bencin po nižjih cenah kot pa v drugih krajih Italije, toda v končni analizi je vlada vedno prišla na svoj račun, ker si je izgubo v Gorici poravnala v drugih kraijih. M. A. J. Tržiška tovarna bo pričela obratovati Položaj v tržiški tovarni olja Luzzatti postaja vedno bolj jasen. Po eni strani prihaja nepopustljivost delodajalcev do delavskih zahtev vedno bolj do izraza, po drugi strani pa tudi delavci ne nameravajo popustiti. Zaenkrat se je izvedelo, da namerava država podpreti obratovanje tovarne s preskrbo semena za predelavo. Tudi delavci so mnenja, da bo tovarna z delom pričela v najkrajšem času. Dejali so, da so pred nedavnim pregledovali stroje. Delo se bo verjetno pričelo v obsegu kot ga je vodstvo tovarne zagotovilo pri pogajanjih. Na povelje kvesture iz Milana je goriška policija zaplenila včeraj v raznih časopisnih prodajalnah in knjigarnah več izvodov zadnje številke mesečnika «Selezione medica«, ki je izšel dne 7. oktobra, ker je baje njegova vsebina bila nemoralna. Popravili bodo javno uro na pokritem trgu Na zadnji seji, ki ji je predsedoval goriški župan dr. Ber-nardis, je občinski odbor v sejni dvorani sklenil med drugim tudi to, da bodo popravili električno uro na pokritem trgu. Res je namreč tudi to, da Goričani, predvsem pa gospodinje in branjevke že skoraj ne pomnijo, kdaj je omenjena ura služila svojemu namenu. Človek iz navade, kdaj pa kdaj tudi iz potrebe dvigne pogled in glej zlomka vedno kaže enako. Cas bi bil, da bi jo popravili, kajti ravno na Verdijevem korzu razen pred kinematografom Verdi ni nobene javne ure. Upamo, da ne bo ostalo samo pri sklepu kot je v Gorici v navadi. V torek seja občinskega sveta Na tedenski seji občinskega odbora so sklenili, da bo tretja seja sedanjega zasedanja občinskega sveta v torek ob 20 v dvorani deželnih stanov na go-riškem gradu. Štandrež Zlata poroka Jutri 26. t. m. praznujeta v Standrežu Janez Mučič in nje. gova žena Pierina petdesetletnico poroke. Janez Mučič je delavec, ki te je vse življenje trudil, da je preživel sebe in svojo družino ter poleg vsega dosegel zavidanja lepo starost skupno s svojo zakonsko družico. Povila sta dva sina in hčer ter j ih vzgojila, v delovne in zavedne Slovence. Ob njuni zlati poroki jima kličemo na mnoga leta! KINO VITTORIA, 17: «Srca brez mej», G. Lollobrigida. VERDI, 15: «V nebeškem kraljestvu«, V. Reggiani. CENTRALE, 17: »Severovzhodni vitezi«, J. Wayne. MODERNO, 17: «Mladina ubija«, J. Hanley. EDEN, 17: «Zadnji dnevi Pompejev« G. Marschall. IZPRED SODIŠČA Kaznovani mladi tatiči Včeraj je morala pred sodnike na goriškem kazenskem sodišču skupina mladoletnikov, ki so letošnjega poletja odnesli iz skladišča mestne bolnice v Ul. Vittorio Veneto okrog 500 kg svinca. Bilo jih pet, ki so se v brezdelju domislili, da bi si s svincem, k; ga je nekdo med njimi zavohal v omenjeni bolnici, lahko preskrbeli malo denarja Kaže, da je družbo mladih tatov osnoval 25-letni Furlan Viljem i* Ul. Tunisi 25, člani pa so bili 16-letni Giotti Salvo iz Ul. Marconi 11, 17-letni Tro-bin Olino iz Ul. sv. Antona, 15-letni Mughelli Rinaldo in 18-letni Raguzz; Agostino. Ko so se sporazumeli, da bodo iz bolnice odnesli ves svinec in si razdelili zaslužek, so pričeli z uresničevanjem načrta. V skladišče zapuščene bolnice so se tedensko vtihotapljali in to samo po dva ter odnašali po približno 50 kg svinca, k; so ga prodali raznim trgovcem starega železa. Skladišče so skupno obiskali kakih sedem- krat in bi s svojim delom tudi nadaljevali, če bi čuvaj bolnice ne opazil, da izginja gradbeni material in tatvino prijavil policiji, ki se ji je posrečilo v nekaj dneh izslediti tatove. Poleg omenjenih mladoletnikov so sedeli na zatožni klopi tudi trije trgovci, in sicer 44-letni Peric Jožef iz Ul, sv. Antona, 65-letna Selva Marija iz Ul. Seminario 7 in 48-letnj Nanut Mario iz Ul. Par-car 16. Kot pri zasliševanju tako tudi na razpravi so vsi obtoženci včeraj priznali svojo krivdo in med njimi tudi 15-letni Mughelli, ki je notoričen bebec. Glavnega krivca Viljema Furlana, ki je bil že večkrat zaradi podobnih prekrškov tudi kaznovan, je sodišče obsodilo na 1 leto jn 9 mesecev zapora ter 10.666 lir globe. Raguzzija so obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 9000 lir globe in Trobina na 1 leto zapora ter 6000 lir globe, pogojno. Giottija so oprostili zaradi mladoletnosti in Mughelli- ja pa ker je duševno zmeden. Neprevidna trgovca Perica in Nanuta so obsodili le na plačilo globe, in sicer prvega na 3000 lir in drugega pa na 2000 lir. Trgovko Selvo Marijo pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. STARI ZNANCI PRED SODISCEM Preteklega oktobra je 'goriška policija aretirala 29-letne-ga Marija Mladovana iz Ul. Pri Rdeči hiši 6 in znanega tatu in sleparja 53-letnega mehanika Jožefa Macorja iz Ul. sv. Ivana 12. Pivi je samo nekaj mesecev potem, ko je prišel iz zapora, zašel v nezakonitost s tatvino ženskega kolesa vrednega okrog 25.000 lir, ki je bilo last Petra Russa iz Ul. Angiolina. Njegov prijatelj in kolega Macor pa ker je prevzel kolo, da ga prena-redi in proda. Upoštevajoč vse obremenilne okolnosti je sodišče Mladovana obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 15.000 lir globe, Macorja pa na 6 mesecev zapora in 9000 lir globe. Oba bosta morala skupno poravnati sodne stroške. NOČNI OBISKOVALCE TRGA NA DEBELO Za tema dvema starima znancema goriške policije, sodnih krogov in meščanov sploh je zasedel zatožno klop 34-letni Ivan Mughelli iz Ul. Ascolii, ki si je v zadnjem času pridobil v našem mestu prav tako popularnost kot Macor in Mla-dovan. Ta je namreč letošnjega oktobra večkrat preplezal pregrajni zid trga na debelo in vlomil v zelenjadno skladi- šče Virgila Zorzuta, kateremu je odnesel skupno 25 kg krom* pirja, nalivno pero in ne* kaj kg najboljšega grozdja, s katerim se je pogostil v skla* dišču samem. Omenjeno skladišče je obiskal dvakrat in ko se je pošteno nazobal grozdja, je nekega večera, v pričakovanju dobre prebave sklenil, da bo obiskal š» neki j stojnic na trgu. S kleščami je vlomil V stojnico Jožefa Batističa in odnesel 159 lir, ki so ostale v blagajni, in dva ovitka črnega sukanca. Ker ni bil s svojimi plenom kdo ve kaj zadovoljen, se je naslednje noči spet vrnil k stojnicam in se ravno pripravljal, da vlomi v. stojnico Marcele Cumin, ko se mu pri* bližata dva agenta in ga are* tirata. Zaradi tega so ga včeraj n« kazenskem sodišču obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora ter plačilo 18.000 lir globe, poleg tega bo moral poravnati ie sodne stroške. Nesreča pri Ločniku S kamionom se je včeraj popoldne na državni cesti pri Ločniku ponesrečil 22-letn! Di Lorenzo Pasuale iz Beneventai Hotel je namreč skočiti s ka-mior.ove prikolice, ko se ta še ni docela ustavil in pri tem trčil z glavo v rob in se ranil nad desnim očesom in v ustnice. Poleg tega se je tudi vrezal v mezinec desne roke, s katero se je oprijel nekega železa. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ga obvezali. Ozdravel bo v enem tednu. Literarni večer naših književnikov V okviru tedna slovenske kulture je bil v četrtek zvečer v koprskem gledališču literarni večer naših književnikov in pesnikov. S čitanjem svojih del je nastopilo 6 naših pisateljev in pesnikov. Večer je otvoril tov. Humar, tajnik Podzveze SHPZ v Kopru. Kot prvi je nato nastopil književnik dr. Vladimir Bartol s črtico »Čarobna koprena«. Napovedovalec je pred nastopom povedal, da je tovariš dr. Vladimir Bartol najstarejši nastopajoči književnik. Ze več kot 20 let pomeni njegovo delo pomemben prispevek k slovenski književnosti. V slovensko književnost je med prvimi uvedel tipično psihološko novelo, ki, pbravnava na. drobno vsa človekova notranja doživetja: ljubezen, smrt, življenje, delo, ustvarjalni proces. Pesnica Ludovika Kalan je prebrala pet svojih pesmi. Njena lirika je refleksivna in globoko občutena z rahlo primesjo melanholije, ki jo ob kraju vedno prevpije živo življenje današnjih dni. Med mladimi slovenskimi književniki, ki je s prvimi svojimi deli vzbudil precejšnje zanimanje, je nastopil Lojze Rebula z odlomkom daljšega dela «Dionizos». Lojze Rebula je mlad tržaški pisatelj, poln globoke kulture in razgledanosti, o čemer pričajo vsi do zdaj objavljeni njegovi prozni odlomki. Poleg tega pa ti odlomki, pred vsem tisti iz romana «0 Scipiju Zlataperju« govorijo tudi o bogastvu jezika mladega pisca, kar je samo v veliko korist in prednost slehernemu mlademu pisatelju. Lojze Rebula je začel svojo li- terarno pot sprva s poezijo, vendar pa je kmalu spoznal, da sta njegova moč in talent v prozi. Zato piše ir.' objavlja sedaj v glavnem samo prozo in pomeni njegovo delo najboljšo prozo mladih slovenskih prozaistov. Dušan Zeljezr.ov je prebral pet svojih pesmi. Tovariš 2e-ljeznov spada med tisto mlado generacijo slovenskih književnikov, ki se je pričela uspešno uveljavljati v slovenskem literarnem življenju. Zeljeznov piše v glavnem samo pesmi ki jih je obljavljal po različnih slovenskih literarnih revijah. Ukvarja se tudi z literarno kritiko, dramatiko in s prevodi. V literarnem delu tov. Slavka Kobeta, ki je prebral štiri svoje pesmi, najdemo mnogo veselega, sproščenega in mladostnega razpoloženja. Njegova lirika je vznesena in poje o delu in graditvi socialistične Jugoslavije. Kobe piše tudi prozo, v kateri obravnava socialne probleme pred-aprilske Jugoslavije. Clan SNG iz Trsta tov. Lu-keš je kot za zaključek tega literarnega večera prebral odlomek iz novele «Mici in mi otroci«, ki jo je napisal mladi tržaški pisatelj Boris Pahor. Gotovo ni med slovenskimi književniki takega pisatelja, ki bi bil tako tržaški kot je prav Boris Pahor. Ze njegove prve objavljene novele pripovedujejo o pisateljevem rodnem mestu Trstu in tudi prva zbirka njegovih novel, ki so izšle v knjigi, nosi značilni naslov »Moj tržaški naslov«. Vse pisatelje in pesnike je občinstvo nagradilo z navdušenim ploskanjem. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Pomen Slovensko-hrvatske prosvetne zveze za razvoj slovenske knltore in prosvete v Istri V tednu slovenske kulture ne moremo mimo Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze, ki vodi od osvoboditve dalje celotno naše ljudsko prosvetno delovanje. Podzveza SHPZ v Kopru razvija, uravnava in poglablja kulturno izobraževalno delo v duhu pridobitev NOB, v duhu bratstva in enotnosti vseh treh narodov, živečih v načem o-krožju in pod idejnim vodstvom naše Partije. Vse to delovanje je osredotočeno v prosvetnih društvih na vaseh in v mestih. Ze na tem mestu podčrtamo, da je Podzveza SHPZ zlasti v zadnjem času upoštevala vedno bolj razvijajoči se kolektivni sektor naše družbene strukture. S tem mislimo zlasti nastajajoče kmečke delovne zadruge, prosvetne aktive v sindikalnih podružnicah, ki nam narekujejo ustanavljanje sindikalnih kulturno-umetniških društev — SKUD, y kolektivih pa, da se more razvijati ljudsko prosvetno delovanje z novo socialistično vsebino. Podzveza SHPZ zaznamuje v zadnjih letih velik vzpon. Medtem ko smo imeli leta 1945 v koprskem okraju šele sedem slovenskih prosvetnih društev z 18 odseki in 597 člani, je V naslednjem letu 1946 naraslo to število na 15 prosvetnih društev z okoli 30 odseki in 1512 člani, še eno leto kasneje 1947 na 17 društev s 34 odseki in PEVSKI ZBOR «IVAN VOJKO« S PROSEKA - KONTOVEL A, KI BO NASTOPIL DANES ZVEČER V KOPRSKEM GLEDALIŠČU. 1647 člani, v letu 1948 na 33 prosvetnih društev s 60 odseki in 3397 člani, To stanje je z manjšimi spremembami navzgor ostalo tudi v letu 1949. Prosvetno delovanje se ie izživljalo v raznih odsekih posameznih društev. Tu sem prištevamo predvsem analfabetske in večerne izobraževalne tečaje. Tako smo po zaslugi prosvetnih delavcev dosegli, da se je na desetine "in stotine nepismenih priučilo pisanju in čita-nju, v izobraževalnih tečajih pa so mnogi naši l judje, posebno mlajši pridobili splošno in strokovno znanje, v kolikor jim ga ni dala ljudska šola. To delo je ležalo pretežno na ramenih. učiteljstva. Odseki za predavanja so bili važen pripomoček za ideolo-ško-politično in strokovno izgraditev ljudskih množic. Vsebina predavanj je posegala na vsa znanstvena področja in teh je bilo lani nad 120. Ob koncu leta 1949 je bila ustanovljena ljudska univerza v Kopru in v Portorožu, ki prireja redno predavanja o sodobnih gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih. Tako se je Podzveza SHPZ trudila, da postane naše okrožje podnevi delavnica pridnih, zvečer pa u-čilnica in vzgajališče novih, borbenih in ponosnih ljudi. Čeprav zaznamujemo dnevno, da živi mnogo ljudi iz podeželja zaradi svojega dela v tovarnah, podjetjih in drugih ustanovah v mestu, kar jih deloma odtujuje svoji domači vasi, in dasi nismo imeli dovolj sposobnih pevovodij, je pospeševala prosvetno delo zlasti s pomočjo pevskih zborov, nato še dramskih družin, godb in folklornih družin, godb in folklornih skupin. Delovanje pevskih zborov je poživila z novimi pevovodji, vzgojenimi najprej v trimesečnem pevovod-skem tečaju v Portorožu, ki je bil vzpostavljen spomladi 1949 in v štirimesečnem tečaju, ki se je začel v decembru istega leta, Nato je organizirala še režiserske tečaje. Gojitev narodnih plesov nam je Podzveza SHPZ zagotovila z delovanjem odsekov za folkloro, v Portorožu pa je odprla lutkovno gledališče. S popolno prenovo koprskega gledališča in z zgraditvijo gledaliških dvoran, ki so v vseh na novo zgrajenih zadružnih domovih, smo dosegli, da gledališke predstave, pevski nastopi in koncerti niso več namenjeni samo peščici bogatih meščanov, ampak vsemu našemu delovnemu ljudstvu. Na odrih in v prostornih dvoranah zadružnih domov je naši mladini omogočeno, da izraža svoja čustva in svojo mladostno radost v igri, pesmi, poeziji, pri čemer so z lutkovnimi gledališči pritegnili k delovanju tudi naše najmlajše — pionirje. Slovenska prosvetna društva •V koprskem okraju so imela lani nad 100 kulturnih prireditev, več medsebojnih gostovanj, neštete številne proslave zgodovinskih dogodkov, komemoracije naših najzasluže-nejših mož itd. Posamezne društvene skupine so sodelovale tudi pri množičnih prireditvah kot ob priliki 1. maja in podobno. K že naštetim vzgojnim elementom smo dolžni dodati še knjižnice, čitalnice, ideče kotičke, ki so na enak način širili in poglabljali kulturno prosvetno gibanje slovenskega življa v Istri. Bistveno važno pa je še to, da je Podzveza SHPZ v svojem obsežnem delu vedno stremela za tem. da je vlila v vsako svoje delo idejnost, ki sloni poleg drugega v zavesti, da je kulturno prosvetno delo sestavni del splošne borbe našega delovnega ljudstva za boljše življenje, za novo socialistično ureditev, za napredek, za bratstvo in enakopravnost med narodi. Otvoritev prve slovenske knjižne razstave v Kopru Včeraj popoldne je bila v Kopru slovenska otvoritev prve slovenske knjižne razstave, ki jo je pripravilo o okviru tedna slovenske kulture Prosvetno društvo «Oton Zupančič« iz Kopra. Ob tej slovesnosti sta spregovorila predsednik društva tov. Danilo Her-kov in prof. Stane Suhadolc. Izza kulis priprav za nastope v tednu kulture Dramska družina v DEKANIH bo nastopila danes v soboto na «Večeru slovenske besede« v koprskem gledališču z Ingoličevo enodejanko »Lovorov venec«. Dasi maloštevilna, bo ta družina — kot slišimo — nastopila dovršeno. Vsi so se disciplinirano pripravljali, Diletanti mladinske organizacije slovenske gimnazije v Kopru so imeli že predgene-ralko za Ribičič - Grbčevo «V kraljestvu palčkov«. Kljub težki igri in nastopu nad 50 statistov je bil že uspeh predge-neralke zelo dober. Solisti in mali palčki so bili v elementu, vsa igra z orkestrom je bila ubrana. Popolnoma novo kulisarijo je zamislil akad. slikar Rudolf Saksida, koreografski del vodi Slavko Hiti, glasbeni del Grbčeve skladbe bo dirigiral tov. Josip Jankovič, kostume bo pripravila Zenska obrtna šola v Kopru, režijo pa vodi tov. Dujec. PUCE bodo nastopile prav-tako z lastnim programom in v lastni režiji z enodejanko «Svakinja». Pevske točke bo predvajalo društvo iz Košta-bone. Isto velja za prosvetno društvo iz Semedele. Naštudirali so igro «Kje i® meja«. Na «Večeru slovenske besede« bodo prav tako sodelovali igralci Šmarij z Brechtovo enodejanko «Puške gospe Carrar«. Slovenska osnovna Sola v Piranu odvisna od dveh čopičev,.. Prav tako je, čeprav se zdi neverjetno. Poslušajte vso zgodbo: Ze poleti smo napovedali, da bomo dobili v Piranu v tem šolskem letu slovensko osnovno šolo. Gre za nad 60 slovenskih otrok, ki naj bi obiskovali to šolo in ki morajo drugače hoditi v šolo dvakrat dnevno v oddaljeni Portorož. Vprašanje prostorov za slovensko osnovno šolo v Piranu je bilo z Mestnim LO že urejeno, potrebno je bilo samo to, da bodoče učne prostore pobelimo, s tem razkužimo in hkrati očistimo. Vsakdo ve in Mestni LO tudi, da rabimo za beljenje čopič, rekli so, da bosta potrebna celo dva čopiča. Sedaj se začne kalvarija: Mestni LO je dejal ali bolje — se je izgovarjal, da jih nima, da jih ni mogoče nikjer dobiti čopičev ni bilo in dokler ni čopičev ne moremo pobeliti prostorov, in dokler niso prostori pobeljeni, ne moremo odpreti slovenske osnovne šole v Piranu in do tedaj ta ne more delovati. Toda, svet ima še vedno dobre ljudi, našel se je mecen v juridični osebi Pomorskega tehnikuma, odnosno dijaškega doma. Od njega smo dobili oba čopiča, toda strokovnjak — so-boslikar — je v imenu Mestnega LO izjavil, da sta oba čopiča tako izrabljana, da z njima ne more pobeliti bodočih šolskih prostorov. Štorija jfc prišla y javnost, na uho novinarjev, toda ti so mislili sprva, da gre za predpustno šalo. Zresnil pa se jira je obraz, ko so zvedeli, da j* zgodba resnična. ~ Vseeno niso hoteli lopniti in so čakali. Dočakali so, da je Mestni LO v Piranu dobil nekje dva čopiča, toda nastale so nove težkoče za odprtje slovenske šole. Kakšne, nočemo niti vedeti niti praviti. Konec je ta, da je minil september, ves oktober in že skoro november in bo gotovo minil še december, vendar bo 60 slovenskih otrok moralo gotovo še nadalje hoditi v osnovno šolo v Portorož ... Program ledna slovenske kultur e DANES 25. t. m.: Ob 20. uri v koprskem gledališču »Večer slovenske besede«. - Sodelujejo dramska družina PD »Jadran* iz Dekanov z Ingoličevo enodejanko »Lovorjev venec«, dramska družina PD »Branik« iz Šmarij z Brechtovo enodejanko »Puške gospe Carrar«. Recitacije in literarni odlomki. -Kulturno prosvetni večer pa priredita PD »Jadranska zarja« iz Semedele in PD »Igo Gruden« v Pučah. NEDELJA 26. t. m.: PD »Primorje« v Vanganelu uprizori doma Linhartovo dvodejanko »Zupanova Micka«. - V Šmarjah gostovanje dramske družine iz Sv. Križa s Standekarjevo trodejanko »Prevara«. V Kopru gostovanje SNG iz Trsta z Božičevo dramo »Umik«. uprizoritev Ribičičeve PONEDELJEK 27. t. m.- V Kopru otroške igre »V kraljestvu palčkov«. TOREK 28. t. m.: S sodelovanjem priredijo prosvetna društva akademije novitve Nove Jugoslavije. SREDA 29. t. 4n.: V Kopru ob 16. pihala na Titovem trgu in ob 19. uri ■Večer slovenske pesmi« kot zaključna prireditev tedna slovenske kulture. množičnih organizacij v čast obletnice usta- uri koncert godb na v koprskem gledališču llaliUa rilka ladja v teritorialnih vodah Istrskega okrožja Obalna zaščita je privedla v Koper italijansko ribiško ladjo iz Chioggie, ker je lovila ribe v teritorialnih vodah Istrskega okrožja. Oblast? so pridržale moštvo ladje in zaplenile ves ribji lov. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Dolenc Emilija iz Ankarana je pred nekaj dni izgubila v Trstu osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. Poskus samomora mladega dekleta 18-letna mladenka Marija Božič iz Casanove pri Izoli se je včeraj iz samomorilnih namenov vrgla v 15 m globok prepad na glavni cesti Izola -Koper. Ranjeno samomorilko so takoj odpeljali v bolnico v Izoli. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. dolbeta, uoiaka fue^ka (t daečdUH 12. PREVEDEL PROF. ILEKTRIKAI. DR. DR. FRAN BRADAČ ROBERT HLAVATT le t*81tratka,» je nadaljeval nesrečni podrejenec načelnika, ki rat slavnostno obhajal svoj god, «ko smo obredli menda čg. teh bezinic, smo opazili, da se nam je načelnik zgubil, Dshu1 smo sl »a privezali na špago in ga vodili s seboj kakor *a' Sli smo ga torej spet povsod iskat in naposled smo se kgv 1 druS drugemu, dokler se nisem znašel sam v neki nočni na Vinohradih, v zelo dostojnem lokalu, kjer sem pil hUtu iiker kar iz steklenice. Kaj sem delal potem, se ne spo-* le to veTn> da sta že tu na komisarlatu, ko sta me sem Su ®flla. javila oba stražnika pri rapoirtu, da sem se opijanil, hožg m°ralno vedel, pretepel neko damo, razrezal z žepnim tuJ kl°buk, ki sem ga snel z obešala, razgnal damsko dei i0, °bdolžil plačilnega natakarja pred vsemi, da je ukra-sede?Va^set kron, da sem razbil marmornato mizo, kjer sem v CjJ ih pljunil neznanemu gospodu pri sosedni mizi nalašč 0 kavo. Nič drugega nisem storil, vsaj spominjam se ne, da bi bil še kaj drugega zagrešil. In verjemite mi, da sem tako reden, inteligenten človek, ki na nič drugega ne mislim kakor na svojo družino. Kaj pravite na vse to? Saj vendar nisem rogovilež!« «Ali ste se zelo trudili, preden ste razbili tisto marmornato mizo?« je namesto odgovora z zanimanjem vprašal Svejk. «AH pa ste jo razbili na mah?» «Na mah,» je odgovoril inteligenten gospod- «Potem ste zgubljeni,« je klavrno dejal Svejk. «Dokazali vam bodo, da ste se na to pripravljali z marljivo vajo- In kava tistega tujega gospoda, v katero ste pljunili, ali je bila brez ruma ali z rumom?« In ne da bi čakal na odgovor, je pojasnjeval: «Ce je bila z rumom, bo hujše, ker je dražja. Pred sodnijo se vse računa, zbira in sešteva, da bi bil iz tega najmanj zločin.« «Pred sodnijo...», je malodušno zašepetal vestni družinski oče, povesil glavo in se pogreznil v neprijetno stanje, ko človeka vest kar žre, ne samo peč«. «Pa ved6 doma,» je vprašal Svejk, «da ste zaprti, ali pa bodo počakali, da bo to v časopisih?« «Mlslite, da bo v časopisih?« je naivno vprašala žrtev godil svojega predstojnika. «To je več ko gotovo,« se Je glasil strogi odgovor, zakaj Svejk ni imel navade, da bi kaj pred kom skrival. «Tole o vas bo vsem bralcem strašno všeč. Jaz tudi rad berem rubriko o pijancih in njih izgredih- Ondan ni neki gost «Pri kelihu« zagrešil nič drugega, kakor da je sam sebi razbil s kozarcem glavo. Odvedli so ga in zjutraj smo o tem že brali. Ali pa — v «Bendlovki» sem prisolil nekemu pogrebcu zaušnico, in ta mi jo je vrnil. Da bi se pobotala, so morali naju oba aretirati — in že je bilo to v večemiku. Ali pa ko je v kavarni «Pri mrliču« razbil tisti gospod svetnik dve čaši mislite, da so mu prizanesli? Tudi on je bil takoj drugi dan v časopisih. Vi lahko edino iz zapora pošljete v časopise popravek, da se poročilo, ki je bilo o vas objavljeno, ne tiče vas in da z gospodom tega imena niste niti v sorodstvu niti v kakem drugem odnosu, domov pa pišete, naj si vaši ta popravek izstrižejo in ga spravijo, da ga boste mogli prebrati, ko odsedite kazen « «Ali vas ne zebe?« je sočutno vprašal Svejk, ko je opazil, da se inteligentni gospod trese. «Letos imamo precej mrzel konec leta.« «Jaz sem nemogoč,« je zaihtel Svejkov tovariš, «moje napredovanje je splavalo po vodi.« «0 tem ni dvoma,« je prijazno pritrjeval Svejk. «Ce vas, ko odsedite kazen, ne sprejmejo nazaj v urad, ne vem, ali boste tako kmalu našli drugo službo, zakaj vsak, pa tudi če bi hoteli služiti pri konjedercu, bo zahteval od vas nravstveno spričevalo. Da. takšen trenutek naslade, ki ste si ga privoščili, se ne izplača. In bodo imeli vaša žena in vaši otroci od česa živeti v času, ko boste sedeli? Ali pa bo morala žena beračiti in učiti otročičke raznih izprijenosti?« Oglasilo se je ihtenje: «Moji ubogi otročiči, moja uboga žena!« Brezvestni spokornik je vstal in začel pripovedovati o svojih otrocih: pet Jih ima, najstarejšemu je dvanajst let in je pri skavtih. Pije samo vodo in bi moral biti zgled svojemu očetu, ki se je takole pregrešil prvič v življenju. «Pri skavtih?« je zaklical Svejk. «o skavtih rad slišim. Nekoč v Midlovarih pri Zlivi, okraj Globoko, glavarstvo Češke Budjejovice, so prav takrat, ko smo imeli tam — enaindevetdeseto — vajo, napravili kmetje lov na skavte v občinskem gozdu, kjer so se skavti razpasli- Ujeli so tri. Ko so najmanj- šega izmed njih vezali-, je cvilil, jokal in tarnal, da mi, utrjeni vojaki, nismo mogli tega več gledati in smo rajši odšli. Pri tem vezanju so tile trije skavti ogrizli osem kmetov. Potem so pri županu pod leskovko priznali, da ni niti enega travnika v okolici, katerega bi ne bili povaljali, ko so se sončili, dalje, da je cela njiva rži prav pred žetvijo zgorela po golem naključju, ko so v rži na ražnju pekli srno- V njihovem brlogu v gozdu so našli več ko pol centa oglodanih kosti perutnine in gozdne divjačine, velikansko množino češnjevih pečk, kopico ogrizenih nezrelih jabolk in drugih dobrih reči.« Ubogi oče skavta pa se ni dal potolažiti- «Le kaj sem storil?« je tarnal. «Moje dobro ime je oskrunjeno.« «0 tem ni dvoma,« je rekel Svejk s prirojeno odkritosrčnostjo; «po tem, kar se je zgodilo, mora biti vaše dobro ime oskrunjeno za vse življenje, kajti vaši znanci bodo še marsikaj pridejali, ko bodo to čitali v časopisju. Je zmerom tako, ampak tega si ne ženite k srcu! Ljudi, ki imajo oskrunjeno in uničeno ime, je na svetu vsaj desetkrat toliko kakor ljudi s čistim imenom. To je prav malenkostna malenkost.« [Nadaljevanje, sledi), PRIMORSKI DNEVNIH 25. novembra 1950 ^ PISMO BIVŠEGA IHrOBMBIHOJEVCA 5. SAMABDŽIČA ..BORBI" Neenakopravnost in podrejenost temelj politike CK VKP (b) Dragi tovariši! Sem kovinar in član Partije od leta 1927. Po naročilu Partije sem odšel leta 1932 na komunistično univerzo pri Kominterne v Moakizi, kjer sem ostal do leta 1936. Takrat sem se prijavil za borca internacionalne brigade v Španiji, Po porazu Španije sem se leta 1939 vmii v ZSSR, kjer sem živel do svojega prihoda v Ju go slavi jo 1949. leta. Rad bi seznanil našo javnost z metodami, ki jih uporabljajo voditelji ZSSR v boju za podre ditev delavskega gibanja v sv e tu njihovim hegemonističnim ciljem, zlasti v boju proti naši Partiji in njenenvu CK. Ko je Hitlerjeva Nemčija napadla ZSSR in ko se je v Jugoslaviji razvila narodnoosvobodilna borba, sem prosil, naj me pošljejo v domovino. V Kominterni so mi rekli, da lahko dosežem to samo prek Rdeče armade. Od oktobra 1941 sem bil povezan s predstavniki Rdeče armade, ki so mi obljubljali, da bom lahko odpotoval v Jugoslavijo, toda s pogojem, da podpišem, da bom delal za organe NKVD. Podpisal sem to v želji, da bi čim-prej odpotoval v domovino, in v prepričanju, da tisto, kar delam za ZSSR, delam hkrati tudi za svojo domovino. V obveznosti, ki sem jo podpisal, je bilo rečeno, da bom vedno in povsod delal za koristi Sovjetske zveze in da pod smrtno kaznijo ne bom nikomur povedal o lem niti besede; če bi to prekršil, me čaka zaslužena kazen. Namesto p Jugoslavijo pa so me poslali p obveščevalni tečaj, ki je trajal kakih o-sem mesecev. Po tečaju sem zopet delal v Kominterni in uredništvu «Slobodne Jugosla-vijes od koder sem v oktobru '1944 odpotoval v Jugoslavijo. Pred odhodom so prišli fc meni oficirji NKVD in me opozorili na mojo pismeno obveznost. Najprej sem delal v štabu Tretje' ukrajinske fronte, ki je bil takrat v Vršcu, in sicer kot prevajalec, razen tega pa je bRa moja dolžnost dajati podatke o stališču vodilnih tovarišev iz partijskih in državnih organov do ZSSR in Rdeče armade. Decembra 1944 sem odšel v. Beograd, kjer sem postal član MK. Kmalu sem se povezal s tajnikom sovjetskega veleposlaništva Saharovom, ki mi je naročil, naj mu priskrbim karakteristike vseh članov MK Beograda, kakor tudi članov CK Srbije, zlasti pa naj poizvem, kakšno je njihovo stališče do ZSSR. Te karakteristike in podatke sem mu dal. Od aprila do septembra 1945 sem vodil partijske tečaje pri CK Srbije. In Saharov ntj je takrat spet naročil, naj priskr-pim karakteristike vseh slušateljev, zlasti pa naj bi se zanimal za njihovo stališče do ZSSR. Daj sem mu poročilo o tečajih in karakteristike Približno za 150 tovarišev. V septembru istega leta sem postal predavatelj na Višji partijski šoli pri CK KPJ. Po naročilu tajnika sovjetskega veleposlaništva sem redno pošiljal poročila o slušateljih tečajev in o njihovem stališču do ZSSR. Poslati sem moral tudi podrobni pregled učnega načrta, zlasti o tem, koliko se govori o ZSSR, kako proučujemo zgodovino FKP(b) ter da li in kako uporabljamo izkušnje graditve socializma v ZSSR pri nas. O vsem tem sem poslal obširna pismena poročila in karakteristiko približno za 80 tovarišev. Potem sem bil zaradi rahlega zdravja na lastno prošnjo premeščen na delo v sindikalno šolo. Takrat sem bil povezan s sovjetskim veleposlaništvom po tajniku veleposlaništva Grigorijevu, ki me je ostro kritiziral, ker sem brez njegove odobritve zaprosil za premestitev iz Višje partijske šole. Opozoril me je na vsebino moje pismene obveznosti, ki sem jo dal organom NKVD, in mi naročil, naj opravljam v sindikalni šoli iste posle kakor prej, zlasti pa naj se zanimam za stališče in delo to-varišev iz Centralnega odbora sindikatov Jugoslavije. Podrob no naj bi mu poročal, kakšno je njihovo stališče do ZSSR in ali uporabljajo izkušnje sindi- Tonala jugoslovanske trgovinske mornarice Po zadnjih podatkih razpolaga jugoslovanska linijska plovba s 43 prekomorskimi ladjami s skupno tonažo 185.652 brutto reg. ton in nosilnostjo 291.289 ton. V gradnji in naročenih je trenutno še 13 ladij z 42.700 brutto reg. ton. Kakor znano, se nanaša to-naža na ladijski prostor (volumen), nosilnost pa na skupno težo blaga in potnikov, ki jo ladja more prevažati. Ladijski prostor se izraža v tonah zaradi tradicionalnega «tonneaux», tipičnega soda, ki so jih nalagale jadrnice v starih časih in bo po njih številu merili zmogljivost ladje. kalnega gibanja v ZSSR v naših razmerah in podobno. O vsem tem sem poročal pismeno in ustno ter dal karakteristike za kakih 180 tovarišev. Ko je prišlo pismo CK VKP(b) in ko je bila objavljena resolucija, sem bil prosvetni inšpektor za industrijske šole v Ministrstvu za težko industrijo FLRJ. Takrat sem bil povezan z novim tajnikom sovjetskega veleposlaništva Ivanovom. Le-ta mi je naročil, naj mu poročam o razpoloženju partijskih in ljudskih množic do resolucije lnformbiroja. Posebej je zahteval, naj mu priskrbim podatke o razpoloženju naših vodilnih tovarišev do pisem in resolucije. O vsebini pisma CK VKP (b) me je obvestil mnogo prej, preden je bil o tem obveščen Po redni poti naš širši partijski kader. Zahteval je tudi podatke o tem, kako potekajo in kako se razvijajo partijski sestanki. Ker sera dajal do prihoda pisem večinoma ugodne karakteristike o odnosu našega partijskega kadra do ZSSR, me je opozoril Ivanov na to, da so moja poročila nerealna in da moram dobr0 odpreti oči. Zahteval je, da znova dam karakteristike članov CK Srbije in njihov odnos do resolucije lnformbiroja. Pripominjam, da so bili moji predpostavljeni organi često nezadovoljni z mojimi poročili. Stvari sem opisoval tako, kakor so bile v resnici, medtem ko so si z menoj povezani organi HKVD prizadevali, da bi bila tudi poročila s terena prikrojena njihovim željam. V štabu Tretje ukrajinske fronte sem na primer povedal, da je ljubezen naših narodov ter vodilnega partijskega in držav nega kadra do ZSSR velikanska, da pa del ljudstva obsoja pijančevanje in nasilje nekaterih vojakov in oficirjev Rdeče armade v naši držam. To moje poročilo so moji predpostavljeni obsodili in sprejeli z velikim nezadovoljstvom. Enako nezadovoljni so bili tudi s pismenim poročilom z mojega potovanja po Češki in Poljski v začetku leta 1948, kjer sem obiskoval naše učence v gospodarstvu. V teh dveh državah sem našel velikanske simpatije do jugoslovanskih narodov in njihovih voditeljev, medtem ko sem malone povsod v svoje veliko presenečenje zadeval na sovražno razpoloženje do ZSSR. Tajnik sovjetskega veleposlaništva Ivanov se je jezil na to moje poročilo in rekel, da pretiravam, Čutil sem, da mi zaradi teh mojih resničnih poročil ne zaupajo več in da hočejo, naj bi prikrojil svoja poročila po naročilu mojih predpostavljenih. Takoj po prvih pismih CK VKP(b) sem začel nastopati proti liniji naše Partije in stališču našega CK. Partiji to seveda ni moglo ostati prikrito. Toda že takrat, zlasti pa, ko so me poklicali na razgovore v CK KPJ, me je mučila dvojna vloga, ki sem jo igral, in čutil sem, da moja obveščevalna služba ni v skladu z resničnim proletarskim intemacionaliz-mom. Toda slepo verovanje v pravilnost tistega, kar zagovarja CK VKP(b), kakor tudi strah pred posledicami obveznosti, ki sem jih bil podpisal sta me potiskala v nadaljnje zločinsko delo, da sem se še globlje pogrezal v blato izdajstva. V priporu sem zvedel za budimpeštanski proces, kjer so bili med drugim tudi španski prostovoljci obtoženi kot agenti Gestapa. Ker sem tudi sam španski prostovoljec in osebno poznam malone vse tovariše, ki so se borili v Španiji, nikakor nisem mogei razumeti, čemu služijo takšne metode. Toda to še ni bilo vse. Vso našo narodnoosvobodilno borbo so začeli prikazovati kot delo Gestapa. Vse to je torej vplivalo name, toda še vedno sem bil trmast. Nadaljnji potek dogodkov pa je čedalje bolj razgaljal pravo lice protijugoslovanske gonje, ki jo je premišljeno organiziral CK VKP(b). Vse naipavedi o razsulu v naši državi, o našem prehodu v imperialistični tabor, so se pokazale kot lažne in izmišljene, medtem ko postaja na drugi strani čedalje očitneje, da uveljavlja CK VKP(b) imperialistično in hegemoni stično politiko. Odnosi neenakopravnosti in Podrejenosti so postali temelj politike CK VKP(b) nasproti vzhodnoevropskim državam in kompartijam vsega sveta. To je nujno privedlo do slabitve in cepitve demokratičnih sil v vsem svetu. Birokratska kasta v ZSSR uporabijo tudi osvobodilna gibanja v svoje lastne namene, kakor kaže primer Koreje. V vsej zunanji in notranji politiki ZSSR }e čedalje večji prepad med' besedami in dejanji. Takšna neovrgljiva dejstva v politiki CK VKP (b) na eni ter velikanski uspehi graditve socializma v Jugoslaviji na drugi strani so me naposled prepričali, da sem na izdajalski poti in da služim umazanim koristim kaste, ki je izdala stvar socializma in mednarodnega delavskega gibanja. Po hudem notranjem boju je nastal naposled v meni prelom in sklenil sem neomajno ubrati pot, po kateri hodijo zdaj naši narodi s svojo Komunistično partijo in tovarišem Titom na čelu. Sele sedaj sem priznal svoja zločinsko delo in prosil, naj o vsem mojem delu obve-ste Partijo. Pripravljen sem bil sprejeti strogo in zasluženo kazen. Toda tudi v mojem primeru se je pokazalo, kako naša Partija in CK skrbita za ljudi in hočeta rešiti vsakega človeka. Namesto zaslužene kazni za obveščevalno delo, so me izpustili in zdaj se lahko kot svoboden državljan vključim v boj za zgraditev socializma v Jugoslaviji. Potrudil se bom, da bom po svojih najboljših močeh opravičil izkazano zaupanje in postal neomajen borec za zgraditev socializmu. v naši državi, za zmago linije naše Partije, našega ljud stva in tovariša Tita. Beograd, 18. novembra 1950. Stanislav Samardžič , — gosfodirstvo r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~] Trgovanje Evrope z novo Kitajsko se razvija Vloga Trsta in zaledja Na sliki vidimo člane jugoslovanske reprezentance, ki je v sredo odigrala neodločeno proti Angliji. Od leve proti desni: Čajkovski, Djajič, Vukas, Ognjanov, živanovič, Bobek, Golič, Stankovič, Horvat, Beara in Mitič NOGOMJET JUTRI Y. [ Arrigoni-Aorora v središču pričahoiianla Vsekakjor najzanimivejša tekma vsega prvenstva v Istrskem okrožju bo nedeljsko srečanje med Arrigonijem in Auroro. Ti dve moštvi sta favorita za prvo mesto in se bosta pray jutri morali izkazati, kdo izmed njiju zasluži ta najvišji naslov. Ne vemo točno, v kakšni formi je Auro-ra, vendar mislimo, da bo težko Szsilila neodločen izid, ker mora igrati na tujem igrišču. Toda Koper in Izola sta si soseda in pot Iz Kopra do Izole je kratka, za kar predvidevamo, da bo Aurora potegnila za seboj celo armado koprskih navijačev. Ta tekma pa bo zaradi svoje zanimivosti poklicala verjetno izredno število ljubiteljev nogometa na igrišče. V Kopru bo Meduza igrala tekmo z Umagom ter gre v borbo kot favorit. Gotovo ima tudi Umag svojo besedo pri tem, vendar mislimo, da proti Meduzi ne bo mogel nič opraviti. Strunjanu grozi v Novem gradu poraz. Toda to je samo na papirju, kajti Strunjan je dokazal, da je e-najstorica, ki jo je treba spoštovati. Prav zaradi tega mislimo, da bo med obema emaj-storicama ostra borba, ki se mora končati z zmago enega ali drugega Enajstorica Buj pa bo sprejela v goste Brtoniglo, medtem ko bo Piran počival. * * * V skupini A okrožnega prvenstva bo Rdeča zvezda sprejela v goste Auroro B, medtem ko se bo Nardone srečal s Piranom. Zanimiva tekma v tej skupini bo med Partizanom in Ampeleo, medtem ko bo enajstorica Solin gostovala v Kopru proti Meduzi, Arri-goni B pa bo igral na težkem igrišču Strunjan B, kjer ga čaka najbrže poraz. V skupini B bo več zanimivih tekem, med katerimi so one Nova vas — Buje B, Daj-la — Novi grad B in končno Brtonigla B— Seget. Poleg teh imenovanih tekem pa bosta še dve in sicer med Mo-mjanom in Salvorejem ter Sv. Lovrencem in Villanio. Spored nedeljskih tekem \ Istrskem okrožju je sledeč: V Izoli ob 14.30 ARRIGONI-AURORA V Kopru ob 14.30 MEDUZA-UMAG V Novem gradu ob 14.30 NOVI GRAD-STRUNJAN V Bujah ob 14.30 BUJE-BRTONIGLA OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO (skupina A) Pri Sv. Nikolaju ob 14.30 RDEČA ZVEZDA-AURORA B V Izoli ob 10 NARDONE-PIRAN CE V Kopru ob 10 PARTIZAN-AMPELEA V Kopru ob 12 MEDUZA B-SOLINE V Strunjanu ob 10 STRUNJAN B-ARRIGONI B (Skupina B) V Novi vasi ob 14.30 NOVA VAS-BUJE B V Dajli ob 14.30 DAJLA-NOVI GRAD B V Bujah ob 12 MOMJAN-SALVORE Pri Sv. Lovrencu ob 14.30 SV. LOVRENC-VILLANIA V Brtonigli ob 14.30 BRTONIGLA B-SEGET Kralke športne vesli Angleška nogometna zveza poziva od l. 1931 dalje vsako leto po eno državno reprezentanco s kontinenta k sebi v goste. Po vrstnem redu so prihajale čez Kanal naslednje države: Španija, Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška, Norveška itd. Jugoslovanska reprezentan- ca je nastopila v Angliji prvič v zgodovini jugoslovanskega nogometa. Doslej se še nobeni državi ni posrečilo oditi z otoka z zmago v žepu. Za vsakega športnika predstavlja največjo čast, če lahko obleče dres z grbom svoje države. Doslej je ta čast velikokrat zadela nekdanjega slav-ne9a češkega vratarja Planiško, ki je nič manj kot 74kral branil vrata svoje državne reprezentance. Tudi madžarski nogometaš Imre Schlosser se lahko postavlja z velikim številom nastopov v državni reprezentanci: sodeloval je v državnem timu kar 70krat. Sledita mu Avstrijec Josef Blum z 68 ter Švicar Max Abbegglen s 67 nastopi. Vse pa je prekosil urugvajski nogometaš Angel Romano, ki se je v svojem življenju 77krat boril za svojo domovino. V zadnjem času prihaja z raznih strani vedno več poročil o uspešnem razvoju trgovanja raznih evropskih držav z novo Kitajsko. Razen pošiljk češkoslovaškega blaga, ki so na začetku tega meseca prispele z neko poljsko ladjo v kitajske vode in bile že tudi izkrcane (Tatra-avtomobili, razni stroji, elektromaterial, farmacevtika itd.) izhaja iz poročil iz Belgije, da je belgijska industrija izvršila obsežna naročila za Kitajsko. Dobavila je predvsem specialna jekla, stroje in podobno. «Handelsblatt», glasilo nemških gospodarskih krogov, zelo vneto razpravlja o možnostih nemškega izvoza na Kitajsko in si prizadeva, da bi po-rurski krogi dobili to trgovanje v svoje roke, v tekmi z industrijo in trgovskimi podjetji Vzhodr.-e Nemčije. V tržaškem zaledju se razen CSR zelo zanima za takšno trgovanje tudi Avstrija. Zadnje dni se mudi na Dunaju posebna delegacija gospodarskih strokovnjakov iz Kitajske, ki se pogaja z raznimi avstrijskimi tvrdkami za dobave izdelkov avstrijske težke industrije. Nekaj poslov so že sklenili, irj sicer za izvoz skozi Hamburg, vendar pa ista vest pravi, da so se pokazale težave glede odpreme blaga. Hamburg nima direktnih plovnih, linij do Kitajske. Morda so I vmes še druge težave. Na vsak način bi bilo prav, da bi tržaški pomorski krogi t.j. predvsem Lloyd zasledovali takšna pogajanja in poskušali usmeriti odpremo skozi Trst, čeprav tudi Trst nima še neposredne zveze s Kitajsko, niti do Hongkonga. Trst bi lahko odpremljal bodisi češkoslovaške, bodisi avstrijske pošiljke in, kakor napoveduje poročilo «Astre» z dne 21. t.m., tudi italijansko izvozno blago. Po tem poročilu, ki sloni na informacijah neke milanske veletvrdke, ki ima svojo podružnico v Tiencinu, so zadnje mesece kitajske oblasti omogočile zelo povečan izvoz iz Evrope na Kitajsko in so za plačilo tega tudi redno nakazovale potrebne devize. Kitajski trg trenutno najbolj potrebuje kemične izdelke za potrebe industrije, farmacevtsko blago, barve in barvila, umetna vlakna, vsakovrstne stroje in zlasti obdelovalne stroje, izdelke težke industrije, avtomobile, traktorje, izdelke iz gumija, zlasti pnevmatike. Ameriška prepoved dobav Kitajski, ki velja tudi za ja- ponsko industrijo, pomeni za evropski izvoz nove in velike perspektive. Milanski krogi menijo, da pride italijanska industrija v tem okviru še najbolj v poštev zaradi kratkih dobavnih rokov, kar je danes važnejše kakor cer.a, ki je za italijanske izdelke seveda višja kakor n.pr. za nemške. Kitajski kupci so sicer znani kot najbolj spretni in so izbirali med ponudbami navadno najbolj konkurenčne, vendar je trenutni položaj na mednarodnem trgu tak, da iščejo vsi blago, ki je takoj ali čimprej na razpolago. Ta posebnost utegne koristiti italijanski industriji. Posebnost v trgovanju s Kitajsko je tudi ta, da letos ne prihaja več v poštev za posredovanje kupčij med evropskimi dobavitelji in kitajskim kupcem angleška kolonija Hongkong s svojimi posredovalci, kakor je bilo to lani. Neposredne zveze se vedno bolj utrjujejo v obojestransko korist, kakor kaže obisk Kitajcev na Dunaju in y Nemčiji ter CSR, Kitajska zunanja trgovina je danes osrednje urejena in jo razvija državna in poldržavna nakupna in prodajna podjetja odn. agencije, ki so z inozemskimi dobavitelji odn. kupci v neposrednem stiku. Plačila se izvrše z nepreklicno potrjenimi kreditnimi pismi odn. brzojavi. Razdeljevanje blaga med posamezne industrijske odseke na Kitajskem vrše omenjene agen. cije, ki tudi zbirajo inozemske ponudbe, cene itd. Agencije so razdeljene geografsko, po posameznih predelih Kitajske in vsaka agencija nato še po blagovnih skupinah. Posamezni sedeži so: v Mukdenu za severovzhodno Mandžurijo, v Tiencinu za pokrajine okrog Pekinga in na severu, v Sangaju za vzhodnokitajske predele, v Hankovu za osrednjo Kitajsko, v Kantonu za južne in južno vzhodne pokrajine odn. dežele. Vse agencije skupaj pripadajo ustanovi «China National Im-port Corporation)), v katere imenu poslujejo in sklepajo pogodbe. Posamezna agencija se označuje še s pristavkom «re_ gional Office« n.pr. agencija v Sangaju z «East China Regio-nal Office*. Notranja razdelitev agencije je razsodna iz primera šangajske, ki ima naslednje oddelke: a) farmacevtski izdelki b) kemični izdelki c) avtomobili in pnevmatike č) kovine d) barvila. (Ob novi številki Stilističnega vestnika ZVU) Izšla je št. 2-3 letošnjega Statističnega vestnika ZVU, ki obsega podatke v običajni razporeditvi: prebivalstvo, sodstvi zdravstvo, delo in socialno skrbstvo, cene in potrošnja; kredit in finance, promet i° transport, zunanja trgovina, po. Ijedelstvo in ribolov, razno' Obsežnost zvezka — nad 200 drobno tiskanih strani — M dopušča, da bi takoj presodili, kakšne so morebitne novosti V vsebini odn. metodiki statističnega prikazovanja. Pač pa prvi pogled ugotovimo neko novost, ki za nas Slovence n> prijetna: publikacija, ki je doslej izhajala le z napisi v i lijanščini, zaradi česar smo ponovno terjali dvojezičnost. J® to pot izšla sicer dvojezično. toda — v angleško-italijamsB dvojezičnosti. Nihče nima ^ _ proti temu, da se vnese m napise tudi angleščina, saj ^ statistična služba v več tP®1 pač popolnejša, toda Pted gleščino bi morala dobiti P stor v tej uradni publika* J oblasti, ki upravlja P°dn"V pač tudi — slovenščina, P° tutu za STO uradni jezik P° ročja. Oblast je torej z8gr^ la neodpustljivo napako z vim zapostavljanjem našega J®j zika do česar kaže že sW' neko čudno vztrajnost. Ali govorni niti sami sebi ne jamejo, ko govore o »enako- pravnosti narodov«? Ali P3 se bo za Slovence našel kak os®“j kan izgovor o ((varčevanju finančne strani«? Poznajo P govor, »kakor v gozd, tako gozda«? Kaže, da ne! Določena izprememba Pr* delavi Statističnega vestnik3 tudi v tem, da skrbi zanJ,,^a-fi- Bo Arrigoni uspel jutri proti Aurori? To vprašanje kroži po Izoli, kajti tamkajšnji navijači želijo, da bi Arrigoni bil tudi letos prvak. Na sliki vidimo prizor s tekme med Arri-gonijem in Piranom, ki je bila pred tedni v Izoli Brezdelje in veselje na otokih Samoa Vzhodno od Avstralije je cela vrsta otokov, kjer prebivalci živijo v brezdelju, se hranijo z vsakovrstnim sadjem/ kokošja jajca pa mečejo med smeti Na vzhodu Avstralije v nepregledni vrstj otokov se naše oko ustavi na otočju Samoa. Tvorijo ga trije večji o-toki Savaii, Upolu, lutulia in nekaj manjših. Ce pride tujec na te otoke, ga bodo domačini ovenčali s cvetlicami, kot je splošna navada na vseh otokih Tihega oceana Samoanec je pravi polinezijski tip, močne postave in inteligenten, ljubi samostojnost in veselje. To slednje mu prihaja zlasti iz dejstva, da mu ni treba preveč delati zato, da si pridobi najpotrebnejše za življenje, kajti tu je narava tako darežljiva, da se vse dobi kar na prostem in prav ta pojav vsili v prebivalce neko prijetno brezdelje in pohajkovanje. Zaradi tega pa ni še rečeno, da mora ves dan pasti lenobo. Kaj še! Prosti čas koristno u-porabi s tem, da se uči petja, katero ho tujec slišal povsod in ob vsaki uri. Ob vsakem prazniku in celo obisku bo tujec počaščen s petjem in s plesom, katerega izvajajo vsi domačini od starcev do otrok. Zaradi obilice prostora niso hiše skupno postavljene, ampak so razstresene tu pa tam in v vsakil vasi najdemo v sredini velik prostor, ki služi za vse prireditve in slične stvari. Hiše so z neko umetnostjo izdelane in V njih ne najdemo niti enega žeblja ali koščka železa, ker je vse zgrajeno izključno iz lesa- Značilno pri teh hišah je to, da nimajo ne vrat ne oken in niti sten. Hiša je torej odprta vsem. Poleg navadne opreme, ki sestoja, iz preprostih preprog, ki služijo v najrazličnejše svrhe, dobimo dandanes tudi že stolice in mize, ki so jih tja »prinesli« Američani in Novozelandci in ki so bile pred prihodom teh neznane. Značilno za prebivalce Samo-ajskega otočja je to, da zelo OTOČJE 6AM0A iz ^°*J0lo-ga je te dni objavila, da po vili dve novi ladji te družb 3.500 ton in ju krstili za netken in «Sicilija». ^ namenjeni plovbi v Sreao ^ Ije, imata prostora vsaka 23.000 kub. čevljev lah*° tlice kvarljivega blaga (hladil naprave) ter bosta dosegli trost 14,5 milj na uro. imenih, ki so jih dali ^1 bodo z eno vozili do ital 7* s kih luk ob Ti renskem 171 ja; in do Sicilije, z drugo pa , . dr aru do Benetk. Prav te . so italijanski pomorski ^ znova povzeli pisanje o potr plovne zveze med jadrans^ pristanišči in severno Zaradi že doslej dovolj 0 mreže zvez in tudi zaradi prevelikih količin splošnega vora iz Jadrana je seveda ,;P _ šanje, ali bi se taka proga :zp čala. ne to- Petrolej v Turčiji Po poročilu iz Carigia, ;sii8 pričeli izkoriščati ,petr0 r0vja ležišča na področju 8 j, Raman v Turčiji. Za °®e . oV ležišč, ki merijo 50 «10»«^ v dolžino in nad 600 m v širino, cenijo na 5 mu J Q ton. Zaenkrat pridob:dnevno, ton surovega petroleja {i. da bi izdelki r jo mislijo postav Računajo, nerije, ki do 1952, pokrili vso _d-nosti potrošnjo petroleja v 120 milijonov turšfcG rredno ir UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, 8t. 6, IIL nad. — Telefon štev. »3-eos m »4-63». — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Žt, 20. Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, UL BattlstS 30la-L Teb 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki ▼ Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • ^