33. številka.
Ljubljana, v četrtek 11. februvarja 1897.
XXX. leto.
I shaja vsak daa iverrr, izimfti nedelje in praznike ter velja po pošt i prejeman za avstro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., za jeden av-sec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden meuec l gld. K) k p. Za pošiljanje na dom račana se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznani la plačuje ae od fttirietopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in u p ra v n i s t v o je na Kon^rcst^em trgu st. 1'2. Op ravnifitvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v m? administrativne stvari.
Reforma politične uprave.
Sedaj, ko ae je dovršila davčna in pravosodna reforma, nekda pripravlja vlada reformo politične oprave. Skušnje poslednjih dvajsetih let so poka sale, da je politično npravo treba nekoliko preustrojiti, ako nočemo, da bode ustrezala svoji nalogi. Sedanja vlada, ki bi si rada menda pridobila naslov „re farmsko ministarstvo", se misli lotiti te •tvari.
Rt forma politične oprave je v nekem o zim gotovo se važnejša, nego je bila jnstična reforma, kajti stvar bode segala globoko v politično življenje. Z novo reformo oprave se lahko mnogo koristi končni rešitvi mnog h prepornih političnih vprašanj, lahko se pa tudi doseže, da se nasprotja is pooštre. V kakšnem tira misli vlada izvesti to reformo, tega as danes ne vemo, a iz raznih vladnih glasil se da posneti, da ss mislijo osnovati nova okrožna glavarstva, ki bodo neka vmesna instanca mej okrajnimi glavarstvi in deželnimi političnimi oblastvi. S tem se na jedni strani odvzame nekaj dela okrajnim glavarstvom, na drogi strani se pa razbremene deželna politična oblaatva. Nova naprava bi imela že to prednost, da bi okrožna glavarstva bila nekako v tesnejši zvezi s prebivalstvom, nego so deželni politični uradi, in bode bolje penala razne potrebe. Pri politični upravi je stvar drugače kot pri sodiščih. Tn ne gre vseh stvarij presojati le po suhih paragraGh, temveč se je večkrat tudi jako ozirati na razloge umestnosti.
Nas pa vsa stvar še zanimlje v nekem drugem oziru. S tem, kako se okrožja razdele, se lahko mnogo •teri za lažje izvedenjo narodne jod m kopra vnos f i. Sedaj dela mnogo težave pri u radovanja sedanja razdelitev dežel, ki se ne ozira na narodne mejo.
Če se bode pri razdelitvi okrežij gledalo na narodnostne razmere, bi se sedanjim neprilikam znatno odpomoglo. S tem bi se jako olehčala uprava. V nenemških okrožjih bi se morali nastavljati urad-
LISTEK.
Repičeva Tonica.
Spisal Aleksandrov. (Konec.)
Zunaj je metlo.
Burja je jezno žvižgala krog oglov Repičeve koče. Streha je stokala pod težo snega. Vezna vrata so zašklepetala, ko je tresnil ob nje ledeni zimski piš.
V majhni, nizki sobici je motno gorela treska ter le na pol razsvetljevala očrnele stene in sobine prebivalce.
Pri stari mizi jo sedela na istotako atari, pi-ravi klopi Tonica ter prela. Bleda je bila In kla verno je zrla na dtobne prste, izpod katerih se je vila tanka nit. V očeh, v tistih velikih, medrih očeh pa se je časih zaleaketalo nekaj mokrega In tedaj je hitro, skrivajo potegoila z roko preko očij ter Hitreje zavitela kolovrat.
Za pečjo je sedel oče. Trh je bil in srpo je gledal v ilovnata tla in iz krstkocevn&tega vivčka je tako jezno vlekel modrikasti dim, da so se mu delale na obritem, suhljatem obrazu velike jame.
Na peči pa je ležala mati. Prevračala in premetavala ee je z jedne strani na drago in godrnjala:
»Ta vražji goljof, sedaj se pa Žeai! In drugo jemlje 1 Oj, joj, ta goljuf, ta nesramnež begatinski!"...
In rea se je ženil Francelj.
In če je bnrja za trenutek ponehala, slišalo se je semkaj iz vasi veselo ukanje, in vmes so bren-
niki vešči obeh deželnih jezikov, v drugih bi tega ne bilo neobhodno potrebno. Ca znajo uradniki pri gorenještajerskib okrožjih slovenski ali ne, za to b; se pač Slovenci ne brigali. Tudi pri namestništvu v Gradca bi ne imeli toliko opraviti z narodnimi prepornimi opravili, ker bi bla na Štajerskem okrožja razdeljsna po narodnostih in bi ta opravljala mnoge sedanje namestoiške posle.
Na češkem bi pač Cehi sahtevali jednako-pravnost jezikov po vsej deželi, a faktično bi pa v nemških okrožjih se največ nemški aradovalo, v čeških pa češki. Cs bi tudi morda morali uradniki biti vešči obeh deželnih jezikov, a vender bi se v praksi lahko semtertja malo gledalo skozi prste, ne da bi stvar trpela.
Slovenci moramo zahtevati svoja okrožja na Štajerskem. S tem se bodemo močno otresli škodljivega graškega in celovškega npliva. Seveda mo ramo zahtevati že pri sklepanju zakona, da se zagotovi, da bodo okrožni politični uradniki vešči jezika svojega okrožja. To zahteva dobra uprava. Tukaj moramo naravnost izreči, da je mnogo to povod nedostatnosti sedanje politične oprave, ker uradniki niso bili vegči jezika prebivalstva. Tak uradnik tudi ne more spoznati potreb okoliša, ki je njegovi skrbi izročen. Drži se le formalnosti in najboljša uredba oprave ae ne more obuesti pri tacih razmerah. Tudi okrožna glavarstva ne bodo kos svoji nalogi, ako ne bodo imela jezikovno sposobnih uradnikov, in bodo uradniki zmatrali za svojo nalogo germanizacijo, kakor mnogi sedanji okrajni glavarji. V tem slučaja bi se Slovenci osnovi okrožnih glavarstev morali le ostavljati, ker s tem dobimo le nove nemške postojanka na slovenski zemlji.
Ker že govorimo o sposobnosti uradnikov, m ramo omeniti, da se bodo morale tukaj storiti radikalne premembe, ako te hoče uprava zares izboljšati. Glavna krivda, <Le uprava ni uzorna, ni v njeni organizaciji, temveč v nje osobatvn. Do-sedaj velja nekako pravilo, da je vsakdo sposoben
za političnega uradnika, ki je dobro ali slabo dovršil svoja juridične studije in ima pred imenom Se pristavek knez, grof ali pa baron. Taki ljudje so pa navadno za polit č 10 npravo najslabši, ker so že po svoji odgoji ločeni od druzega prebivalstva ia ne poznajo njega potreb. Če se to ne premeni, bode osnova okrožnih glavarstev ustvarila samo neke sinekute za plemenite uradnike, da bi hitreje avanzovali.
Sploh sedanje izobraženje političnih uradnikov ni popolnoma primeroo njih poznejšemu poklica. Delovanje političnega uradnika je povse drugačno, nego sodnikovo. V Nemčiji, Franciji in v nekaterih dragih državah bo upeljali nekake posebne kamera-Istične oddelke na vseučiliščih. Vbs to bode treba dobro premisliti in prilagoditi avstrijskim potrebam. Le tako je mogoče, da bode avstrijska oprava zadoščala zabtevam sedanjega Časa, ko se je političnemu uradniku treba pečati tudi s socijalnim vprašanjem in poravnavati nasprotja mej raznimi nitij i prebivalstva.
Državnozborske volitve.
Shod okrajnih zaupnih mož narodne stranke je bil danes popoladne. Zbralo se je jako mneg) zaupmb mož, zlasti iz notranjskega in trebanjskega volilnega okraja.
*
Volilni shod v Ljubljani, kateri je bil napovedan za nedeljo, ro ta dan ne bo vršil, pač pa bo snidejo v ponedeljek zopet ljubljanski zaupni mo/jo, da se posvetujejo gtede kandidatur v Ljubljani.
*
Iz učiteljskih krogov. Na podstavi našega zastarelega volilnega reda za vojvodino Kranjsko se je volilna pravica staleih učiteljev različno tolmačila. Nekateri okrajni glavarji so bili mnenja, da imajo volilno pravico le načelniki in nadučitelji, vsi drugi h t M t. i uMtelji na večrazrednicah pa nimajo volilne pravice.   Prav tako so postopali tudi razni
čala godala — veselo in poskočno, kakor mora biti na gostiji — bogatih ljudij . . .
Pozno je bilo — oče in mati tta Že spala — ko je Šla Tonica v svojo kamiico.
#
Zaspano zimsko solnce je medlo in nekam Čmerno kukalo skozi majhna ckna — skozi one dele namreč, kjer j>3 Še bilo k*j stekla — v Repi-čevo kočo, ko se je starec prebudil. Raztegnil si je dva trikrat svoje suhe ude, da so škripale stare kosti, mel si zaspane oči, zbudil staro, ki je tudi spala ter rekel:
„Tonica pa danes dolgo spi. Še sedaj ni zakurila. Mrzlo je. To je vražje maslo, če človeka zebe! Oh, ta zima, ta zima, ta me spravi v grob!"
„Pokliči dekleta, pokliči, naj zakuri! Meni je tudi nr;t; . . . Starost, t foru." t in malo krvi!"
Tedaj se je starec polagoma zmezil raz klop ter šel budit deklefa. A čudo, Tonice ni bilo v kamri. In postelj je bila mrzla.
„Joj, jojB, je tarnal starec ter kričal: .Tonica, Tonica!"
A ni bilo odgovora.
Tedaj se je splazila tudi starka raz peč. Iskala sta cba in klicala.
„Saj pa me ada ri v vasi!  To bi bilo vražje maslo, če bi d ko po noči stepalo okrog in se k!., tilo pri tujih ljudeh! A pogledati moram! Ob, joj, to dek!e, to dekle I"
In starec je brio stopical v vas.
Starka je sedla na klop k mrzli peči hr tarnala in se hudovala in molila radi izprijenega otroka.
Slednjič se starec vrne iz vasi s poročilom, da dekleta ni videl nikdo.
„Ni je", vzdihoval je, sedeč kraj žene pri peči in zroc topo in brezmiselno v tla . . . Stara pa je pli kala — — —
Preti poludne pa so ntŠli Tonico na grobu njenega deteta. Pokrita jo bila z belo sneženo odejo in u r.'v.i ... *   m *
Ko se je začela glasiti v zelenečem gozdu kukavica, znamlka pomladi, ko so začeli zvončki in trobent ce rivati mtijhne svoje glavice iz probnjajoče ee zemlje ter zvoniti in trobiti pozdrav mladi Vi sni, pokopali eo staro R^piilevko . . .
Starec pa se je mi. 1 žganju ter je p I, pil kakor bi mu šlo za življenje in smrt. Ia ko se je že opijanil, naslonil je sivo glavo ob suho roko ter zai I. kal. In plakal je kakor dete in tožil po ženi in Tonici ter ječa!: »Sedaj s=m sam, — sum na tem svetil In ker sem sam, pijem in bom pil, dokler veega ne zapijem ... In kdo je v-)ega tega kriv? Ta vražji goljuf bogatinski, ki mi je končal punco potem pa jo pustil . .
In pil je . . .
A vsrga vendtr ni zapil, ker jo popnj prišla bleda /in.
Nfkn noči numreč, ko sj j« Spet vračal pij: n proti domu, je padei v potok.
Drugi dan so ga n. ali m.tvega . . .
občinski zastopi.   Nekateri so opisovali nt i'm učitelje v volila* liste, dragi zopet ne. Ti različni nazori o volilni pravici stalnih učiteljev so dali povod našim učiteljskim društvom, da so se začela na me* rodajnih mestih potezati za definitivno rašitev tega vprašanja. Prvo je vzelo to vprašanje v pretres logaško učiteljsko društvo.   Povod tema je bil neki posebni slnčaj, ki se je dogodil v Cerknici. Logaško okrajno glavarstvo je ukrenilo, da imajo vsi stalni nčitelji volilno pravico. Okrajno glavarstvo ljubljanske okolice je pa navzlic tema odrekalo stalnim učiteljem volilno pravico.   Konečno je pa deželno predsedstvo na podstavi nekega posebnega slučaja odre-»lilo, da imajo vsi stalni učitelji volilno pravico. Na podstavi tega odloka se mora pa vsak stalni učitelj od slučaja do slučaja potezati za volilno pravico, Če mu te ni privolil dotični okrajni glavar ali občinski zastop. Vaekako bode treba v tem ozira kaj definitivnoga skleniti v naši deželni zbornic, nakar opozarjamo naše deželne poslance.   Se na slabšem, kakor z volilno pravico smo pa učitelji z izvrševanjem volilne pravice. Po mojem mnenji bi pouk ne smel učitelju biti ovira, da bi ne smel izvrševati svoje državljanske pravice.  Tega m nenja pa niso vsi okrajni  glavarji, nekateri so namreč mnenja, da učitolj na dan volitev ne srce zapustiti šole — tudi če so volitve!   Vidi se iz tega, da je učiteljska volilna pravica  iluzorična.   Zato prosimo naše p. i. gg. deželne poslance, da že v tem zasedanji store potrebne koraket da sme učitelj-volilec na dan volitev šolo o p u h t i ( i — ter potem pouk pri prvi priliki nadomestiti.
V goriškem veleposestvu bode hud boj. Vodstvo narodne stranke na Goriškem je izdalo poseben oklic na volilce, kateri imajo v veleposestvu volilno pravico. Teb volilcev je 423.
Ministerski predsednik grof Bideni je naročil vsem osrednjim uradom, naj pcskrbe, da bodo vsi
uradniki in uslužbenci imeli čas iti volit.
• *
*
Iz 4-1 je volilni oklic tržaške napredne stranke. V njem ss naglasa, da ima sedanji volilni boj velik političen pomen. Reakcija se pojavlja povsod. Samo uprava Trsta se že napada in italijansko vseučilišče se ne dovoli. Tuji. na močna opore se naslanjajoči narod, Slovenci, prete tisočletnemu italijanstvu tržaške zemlje.  I m nasproti se morajo združiti vsi Italijani.
* *
Krščanske socijalna stranka za nemško Češko je izdala volilni oklic, v katerem hudo napada Schd-nererjevce, očitajoč jim, da nso dobri Avstrijci. Če bode pa s tem oč.t.njem strauka zares kaj dosegla je pa druga stvar, kajti čoški N mol močno škilijo čez mejo.
*
Dunajski socijalisti tožijo, da jim manka denarja za ag'tacijo, dočim ga imajo druge stranke dosti na razpolago.   Ko bi na Dunaja  bili samo krščanski socijulisti in socijalni dtimokratje,  bil bi položaj za prvo dosfi ugodnejši, a tako bodo pa v več krajih droge stranke odločevale. Socijalioti preveč naglaŠBJo svoj boj proti meščanstvu,  da bi jih mogli meščani vrl iti. Na delavca taka agitacija pač opliva,  a na   I) maj i     ne   premagujejo delavci, kakor v  L -rol nu in Parizu,  temveč srednji stan. »Samo v drugem ia petem volilnem okraju imajo delavci sami gotovo večino.   V hernalakem volilnem okraju pa stoje razmere za socijaliste šs slabša. Ta je še več srednjega stanu. Manjši rokodelski mojstri imajo v tem okraju upliv na pomočnike. Zato bode dr. Adler pač voljen,   a za  Schnhmaiirja  ni gotovo.   V tretjem volilnem okraja jo pa meščanstvo o tako trdno,  da bode gotovo voljen dr. Lueger V četrtem volilnem ekraju se ne ve, bode li zmaga na  strani socijalistov   ali  socijalnih demokratov. Lberalna stranka nima na Dunaju dosti upliva v nižjih  krogib.   Samo v prvem  voMne.n okraju je postavila kandidata pete knrije, drugod so pa kandidata še postaviti ne upa.    će  Krouavvatter propade in pride do cžje volitve, bodo liberalci pri ožji volitvi dali svoje glasovo socijalistu Heumanu. Brezl:be-ralnih glasov pa socialist v tem okraju ne more zmagat.
Deželni zbor.
(Konoc.)
(VI. seja dne 10. jannvarja.) Posl. Hribar  poroča o računskem sklepa gledališkega zaklada za 1. 1895.   Računski sklep
izkazuje rednih dohodkov 11.745 glJ 63 kr. (s a 3591 gld. 24 kr. manj nego je bilo proračanjeno) rednih in izrednih troškov pa 48.417 gld. 15>/i kr. Skupna imovina je znašala 332 589 gld. 81 kr. in se je zmanjšala za 20 154 gld. 17 kr. Proračun za 1. 1897. izkazuje petrebščin 11.504 gld. pokiitja pa 11.000 gld. Govornik omenja, da letos odpad a iz tega zaklada dovoljena podpora gleiiškima podjetjema, velad česar bo morala zbornica iz dei. zaklada dovoliti toliko več subvencije, če neče, da oškodi obe podjetji. Pravi dalje, da je velik prijatelj gledališča, ker je zrnatra aa izobraževalnico, a dasi je slovensko gledališče še mnogo koristilo, se mora vender reči, da včerajšnja predstava ne sodi na oder. Tako ddeč smo prišli, da se sramoti slovenski jezik pri slovenskih predstavah, da se slovenska dekleta imenujejo „Krainerischa Gii-ise*. Želeti je, da se personal strogo nadzoruje in da se take stvari več ne dogode. Sploh pa take burke ne sptdajo na oder in včeraj na pr. ni imelo občinstvo veselja nad predstavo.
Posl.  dr. Tavčar očita predgovoraika, di ima slabost,  zariti se v kako malenkost, in jo potem razpresti.  Slovensko gledališče je imelo doslej težavno pot in odborniki „Dramatičnega društva" pač nimajo hvaležne naloge.   Zato   pa je odločno ugovarjati, da bi   sa  malenkosti spravljale  v deželni zbor. Govornik pravi, da je že večkrat vabil ;ml. Hribarja naj prevzams načelništvo „ Dramatičnega društva," a on se je konstatno branil. D isi sa ima gledališče boriti  z  velikimi težavami, se mu mora priznati,  da je mnogo storilo in da so gospodje, ki se  v odboru „Dramatičnoga društva", pošteno in mnogo trudijo za napredek gledališča. Da se časih predstavljajo igre, ki niso nič vredne, to se zgodi tuli na boljših gledališčih in zlasti če je vodstvo v zadregi, se to kaj lahko zgodi. Cesto se aDramatičnemu društvu"  očita,  da spravlja na oder premalo slovanskih iger.   Zdaj  je uprizorilo češko igro, katera se še dandanes igra  v Pragi. Igrala se je tudi na  Dunaj i in tam so nemški na-cijonalci rekli, da se v njej smaši nemštvo. Morda je dotični član gledališča tiste besede, ob katerih se je spod!i kal posl. Hribar, ekstemporiral.   U jam, da g. predgovornik ni imd namena izpodovati, da bi bil jaz kot načelnik „Dram. društva"   za to kaznovan.   Cd je hotel Hribar govoriti o posamičnih prestavah,  bi bil moral govoriti o vseh, ne  le o jedni in slučajno o najslabši. Ža zdaj ne mara nihče v odbor »Dram. društva", ker sa vsak boji preobi-lega dela, a če izgubimo še te delavna mjči, katere so zdaj v odborn, potem re? ne vemo,  kaj bo.
Posl. Kalan graja, da so na slovenskem odru rastopile „sestre Bar rison", češ, daje bil njih nastop kvaren nravnosti.
Posl Hribar pravi, da je jeden najbolj navdušenih prijateljev slovenskega gledališča in da je le željo izrekel, naj bi se take igre kakor sinočna ne uprizarjale. Dežela in me<jto žrtvujeta mnogo za gledališče, zato — pravi govoraik — moramo nad gledališkem čuvati in zato ne strinjam popolnoma z g. Kalanom glede ,, sester Barrison". Pravi (uii, da je bil svoj čas odbornik „Dram. dnštva", pa ni bil več voljen v odbor, dasi je rad dal al IJ n • / i» , da bi tudi zdaj ne mogel več prevzeti eveatu7alue volitve. Sicer pa priznava, da je gledališča lepo napredovalo in da deluje plodonosao.
Poel Lenarčič opozarja, da eo po mnenji pončonih krogov plača za gledalsko os obje, katero je v deželni slažbi, prevelike. V Geljn opravlja baje jedna sama oseba vse to, kar opravljajo pri nas tri. Ker bi se dal denar lahko bolje porabiti, želi, naj prendari dež. odbor, če bi se tadi ne dalo kaj prihraniti.
Posl. dr. Schaffer dvom', da bi sa dalo kaj prihraniti, ker imajo vsa tri nastavljene osebs mnogo dela, isto tako sodi posl. Hribar.
Posl. Lenarčič omenja, da si je ogladal ■hrambo za oprave in kulise in videl, da so zlasti mobitije jako poškodovane. Rokokomobilije, kupljene menda pred 3 leti, ao tako pokvarjene, da bo kmalu treba novih. Največ je tega kriva okolnost, da ni prostora za shrambo. Prvotno je bila tudi preskrbljena prevlaka tako za mobilijs kakor za loža. Ta prevlaka, je izginila. Ako že morajo biti štiri osebe za potrebna dela, naj bi se pazilo malo bolj, da se pazno postopa z mobilijami in dekoracijami. Kar je shranjeno v Bateieau ali v muzeju, je vsled v laž -nosti močno pokvarjeno. Govornik predlaga resola-cjo, naj dež. odbor uvažuje nedostitke glede bolj-
šega nadziranja gledališke oprave in gleda pridobitve shrambe.
Posl. dr. Schaffer priznava, da ao navedeni nedoatatki največ posledica pomankljivih prostorov. Dei. odbor je že pred leti predlagal zgradbo skladišča, a stvar se ni mogla dognati, vsled tega bo is v prihodnjem zasedanju stavil primeren predlog glede zgradbe tacega poslopja.
Posl. Hribar dvemi, da ee bo dal dobiti denar za zgradbo posebnega gledališkega sklad š^a, misliti pa bo, če bi se mogel dobiti potrebni prostor v prihodnjem obrtnem muzeju.
Zbornica odobri potem računski sklep in proračun.
Posl. dr. Papež poroča o prodaji redutnega poslopja in hiš. št. 4 in 6 v Fiorijanskih ulicah in predlaga: 1 Na rsdutnem poslopji in na sosednjih hišah štev. 4 in 6 v Fiorijanskih ulicah na korist nekdanjemu kranjsko stanovskemu glavnemu zaklada na podlagi dolžnih pisem z dne 10 julija 1846. I. in 15. oktobra 1848.1 zastavno pravno zavarovani terjatvi v znesku 15 000 gld. konv. den. s pripadki in v zin.Hku 4000 gld. konv. den. s pripadki vred se odpišete ter se deželnemu odbora naroča, da ukrene kar je treba, da se te dve terjatvi izbrišeta iz javne knjige. 2. Prodaja redatnega poslopja ia obeh sosednih hiš št. 4 in 6 v Fiorijanskih ulioah za svoto 27.500 gl. mestni občini Ljubljanski se odobri ter se dež. odbor pooblašča, da ta posestva izroči kupca neobremenjena. — Sprejet j
Zaradi posne are postavile so se ostale točke z dnevnega reda in je dež. glavar zaključil sejo.
Prihodnja seja bo v petek.
V I Juhljitiil^ 11. februvarja. Dunajski mestni ples Velik dunajski mestni ples je važen dogodek.  Dohodek tega plesa je namenjen ubogim. L°tos se je ta ples vršil prvič pod protisomitskim županstvom in je zatorej imel nekako politično važnost.   Ž dje so sklenili, da ss letos plesa ne udeleže in židovski  listi  so se že nadejali, da se vsled tega ta ples popolnoma izjalovi. Nadejali eo ss tudi, da se dvor in visoki dostojanstveniki plesa ne udeleže.   Vse nade so pa Žide varale. Ples je bi letos sijajnejši, kakor druga leta, udeležba večja, če tudi Židov ni bilo, udeležil ee ga je tudi cesar, več nadvojvod in nadvoj vodtnj, vsi ministri in mnogi drugi visoki dostojanstveniki. Ž.dovski listi pa v svoji nevolji le kratko poročajo* jezi jih, da se je pokazalo, da židje na Dunaja niso tako važen faktor, kakor se rado trdi.
Ogerski zakoni na Reki Omenili smo že, da je ban hrvatski se nekaj upiral apeljavi oger-skih zakonov na Riki in naglašal, da bi se v tem ozira moralo njega vprašati. Nam se je stvar malo Čudna zdela, kajti sedanji ban ni nikdar posebno odločno branil hrvatskih pravic do Reke. V tem slučaji je menda pa vender le resnica. Banu pa niso bile toliko mari hrvatske pravice do Reke, temveč bal se je samo, da ss na Reki apelje tadi cgerski tiekovni zakon. Ta zakon je precej liberalen in na Reki bi potem lahko izhajali tadi hrvatski opozicijski listi in brezozirno bičali hrvatske razmere, roka mogočnega bana Khuena Hedervaivja bi jih pa doseči ne mogla.
Odpoved bolgarskega kneza Nekateri časopisi so raznesli malo neverojetno novico, da se misli knez bolgarski odpovedati prestola v korist svojemu sinu Borisu. Sedanji ministarski predsednik in metropolit sofijski pa prevzameta regentstvo. To novico ie najbrž razširila bolgarska opozicija in le izraža njene želje.
Italija in Crnagora Črnagora osnuje svoje poslaništvo v Rimu. Knežev krilni pobočnik Nikolaj GjurkoV'ć bode neki prvi italijanski poslanik v Rimu.
Generali se iščejo. Španska vlada se je obrnila do francoske, naj bi dovolila trem višjim francoskim častnikom, da pojdejo na Kubo in onda prevzamejo poveljstvo. Dotičnim častnikom je obljubila velike plače in ogromna zemljišča na Kubi po vojni. Španija torej v lastne generale nima dosti zaupanja. Francozi pa menda nimajo veselja Španiji pomagati iz zadreg.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. februvarja. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri ob 10. uri dopoladne sejo.
— (Repertoir slovenskega gledališča) Opozarjamo na današnjo predstavo opere „Rigoletto" na koriet primadoni gdč. Š e v č i k o v i. Prihodnja slovenska predstava bo v soboto.
— (Umrl) je davi pivovar in posestnik gosp. Jurij Auer, občeČislan meščan, v starosti 65 let. Umrl je dva doi po svoji soprogi. R <li mn blag spomin 1
— (Kapelan Rud lf pred sodiščem.) Včeraj se je vršila obravnava proti trnovskemu kapelanu Rudolfu zaradi zapeljavanja h krivemu pričanju in proti vojaku Jožefa Bsnigerju zaradi krivega pričevanja.  Ko je leta   1894. kapelan  Rudolf   biro pobiral, je prišel tudi k tedanjemu  županu gostilničarja g. Ivanu Urbančiču. V veži so se sprli zaradi bire, ker je kapelan trdil, da je nekaj še Urbančič •dolžen od prejšnjega leta. Pri tem je kapelan rekel njemu,  kakor trdi   zatožba, da ni pošten človek. Urbančič je rekel na to možakom, ki so bili v veži: BMožje, vi ste slišali, bodete torej pričali" in vložil je tožbo proti kapelann Rudolfu. Dne 19. decembra leta 1894. je bila obravnava. Obtožba pravi, da je Rudolf povabil  tri priče  k sebi   in   jih poučeval, kako naj pričajo.   Ko so  pa potem pri obravnavi bile povabljene še druge priče, se je Rudolf, videč, da se ne more izkopati, p< botal s tožitelje m, mu obljubil, da  dotično   žaljenje prekliče po listih in da za uboge  trnovske  občine  50  gld. in družbi sv. Cirila in   Metoda  50 gld.   Po Trnovem se je tedaj govorilo, da so kapelanove priče, ki so trdile, da  kapelan  ni izrekel dotičnih besed, oziroma, da jih niso slišale, po krivem prirale.    Nekega večera je   včerajšnji   zatoženec    France   Beniger pravil nekemu   Francu Beliču v hlevu  št.   51, da je po krivem prisegel, a on ni  tega kriv,  ker ga je kapelan tako nagovoril.    France   Belič' je to povedal županu Urbančiču. Druga priča France Vidic je pri neki   priliki   povedal  Urbančiču, da ga je kapelan nagovarjal,   naj  ne  pove, kaj ie on tedaj v v e Ž i g o v o r i I.   Ko gA je pa Urbančič vprašal  v pričo  ljudij,  je pa Vičič le rekel, da mu je kapelan dejal, naj reče, da ni ničesar slišal. Urbančič je vsled tega uloži 1 ovadbo  proti  kapelanu Rudolfu zaradi zapeljavanja prič h krivemu pričevanju, in začela se je preiskava proti Rudolfu in Francu Benigerju,   ki je v omenjeni  pravdi zaradi žaljenja časti, ne  da  bi  bil povabljen, prišel k sodišču in -odločno pričal,  da  ni   kupei,m   izrekel omenjenih besed. Tako obtožnica. Pri obravnavi je priča France Vičič  izpovedala, da je bil kapelan priče povabil k sebi in napeljal   pogovor na to,  da Urbančič toži. Vprašal je njega, kako bode pričal. On mu je odgovoril, da bode rekel, da ni ničesar slišal, ker je bil šel iz veže. Kaplanje pa rekel, da ne ■sme pričati, da ni ničesar slišal, temveč naj reče, da on ni tako   rekel, kakor je rekel.   Katere  besede je mislil kaplan, :se priča več ne spominja. Druga  priča Auton Be-niger  je   izpovedala, da je  kapelan   rekel,  naj ne ozirajoč se nanj, le resnico govore.    Ker je pa ta priča v preiskavi bila drugače  izpovedala, namreč, da je Rudolf rekel ,naj ne  pričaju, kakor 'Urbančič toži, je predlagal državni pravdoik, da se priča zapre, in se proti njej začne preiskava. •Dati jo v preiskovalni zapor je potrehno   ker je priča pod takim uplivom, da drugače ni misliti, da bi preiskava proti njej imela   kaj   uspeha.   Sodišče je ustreglo le zahtevi po preiskavi.    Priča Princ, ki   je   že pri ;.prvi  obravnavi pričala zoper kapelana, je odločno izpovedala,  da je  tedaj   si šala  omenjene besede. JM e k o č j e  pa kapelan Rudolf Princu pretil, da pride v kriminal, a k o b o d e pričal, da je on rekel, da Urbančič ni pošten, češ, da ima tri priče, ki prisežejo proti  njemu.   Priče Bidič ui sodišče vnoglo dobiti. Biva sedaj reki na Reki, a ni oglasen pri policiji, torej so   mu  povabilo dostaviti ni Jnoglo. Preči tala se je izjava te priče pred sod ščeiu v Trstu, ki potrjuje višje omenjeni  pogovor njega -a Jožetotn   Beng rjem    Prečitalo se je pa pri sodišču še  drugo  pismo Beličevo  Urban -^ i č u , v katerem naznanja, da je dobil brezimno pismo, v katerem se mu preti, da  pride v kriminal,  ako  bode proti Rudolfu pričal. Priča, kapelanov prijatelj župan Frhnc Beniger, trdi, da je  bil  pri dotičnem pogovoru, a je Rudolf le priče prigovarjal,  naj po pravici pričajo. Pogovor na to stvar je tedaj Vičič 'napeljal. Ne spominja se pa, da bi bil on jih tedaj vkupe vabil, k»*kor trdijo prejšnje priče.   Priča kapelan Žužek, ki je sedaj v Preddvoru, v nasprotji « prejšnjo pričo izpoveduje, da je sam  Rudolf j hI može izpraŠevati, kako bodo  pričali.   Sicer jim je pa svetoval, naj le resnico  govore. Omeniti je pa, •«la Franc Vičič trdi,  da poslednjih  dveh  prič pri 'tem pogovoru niti bi lo ni, pač pa pravita za-toženi  Jožef Beniger in   Anton   Beniger, da sta fbili. Sodišče je Rudolfa oprostilo zatožbe.    On je pač sumljiv, da je uplival na priče, a ven-"dar se ne more iz izjav prič posneti, da bi bil upliv tak, kakršnega  prepoveduje zakon. Franca  Benigerja je pa  obsodilo sodišče v trimesečno  težko  ječo,  ker  je  njemu  krivo pričevanje dokazano.
=7 (.Bolniško in podporno društvo po-močnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko") *ma v nedeljo dne 14. febrovarja ob 2. uri popo-
! Ind ne svrj redni letni rbSni zbor v gostilni pri Štruklju v Kolodvorskih u'icah. ĆČ člani sa opozarjajo, da srn zbora mnogoštevilno ndeleže.
— (Zdravstvono stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31 januvarja do 6 februvarja kaže, da je bilo novorojencev 25 (x= 37 12 °/90), mrtvo-rojenec 1, nmrlih 21 (=»3118 °/o0), mej njimi j« umrla za otročico 1, za dnšljivim kaši em 1, aa vratico (davico) 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 2, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvo-uda 1, vshd samomora 1, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi so bili tujci 4 (= 19 04«/,), iz za vodov 7 (= 333 */•)• Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za oslovskim (dušljivim) kašom 7, za vratino 4 ose be.
— (Čitalnloa v Ribnici) priredi dne 28 feb> ruvarja t. I. društveno veselico z obširnim programom v prostorih g Aatona Arkota v R bnici. Pri-četek ob 8. uri zvečer.
— (Iz Metlike) se nam 8. t. m. piše: Danes je nmrl g. Ferd. Zalokar, naš dolgoletni župan in zdravnik. Bil je Štajerski rojak in pletla se mu je nemška izgoja dalj časa krog noge, ali nesel je skoraj, od kcd da je in kje živi, in bil domoroden, pošten Belokranjec. Dosegel je precejšnjo starost in bil trden do zadnjega lata. Bil je jeden osnova ttljev prve Dol posojilnice, reg. zadruge z neome jenim poroštvom, ki je v Bdikrajini marsikateremu umogočila iti v Ameriko in rešiti s/oje domovanje v času, ko trta ni več roditi m >gla. R d mu blag spo&in!
— (Prostovoljno gasilno društvo v Posto • jini) priredi dae 14 t m. v hoteli apri ogerski krom" veselico. Vzpored: 1. Koračnica. 2. A. Nt d ved : „Ko gledam ti v oči lepe", čvetero ipev. 3 R »asini : Arrija iz opere „Sevillski brivec*. 4. Dr. B Ipavic: „Savska", čvet-rospev. 5. Zit: „Dunajski valčki". 6. P. H. Sattner: „Pogled v nedolžno oko*, čvete-rospev. 7   Tombola.   Igra v 4 oddelkih: 2 temi,
1 kvaterna, 1 činkvina, 2 tomboli. 8. P<es. ZiČetek točno ob 8  uri zvečer. U topnioa 1 K, za družine
2 K. Preplačila se bodo hvaležno vxpr»>jemala.
— (Slovensko bralno društvo v Tržiču ) Na izrednem < hčnem zb< ru tega dr vi dne 7. t. m. je bi izvoljen nasledoji odbor: Gg. Lenart Klofutar, posestnik, predsednik; Jaiko Cnrn, p )djredsednik ; Josip Šter. tajnik; Josip Klofutar, blagajnik; Ivan Cundr.č, Anton Markun, Josip Vidmar in Fran Zsjc, odborniki.
— („Zagorski Sokol") ima dne 14 t. m. ob 4. uri pOpoJndne v društveni telovado:ci občni zbor.
— (Volitev v dež odbor štajerski.) V vče
lajšnji seji je dež. zbor štajerski vol I dež. odbornike. Iz knrije veleposestnikov je bii voljen nemški liberalec gref Franc Attems, njegovim namestni kum baron Stdrk; zastopniki mest in trgov eo v,-Mi dra. Darschatto in n imetnikom Waiza. Zastopniki  kem-tekih  občin  so odddi  22 glasov. Pri prvem glasovanju so dobili: Robič 8 glasov, Karlon   9,   nacijonalec   P oseh   4   in   K 6 beri 1 glas. Ker ni bil dobil nihče absolutne več<ne, sa je novic volilo in je pri drugi volitvi dobd Robič 10 glasov, Karlon 9. Isvoijen je torej R)bč, in sicer a pomočjo nrmškib nacijo^alcev. Slovenci so zato volili nacijoaalca Poscha R)b:čevim  u •.mestnik iin. Is c le zbornice so bdi voljeni dr. Schmiderer, namestnik   dr. Link,   dr. Reicher, nntneetaik prtf. Rumpf in dr. Kokoechinegg, namestnik Jutt.or. Dosedanji liberalni dež. odbornik dr. Schrei-ner je pri vseh volitvah propadel, in sicer e pametjo slovenskih poslancev.
— (Iz Gradca) se nam piše: V ponedeljek 8 t. m. vršil se je t lkajnnje izvenakadamične po-diužnice sv. Cirila in Metoda z*bavni večer, kateri je očividno pokazal, kako priljubljene s > slovenske veselice podružnice av. C tifa in Metoda pri mnogoštevilnih bo«a •!• vi-.:'t in malomarnih, Izmej občinstva — do 400 oseb, — katero je polnilo pro Msan-\ lepo okrašeno Ste nMdsko pivarno, naj orne i" u dežr-lnega glavarja namestnika g. dr. Samca in gg. dež. poslai ce Fr Robiča, dr. Dečka, dr. Rosino, dalje višjaga sod. svetnika dr. H ena, g. dr. Benj. Ipavci, fin. evetuika Ljubca, g poštnega svetnika Gunžarja in drugih Koncert uspel je najbolje in se je odlikoval tako po raznovrstnosti, kakor i o dovršenosti izvajanja posumeznih točk. Sodelovala sta tamburaški in pevski zbor hrv. slov. društva „Sloga" pod spretnim vodatiom g. med. J. Francekoviča, oziroma g. med. F. Ipavca. Slov. kvartet proizvajal je svoje točke precizno in žel buren aplavz Izmej solistov pokazal se je g. jar. I Kramar virtuoza na goslih tako glede teh rike, kaktr glede prednašanja. Nadejamo se, da bodemo skoro zopet imeli priložnost gi čuti. G. med. V. Supan pel je dve romanci ruskega skladatelja M. J. Glinke. Izborno [»vanju g. Supana je slovenskemu občinstvu poznato, zato bodi i njemu zaslužena bvalal Največje zanimanje vzbudila je vender kompozicija g. med. J. Ipavca „Tnjo vojaki", besede rajnega Freuenefelda, katero je pel znani bariton g. med. Strašek z vsega priznanja vrednim uglobljenjem v duh skladbe.   S to
skladbo pokazal ss je najmlajši član sa našo narodno glasbo toli zaslužne rodbine, nadarjenim skladateljem krepke samostalnosti in temeljite glasbene izobrazb«. Isti gospod si je takoj kot vodja pevskega zbora in spremljevalec na glasoviru pridobil največjih zaslug, za kar mn bodi izrečena posebna zahvala Muz kalnemu vzporeda sledila je živahna zabava s plesom do ranega jutra, katerega so posebno slovanski vaeučiliščniki oživljali. Poleg znatnega gmotnega uspeha za naše društvo sv. Cirila in Metoda pripomogel je ta večer k bližjemu mejsobnemu spoinanju tukajšne slovanske naselbine in k probu* denju skupne narodne zavesti.
— (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroikem) priredi v nedeljo štiri javne shode: v župnišču v Št. Vida v jonski dolini, pri Katarju v Poročali pri šnarjeti, pri Stftklnu na fari pri Prsvaljah in pri Hanžiču v Hočah pri Domačalah.
— (Mlada morilca) Tržaško okrajno so difiče je dne 9. t. m. sodilo dva fantiča, 11 letnega Alf e I v in 12letnega Viljema Mingeohija, ker sta umorila svojo staro mater ndovo Salvago. O tem nmoru smo že svoj čas obširneje poročali. Sodišče je mlajšega morilca obsodilo na pet, starejšega pa na štiri mesece zapora. Oče mladih morilcev, ki je svoja sina napeljal k zločinu, pride pred porotnike.
— (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) imelo bo v soboto dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer svojo V. redno zborovo sejo v Kastnerjevi restavraciji aZam Magistrat". Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika; 2) Poročilo odborovo; 3) Predavanje tov. Voduška : „Kaj loči nas juriste od dragih ?" 4 ) Slu-č jnosti.
* i Ruski car i je bržčas res bolan, kakor s> sporočali navzlic dementijem Ž9 različni časopisi. „Independance" piše celo, da so odpovedani Že vsi dvorni plnsi za letošnji predpmt.
* (Grof Lev N Tolstoj) žaDJe za svoja sve« tovnoznana dela v svoji domovini čadno zahvalo. Po sporočilih francoskih li dov je posravih sv. sinoda na predlog Pobedooosceva vsi d?l* Tolstega, tega velikega moralsta iu lju louilega filozofa, na indeks. Faoat čno duhovecs^vo je torej res povsod jednako sovražno vsaki pravi umetnosti in literaturi I
* (Zazidano žaljenje Velefianstva.) V Ri-denu sta dva Schonererjanca ovadila nekega nekdanjega svojega somišljenika, da je pri zgradbi neke hiše uzidal vanjo cesarja žaleč spis. Policija je moža seveda takoj pozvali na odgovor. Mož pravi da ni nič zazidal, pač pa, da je njegov po-lir zazidal v dotično poslopje običajno, sicer povsem nedolžno listino, mesto pa, kjer jo je zizidal. da ne ve in tudi dotični polir ga ne more več dokazati, ker je že umrl. Policija je sedaj v veliki zadregi. Ovaduhi trde, da jim je stavbeni mojster, katerega so denuncirali, sam pravil o svojem činuv ta pa neče, ali pa res ne ve povedati, kje je listino zazidal. Naposled se še res zgodi, da podprejo dotično hišo, samo da najdejo listino.
Dunaj 11. februvarja. Došlo je poročilo, da je grško brodovje o d -p 1 u 1 o n a K r e t o. T a v e s t je tukaj vzbudila največjo pozornost Na borzi je nastal velik polom, vredno s t n i papirji so možno p a 1 i. O fi-cijozni „F r e m d e n b 1 a 11" obžaluje, da je Grška nastopila to pot, po kateri more zaiti v položaj, kateremu ni kos. V u n a n i o političnih krogih mislijo, da bi se Grška ne bila smela upati nastopiti kot vojujoča vlast. Računati ne more na pomoč nobene vlasti.
Atene 11. februvarja. Vlada je poslala \ i • 11 ■ v 1 a s t 1111 noto, v kateri naglasa, da z o žirom na k r i s t i j a n e ni mogla mirno gledati dogodkov na Kreti.
Atene 11. februvarja. Torpedno brodovje pod vodstvom princa J uri j a je o d j) lulo s poveljem, naj prepreči izkrcanje turških čet. V mestu je ta novica vzbudil največje naudušenje. Princa Jurija so pri odhodu nauda-seno pozdravljali: „Živela Kreta!"
Praga 11. februvarja. Češka katoliška stranka je obelodanila svoj volilni oklic, v katerem poleg cerkvenopolitičnih in socijalnore-formatoričnih tirjatev, posnetih iz pastirskega pisma avstrijskih škofov, naglasa tudi državnopravni moment.
Berolin 11. februvarja. Wolffov bureau javlja, da je grška oklopnica „Hydra" blizu Kanejo izkrcala mnogo orožja in municije.
Zfl  sla hoj nr ^Hl
boleh k ve vsled pomanjkanja krvi in na živcih, bled* ia slabotne otroke;  i/.vrstn. k\\ okusa in preizkušenega n/inka je
fteleznato vino lekorjaPiccolija. vl.jiiblja.ni
• Dunajska centa), 3 (44—6)
pripon>c>no od mnogih zdravnikov. — Pol literska atekle-nica velja 1 gld., pet  pol  literskih  steklenic 4 gld. ftO kr.
Umrli so v IJublJanl:
DnA 8. februvarja: Luka Prezelj. duhovnik, 24 let, Vodmat st. 74, tuberkuloza. — Ivan Rudolf, nanjarukega pomočnika »in        let. Sv. Petra resta St   70, tuberkuloza.
Dne 1». februvarja: Ivan Makovec, Žagar, 23 let, Hrenove nlice fit. 16, zn vnetjem možganske kožice.
V deželni bolnici:
Dne 4. februvarja. Fran Požar, delavec, 67 let, je tika.
Dne ti. febrmarja: Jožefa Ogrizak, šivilja, 28 let. arena hiba.
Dne 7. februvarja: Fran Koblar, gostac, 77 let, osta-
■lelost.
Dur 8
ostarelost.
februvarja:  Marija Dizjak, gostija, 68 let,
leta, davim
V otroflki bolnici: Dn6 H. februvarja:  Reza Špan, čevljarjev* hči, !•/•
74 let.
V hiralnici: Dne 7. februvarja: Ivan Kopifiar, kaj žar, 77 let, rak. Dne K. februvarja: Ivana Czermak, poštar jeva vdova,
Meteorologično poročilo.
s M m	"w    ■ -■ « Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrma v nam. v 24 arah
10.	9. zvečer	739-3	— 2 5	al. Kv/.h.	jasno	
11.	7. zjutraj	7;<h o	— 2-6	ar. svzh.	skoro obi.	00
n	'2. popol.	7.'i6 0	40	si. azah.	skoro jas.	
Srednja včerajšnja temperatura —11", za 3*4* pod nor malom
ZD-U-iiaJsItesi boiza
dne 11. februvarja 1897.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld 25 kz.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 p 70 a
Avstrijska zlata renta....... 123 , 05 ,
Avstrijska kronska renta 4'....... ICO , 70 ,
Ogeraka slata renta 4°;',....... 120 „ 95 .
Cgcrska kronska renta 4°',            .   ,   . 99 , 55 „
avstro-ogsrske banone delnice            .   . 952 . — ,
Kreditne delnice    ....   ..... ■>>■'■ „ 75 ,
London vista........... 119 a 90
Nemški drž. bankovci ta 100 mark    .   . 58 , 77'/, ,
80 mark............ 11 , 74
80 frankov........... 9 „ 62«/,
Italijanski bankovci........ 45 „ 10
C. kr. cekini . 6 , »7 , Dne* 10. februvarja 1897.
4'/o državne srečke is I. 1854 po 250 gld. 149 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 188 , 50 ,
Dunava reg. srečke 5c/0 po 100 gla.   .   . 128 „ — ,
Zemlj. obC. avstr. 41/,8/, »lati «aat. listi    . 99 , 90 .
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 a 50 „
Ljubljanske srečke......... 22 , — (
Budolfove srečke po 10 gld...... 2ti t 50 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. , 154 „ 50 ,
Tramway-drnAt. velj. 170 gld. a. v.   .   ,   . 468 , — ,
Papirnati rnbelj......... 1 t 26»/* ,
Tnžnega Brca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSa priljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Terezija Keržišnik roj. Altziebler
po dolgi in mučni bob-zni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 1. uri po noči mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v petek, 12. t. m., ob 4. uri popoludne.
Blago rajneo priporočamo v spomin in molitev.
V Kamniku, dne 11. svečana 1897.
Emil Korit« nI k
gostilničar, soprog. MIlan in Milica Keriiinik
otroka.
(247)
Pridnega dečka
kateri mora biti 14—16 let star in je fiolo obiskoval, iščem za svojo kavarno v Novem moitn,
(197—5) Tatiaoz Scl3.xn.lcLt.
Učenec in učenka
vzprejmeta ee v trgovino z mešanim blagom; prvi v popolno preBkrbljevanje. — Ponudbe pod fi'fro „Uceriec ' vzprniema iz prijaznosti upravnifitvo .Slovenskega Naroda*. (193—4)
V soboto, dne 13 svečana
bode se vršil
domač plesni venček
I v gostilni „Pri Židanu"
na Poljanah
h kateremu uajuljudneje vabi
z vele&[ oStovanjem
^48-') J. Kolenec.
Ces. "kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
^r«l)ab-v-zxaer» odL X. olctotsra. 1393.
Nutopno  omenjeni  prihajalnl  tu   od h »j »1 al Aaai  osoa4«nl  »o * • r«-«lo)o«-* ropajkem čoin (15-33) Odhod tfc I.|abljan« (juž. koL). Proga ogz Trbli.
Ob 11. ari 5 min. po aool oaobni vlak ▼ Trbl*, BaUak, OaloTa«. Pratnaanafoat«, Tijubno; iom 8« lat hal t AnnM, I .■■M, Gmunden, Solno|rra<i j to« KI "in- It«, rt i v St«yr, Liino, n* Dunaj vi* A nai^tt.-n — Ob T. tuf 10 min. »jutraJ oaobni vlak ▼ Trbia, Pontabal, Btljak, Oalnve«, Krm,io:., feat n, Ljubno, Dunaj , č»m Snlathal t Solnograd, iea Amatattan na, DnnmJ, — Ob 11 uri 60 min. dopoluđue oaobni Tlak v TrU/., Pontabol, Molja«, i>. loven, Tjjuhno, Selathal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludne oaobni vlak v Trbla, Raljak, Celoveo, Ljubno; to« Selathal v Solnojjrad, I^nd-Ointain, Zeli jaseni, Inomoat, Bragenc, Ourih, GanaTO, 1'iin« , tau Klein-Raifling t HuiyT Uno, Bndejarin«, riaanj, Marijina vara, H«b, Krantvjva varo, Kurlur« n„' Prago, Iilpako, Dunaj »ia Amatattan.
Proga v Novo uiosto ln v Koćovje.
Ob 6. ari 15 min. ajutraj mnaanl vlak. — Ob 19. uri 66 min. pa* pol ml ii o metani vlak. — Ob 6. uri 80 min. ivncit meaaml vlak.
1'rlliod v Ljubi j uho (juž. kol.). Proga Iz Trblia.
Ob 6. uri 61 mtn. ajutraj oaobni Tlak a I>unaje Tla Amatattan, Mptkega, Praga, KranooTih Tarov, Karlovih TaroT, Haba, Marijinih ur . Plauja, BiidnjaTio, Solnoftrada, Iiinoa, Stajrra, Oraundana, Iaohla, Anaaaaa, Ldubna, OalOTOn, Beljaka, Kr»iiniwii> <t.> —Ob 11. ari 26 min. dopoludnit oaobni Tlak a Dunaja Tia Amatattan, KarlOTib TavroT, Haba, Marijinih TaroT, Planja, Budajaria, Holnograda, l.moi, stnyr«, Pariaa, U»ii«vo, Curiha, Bre» (•noa, Incmoata, Za 11 a na jeaem, Lend-Oaatalna, LJubna, OeloToa, L,lnoa, Ponlabla — Ob 4. uri 66 min. popoludna oaobni Tlak a Dunaja, Uabna, BalathaJa, Beljaka, Celovca, Franaenefeeta, Pontabla. — Ob t. ari 4 min v evečer oaobni vlak a Oonaja ria Amatattan, Ia l.julma, Baljaka, Oelovoa^ Pontabla.
Proga lz Novega mesta ln lz Kooavja.
Ob 8. ari 10 min. ajutraj neianl vlak. — Ob 1, uri ti muv£po< poludue metani Tlak. — Ob 8. ari 16 min. aToaer meftanl vlak.
>4|IumI (s Ljubljane (drž. kol.) t Kamnik.
Ob 7. uri IS min. ajutraj, ob I. ari 6 min. popolndne, oh 6. ra-60 min. avečer, ob 10. uri 96 min. avaoar. (Poaladnji vlak U v oktobo,-ob nadaUah In praanlkih.)
Prlbod v l.jtilil|nii<> (drž. kol.) Ia Hnmnlka.
Ob fl. uri 66 min. ajutraj, ob II. uri 16 min. dopoladna, ob 8. i.r tO min. avaoar, ob 9. nri 66 min. ■▼•oer. (Poiladnjl vlak la v oktokrvt ob nadaljah ln praanlkih )
Kuharica
katera  zna dobro  kuhati in razorne   hišna dela. opravljati ter je vajena na deželi slaziti,  *»e l**«V v %4'lila«* hlso. (215—31
Kje? pove upravnidtvo .Slovenskega Naroda".
Vzpr  j im o in tn,l«ioj
notarskega kandidata
v svojo pisarno. — Plača po dogovora.
(229-3) Franc Strafella
c kr. notar v Rogatcu na Štajerskem.
V1Z1TN1CE
priporoča
,.Narodna Tiskarna41
po nizki ceni.
-K -K ■H
M M M
M M 4S M M M M M
Posojilnica na Vranskem
Ima
v nedeljo dn6 21. februvarja 1897 o"b 4. uri popoludne
svoj
redni letni občni zbor.
I)n<;vni red jo:
I. Porodilo in računski sklep za
lilo 1896. 11. Razdelitev čistpga dobička.
Uljudno vabi
(241!)
»
M->f
III. Prememba diuntvenib pravtl.
IV. Volitev načelstva. V. Posamezni nasveti.
načelstvo.
k
9 rednemu občnemu zboru
posojilnice v Črnomlju
regiltrovane zailrnp« z neuuiojcno /.avrzo kateri bode
dne 28. februvarja 1.1. ob 3. uri popoludne
v posojilnični sol)i.
--K--
Dnevni reci: Puroi-iio ravnatiilJHtva o delovanji posojilnice. Predlapa aa račun za 1. 1896.,  razdeli se či«ti debiček in dolofii se reiuuneracija nacelatMi.
Nasveti. (24r>) K obilni udeležbi aljndno v:il>i načelstvo.
s konfekcijami sa dame
najfiiieje upravljena, na najobljudenejSem prostoru notranjega mesta, se zaradi rodbinskih razmer
takoj proda.
Lokal je velik in prostoren, da se lahko ustanovi oddelek za klobuke ali čevlje ali za trgovino s krojnim in drobnim blagom.    Gotovine treba 4000 gld.
Ponudniki naj blagovolijo natančne naslove oddati v upraviiifitvu „Slovenskoga} oziroma tam poizvedeti več.
Naroda"
0.09-4
Zai«)iiičciio samočista
OtllikOVHIIIl  K   ll l« l \ I N i i lil I
»h i ii» i>»u 11 j i
Tomaževa fosfatna moka
iz čeških in nemških tovaren za Tomaževo moko je najuplivnejše in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Jamči se, da ima v sebi 15 17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28   10O odstotkov
line moke.
"J^i. vst; vrste i:>i-.-Ui.
Za zboUianJe zemlje revno na fosforni kislini, za vsa Sita, okopalne in oljno rastline, za vinogrado, bmelne in selenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov.
Prekata glede ni poznejši vpliv vse superfosfute.
Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforna kisline so povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
VpruSatija in naročbo naj »e pošiljajo \42—4)
prodajališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
Mariongasse 11»
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
2304