Primorski dnevnik ČETRTEK, 21. JANUARJA 2016 št. 16 (21.556) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 trst - Na 4. strani Za boljše odnose, proti stereotipom Pogovor s Salehom Igbario gorica - Na 13. strani V rabi jezika premalo uživamo Predstavili monografijo Matejke Grgič benečija - Na 16. strani Kako je z obnovo dvojezične šole? Obisk poslanke Tamare Blažina begunska kriza - Avstrija včeraj določila zgornjo mejo za število prosilcev za azil Železna zavesa za begunce gorica - Tlakovci spomina Da ne bi pozabili na deportirane Jude _ DUNAJ/LJUBLJANA, - Avstrijske oblasti so včeraj določile zgornjo mejo za število prosilcev za azil. Letos naj bi jih Avstrija sprejela največ 37.500, do sredine 2019 pa skupno 127.500. Nevladne organizacije so se kritično odzvale na odločitev. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je pokazal razumevanje vendar tudi opozoril, da »zgornje meje« ne bodo odvrnile nikogar, ki beži pred vojno. Avstrijska odločitev je že takoj sprožila verižno reakcijo odzivov. Slovenija se pripravlja na uvedbo enakih ukrepov; Srbija ne bo več sprejemala migrantov, ki ne bodo izrazili namere za vložitev prošnje za azil v Avstriji ali Nemčiji; Hrvaška napoveduje, da bo uveljavila nova pravila za sprejem migrantov na meji; Makedonija je že včeraj nepričakovano zaprla nikogaršnjo zemljo na meji z Grčijo; Madžarska pa za vsak primer postavlja novo žico na meji z Romunijo. Na 3. strani italija Senat ne bo več izvoljena ■ v v« skupsčina RIM - Senat je sinoči odobril ustavno reformo, ki »de facto« ukinja senatno skupščino kot neposredno izvoljeno skupščino. Reformo je podrlo 180 senatorjev, 121 jih je bilo proti. Jeseni bodo o reformi odločali volivci na po-trdilnem referendumu. Predsednik vlade Matteo Renzi je glasovanje označil kot zgodovinski dogodek, v primeru poraza na jesenskem referendumu je potrdil, da se bo umaknil s politike. borze - Dol vsi delniški tečaji in cena nafte Nezadržen padec italijanskih bank / K n \\ na ¡Padu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store trst - Intervju Plinske celice in krematoriji so še tabuji ZDA - Planet »devet« trst - Konec januarja v Rižarni V osončju morda odkrili še en planet MIAMI - V našem osončju se verjetno nahaja doslej neznani orjaški planet, ki so ga poimenovali Planet devet, so včeraj sporočili iz ameriškega inštituta California Institute of Technology. Telo »ima desetkrat večjo maso kot Zemlja« in sledi »nenavadni, zelo dolgi orbiti daleč v osončju«. »Nov planet bi lahko za eno pot okoli Sonca porabil med 10.000 in 20.000 let«, so še sporočili. Raziskovalca Konstantin Batigin in Mike Brown sta dejala, da sta planet našla s pomočjo matematičnih modelov in računalniških simulacij. Dodala sta, da planeta v osončju še nista opazila. Ob dnevu spomina tudi odprtje nove muzejske sobe TRST - Plinske celice in kre-matorijske peči so za marsikaterega filmarja tabu teme, pravi madžarski igralec Geza Röhr ig, protagonist filmske uspešnice Savlov sin, ki prihaja v teh dneh v italijanske in slovenske kinodvorane. Röhrig se je včeraj mudil v Trstu, kjer smo se z njim pogovorili o filmu o deportiranem Judu, ki je prisiljen sodelovati pri množičnih usmrtitvah. O naporu, ki ga je snemanje takega filma zahtevalo, o odnosu mladih do ho-lokavsta, o novodobnih mučenih ... Na 10. strani Mario Pezzetta (Anci) proti Deželi FJK Na 4. strani Lonjer: spomini gospe Anuče Leban Na 8. strani Vino Prosecco se je rodilo na Proseku Na 9. strani Četrt stoletja ronške občinske knjižnice Na 13. strani Rokometno evropsko prvenstvo: Slovenija izgubila in izpadla Na 17. strani PECI KAMINI DRVA ZA OGREVANJE PELETI KAMINI NA BIOETANOL NAPRAVE ZA OGREVANJE PRILAGODITEV DIMNIKOV V SKLADU Z ZAKONSKIMI PREDPISI IN VARNOSTJO TOPLOTNA IZOLACIJA POSEBNI POPUSTI Od20% dO60% 9771124666007 2 Četrtek, 21. januarja 2016 AKTUALNO / gospodarstvo - Tudi včeraj špekulacija na pohodu Borze in cene nafte nezadržno padajo Pod udarom italijanska borza s koncentričnim napadom na banke MILANO - Za vlagatelje na vseh svetovnih borzah je bil včeraj katastrofalen dan. Tečaji delnic so se v povprečju pocenili tudi za več kot tri ali štiri odstotke. Črn scenarij se je pokazal že v nočnih urah na azijskih trgih, kjer so v Tokiu in v Hong Kongu sklenili poslovanje z izgubo skoraj štirih odstotkov. Izgube so nato sledile v Evropi, kjer je indeks Eurostoxx 50 izgubil 3,28 odstotka. Pariški indeks CAC 40 se je znižal za 3,45 odstotka, londonski FTSE 100 je upadel za 3,46 odstotka, frankfurtski DAX pa za 2,82 odstotka. DAX je med trgovanjem padel celo na okoli 9317 točk, kar je bilo najmanj po decembru 2014. Vlagatelje po svetu skrbijo padajoče cene nafte in poslabšanje razmer v svetovnem gospodarstvu. Veliko pozornosti je deležna Kitajska, kjer so oblasti sporočile, da so lani zabeležili 6,9-odstotno gospodarsko rast, kar je najmanj po letu 1990. Skrb še naprej povzročajo tudi padajoče cene nafte, ki so po velikem padcu v letu 2014 in 2015 letos izgubile še okoli 25 odstotkov. Na newyorški borzi je bil 159-litrski sod teksaške nafte okoli 18. ure vreden 26,98 dolarja, kar je 5,20 odstotka manj kot v torek. Cena severnomorske nafte brent se je znižala za 4,31 odstotka na 27,52 dolarja za sod. Globoko v rdečem so bile tudi ne-wyorške borze. Indeks S&P500, industrijski indeks Dow Jones in tehnološki indeks Nasdaq so okrog 19. ure izgubljali več kot 3 odstotke. Posebno težak dan so včeraj doživljali na milanski borzi, kjer je glavni indeks FTSE MIB padel za 4,83 odstotka, pod psihološko mejo 18.000 točk. Z izgubami v zadnjih dveh tednih je indeks bil že pred tem na zelo nizki vrednosti, včeraj pa je padel na raven iz konca leta 2013. To pomeni, da so zlasti za male investitorje, ki se niso pravočasno niso iznebili delnic ob začetku špe-kulativnih manevrov, izpuhteli vsi dobički iz zadnjih dveh let. Naravnost katastrofalen je bil dan za bančni sektor, ker je banka Monte dei Pasc-hi iz Siene izgubila še 22,2 odstotka vrednosti. Tretja bančna skupina v državi je s tem v zadnjem tednu izgubila že 46 odstotkov vrednosti, od začetka leta pa skoraj 60 odstotkov. Velike izgube so včeraj doživele še druge banke: Carige -17,79%, Banco Padec banke Monte dei Paschi MILAN - Ob vsesplošnih izgubah na borzah posebej izstopa prosti padec delnic banke Monte dei Paschi. Za razliko od banke Etruria in drugih treh manjših regijskih bank je to bil tretji bančni kolos v državi. Graf s spletne strani italijanske borze nazorno prikazuje krivuljo delnic te banke, ki so še pred petimi leti veljale 21 evrov, včeraj pa le še 0,51 evra. Svojčas je Banka Italije Tržaško kreditno banko v stečaju predala prav bančni grupi Monte dei Paschi, menda da bi ji zagotovila solidnejše upravljanje... (mm) Popolare -10,88%, kolosa Unicredit in In-tesa San Paolo pa -7,77% oz. -5,50%. Povod za tolikšne izgube je bilo preverjanje Evropske centralne banke o neizterljivih kreditih, svoje pa so najbrž prispevale tudi politične napetosti med italijansko vlado in Evropsko komisijo. V ozadju tega spora je tudi ustanovitev ti. »slabe banke«, s katero naj bi davkoplačevalcem naprtili del bančnih izgub, tako kot so v preteklosti že naredile skoraj vse evropske države z Nemčijo na čelu. O tem so se včeraj pogovarjali premier Renzi, guverner banke Italije Visco in gospodarski minister Padoan, ki je po sestanku pomirjujoče izjavil, da je italijanski bančni sistem soliden in da so velike izgube teh dni bolj sad špekulacij kot realne šibkosti. Mnogi komentatorji pa pri tem upajo, da bi se čim prej končala podtalna vojna z Evropsko unijo. V tej smo včeraj zabeležili spra-vljivejše izjave predsednika komisije Junc-kerja in komisarja za gospodarska vprašanja Moscovicija, ki je dejal, da je Italija naredila veliko na poti reform, da pa mora še več narediti za znižanje javnega dolga. (mm) nasa in noaa Lansko leto najtoplejše v zgodovini MIAMI - Ameriška agencija Nasa in Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) sta vsaka po svoje obdelali iste podatke in prišli do enake ugotovitve - leto 2015 je bilo najtoplejše v svetovni zgodovini meritev, ki sega v leto 1880. Lansko leto je s tem preseglo rekord leta 2014. Leta 2014 so bile povprečne temperature po svetu za 0,78 stopinje Celzija višje od povprečja 20. stoletja. Lani so bile višje za 0,9 odstotka. Lani je padlo tudi deset mesečnih rekordov. Decembra je bila povprečna temperatura zemljine površine za 1,12 stopinje Celzija višja od povprečja v letih 1951-1980. pariz - Zahodni zavezniki, brez Rusije Koalicija proti IS na bojnem posvetu PARIZ - Obrambni ministri držav mednarodne koalicije, ki se pod vodstvom ZDA v Siriji in Iraku bori proti Islamski državi, so včeraj v Parizu preučevali strategijo boja proti džihadističnim skrajnežem. Britanski obrambni minister Michael Fallon je pred pogovori poudaril, da je bil v boju proti IS dosežen napredek in da je ta sedaj v defenzivi. V Parizu so se sestali obrambni ministri Francije, ZDA, Nemčije, Italije, Nizozemske, Avstralije in Velike Britanije in Avstralije - gre za države, ki so najbolj dejavno vpete v zračne napade na položaje IS in usposabljanje iraških sil. Namen srečanja je bil določiti razumno ravnovesje med podporo iraškim in kurdskim kopenskim silam med dnevnimi operacijami ter napadi na infrastrukturo, ki jo uporablja IS, kot so ceste, naftovodi, skladišča, logistični ali poveljniški centri. Zračne napade koalicija izvaja od poletja 2014, operacija pa je očitno začela rojevati sadove - z umikanjem IS iz sirskega Kobaneja in iraških Sindžarja in Ramadija. Po mnenju Fallona je treba izkoristiti umike IS v Iraku in »kači v Raki (prestolnici IS v Siriji) zavezati vrat«. IS sicer še naprej rekrutira tuje borce - po ocenah Pariza kakih sto na teden, v soboto pa je sprožila ofenzivo na mesto Deir ez Zor na vzhodu Damaska, ki je za zdaj v rokah režima. Ameriški obrambni sekretar Ashton Carter je medtem pred srečanjem izrazil željo, da se poveča število in raznolikost vojaških inštruktorjev, ki jih države koalicije pošiljajo za usposabljanje iraških vojakov in policistov. Ameriški, avstralski in francoski inštruktorji so doslej usposobili okoli 15.000 iraških vojakov. Letalske napade od lani ob boku režima Bašarja al Asada nad Sirijo izvaja tudi Rusija, ki se pogovorov v Parizu ni udeležila, bila pa je predmet razprave. Zahodne sile obžalujejo, da napada poleg položajev IS tudi opozicijske skupine, ki se borijo proti Asadu. Kot je poudaril Fallon, »nas rusko bombardiranje vedno bolj moti«. Francija se je zavzela za enotno in veliko koalicijo proti IS, ki pa je ostala mrtva črka na papirju, čeprav sta Pariz in Moskva obnovili osnoven vojaški dialog. V Parizu so včeraj govorili tudi o Libiji, kjer IS zaradi političnega kaosa že mesece kuje dobiček. Grožnja džihadistov na libijskih tleh tako vedno bolj narašča, a po navedbah ameriških vojaških virov za zdaj ni kakih konkretnih predlogov za vojaško posredovanje v tej državi. Kerry in Lavrov na pogovoru o razhajanjih glede Sirije ZÜRICH - Vodji ameriške in ruske diplomacije, John Kerry in Sergej Lavrov, sta se včeraj sestala v Zürichu, da bi premostili razlike glede tega, kdo bo predstavljal sirsko opozicijo na mirovnih pogovorih o Siriji, ki naj bi se začeli prihodnji teden v Ženevi. Moskva in Washington z začetkom mirovnih pogajanj ne želita več odlašati. Pogovori med predstavniki sirskega režima in opozicije v Ženevi so predvideni za 25. januar. Zaradi nesoglasij glede tega, kdo bo na pogovorih predstavljal opozicijo, se pojavljajo dvomi, ali se bodo začeli na predvideni datum. »Bomo videli,« je dejal Lavrov in dodal, da je na odposlancu ZN Staffanu de Misturi, da to pove. Kerry zadeve ni komentiral, v torek pa je njegov tiskovni predstavnik dal vedeti, da pred začetkom pogovorov ostaja še veliko dela. Sirska opozicijska zveza, ki se je oblikovala za udeležbo na pogajanjih, je obtožila Rusijo, da pogovore ovira s tem, da skuša narekovati, kdo bo zastopal opozicijo. Moskva, ki podpira sirsko vlado, nasprotuje udeležbi skupin, kot je islami-stična Ahrar al Šam, medtem ko Washington njeni udeležbi ne oporeka. Gre za eno najmočnejših uporniških skupin v Siriji, ki se ponekod bori ob boku sirske veje Al Kaide, Fronte al Nusra. Različne skupine razdrobljene sirske opozicije so se sicer že decembra v Ri-jadu dogovorile za oblikovanje odbora, ki naj bi določil sestavo pogajalske ekipe, kar je bila tudi želja ZDA. Po drugi strani pa je Rusija predložila svoj seznam opozicijskih predstavnikov, ki bi morali po njenem mnenju prav tako sodelovati na pogovorih v Ženevi. (sta) pakistan - Atentat na univerzo izvedli talibani Napad zahteval 30 mrtvih V trenutku oboroženega vdora je bilo v kampusu kar tri tisoč študentov - Ubiti tudi štirje napadalci PEŠAVAR - Teroristi so včeraj vdrli v univerzo v bližini pakistanskega mesta Pešavar na severozahodu države in pobili trideset ljudi, v glavnem študentov, več kot 50 pa je ranjenih.Odgovornost za napad so prevzeli pakistanski talibani. V napadu so umrli tudi štirje teroristi. Največ žrtev je bilo ubitih v študentskem domu za fante. Vojska je do včeraj podrobno preiskala vse univerzitetne objekte, od koder pa ni bilo več slišati streljanja. Štirje napadalci so bili, kot rečeno, ubiti, a znotraj kampusa naj bi se skrivalo še nekaj oborožencev. Teroristični napad se je zgodil v mestu Čarsada, ki leži 50 km severovzhodno od Pešavarja, kjer je bilo lani na vojaški šoli v napadu pakistanskih talibanov ubitih kar 148 ljudi, od tega 132 šolarjev in dijakov. Geo TV je poročala, da so teroristi vdrli na univerzo Bača Khan ob 9.30 po tamkajšnjem času, ko naj bi bilo v celotnem kompleksu prisotnih kar tri tisoč študentov. Policija in vojska sta obkolili šolsko območje in začela evakuacijo študentov ter zaposlenih, sočasno pa so se vrstili spopadi z dobro oboroženimi napadalci. Univerzo v mestu Čarsada so napadli le teden dni po tem, ko so v Pešavarju in okolici za nekaj dni zaprli nekatere šole iz strahu pred napadi pakistanskih talibanov. Pokrajina Kiber Pakunkva velja za trdnjavo talibanov. Pakistanska vojska je po napadu izvedla ob- Vojaki in študenti takoj po terorističnem napadu na univerzo ansa širno ofenzivo, število terorističnih napadov je v letu 2015 v Pakistanu strmo upadlo, a v zadnjem mesecu so talibani sprožili novo serijo morilskih napadov. »Naši štirje samomorilski napadalci so danes iz- vedli napad na univerzo Baha Kan,« je povedal talibanski poveljnik Umar Mansur. Dodal je, da je bil napad odgovor na vojaško ofenzivo na njihove položaje na plemenskih območjih. kabul V atentatu pred rusko ambasado ubitih pet ljudi KABUL - V bližini ruskega veleposlaništva v središču afganistanske prestolnice Kabul je včeraj razneslo avtomobil bombo. Pri tem je po navedbah tamkajšnjih oblasti umrlo najmanj pet ljudi, 20 je ranjenih. Po eksploziji se je nad Kabulom dvigal oblak dima. Na prizorišče napada, ki ga je izvedel samomorilski napadalec, so prihitela reševalna vozila in gasilci. Oblasti za enkrat nimajo informacij, da je bilo tarča napada rusko veleposlaništvo. Diplomatski vir je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da v napadu ni bil poškodovan noben uslužbenec veleposlaništva. Prav tako je povedal, da napad ni bil uperjen proti veleposlaništvu, temveč da je šlo za spor med lokalnimi oboroženimi skupinami. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče. Incident se je zgodil dva dneva po drugem krogu mednarodnih pogovorov za oživitev mirovnih pogajanj s talibani, na katerih so sodelovali predstavniki Afganistan, Pakistana in še nekaterih drugih držav. / AKTUALNO Četrtek, 21. januarja 2016 3 begunska kriza - Avstrija včeraj določila zgornjo mejo za število prosilcev za azil Nova železna zavesa na balkanski begunski poti Napoved že sproža verižno reakcijo ukrepov od Slovenije pa vse do Makedonije DUNAJ/LJUBLJANA, - Avstrijske oblasti so včeraj določile zgornjo mejo za število prosilcev za azil. Letos naj bi jih Avstrija sprejela 37.500, do sredine 2019 pa skupno 127.500. Slovenija je medtem napovedala, da bo v primeru, da bi Avstrija omejila vstop migrantov, sprejela podobne ukrepe. Na begunskem vrhu na Dunaju so se predstavniki avstrijske vlade, zveznih dežel in občin dogovorili, da bo Avstrija letos sprejela okoli 37.500 prosilcev za azil, prihodnje leto 35.000, leta 2018 30.000. Do sredine leta 2019 naj bi v Avstrijo prišlo le še 25.000 prosilcev za azil. V to število ni vključenih 90.000 migrantov, ki so lani zaprosili za azil v Avstriji. V število pa bodo zajeti tudi svojci prosilcev za azil, ki bi zaprosili za združitev družin. Za zdaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bo zgornja meja presežena. Avstrijska vlada je napovedala, da bo naročila dve pravni mnenji, ki bi ocenili, ali je postavitev zgornje meje v skladu z avstrijsko ustavo in evropsko zakonodajo. Po pisanju avstrijskih medijev so se na vrhu dogovorili še za hitro obravnavo migrantov iz varnih držav s pospešitvijo postopkov vračanja zavrnjenih prosilcev. V prihodnjih tednih bodo poskušali še uveljaviti začasni azil, ki predvideva vračanje prosilcev, potem ko je nevarnosti v njihovi domovini konec. Prav tako bodo avstrijske oblasti otežile združevanje družin prosilcev. Azilantom bodo namesto denarne nudili več materialne pomoči, ostreje pa bodo ukrepali v primeru zlorab. Nevladniki kritični, Eu razumevajoča Nevladne organizacije so se kritično odzvale na odločitev o postavitvi zgornje meje. Amnesty International Avstrija je avstrijske oblasti pozval, naj najdejo »konstruktivne rešitve, ne da bi omejile pravice tistih, ki iščejo zaščito«. Nevladniki so tudi opozorili, da s postavljanjem zgornje meje kršijo Ženevsko konvencijo o beguncih. EU se je odzvala bolj razumevajoče. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, da ima Avstrija tako kot Nemčija skrbi, da bo »ostala sama« pri reševanju migrantske krize. Zato razume odločitev avstrijskih oblasti. A nikogar, ki beži pred vojno, »ne bo odvrnilo, če nekdo reče, da ima zgornjo mejo«, je opozoril. Avstrija je medtem včeraj začela poskusno izvajati nov sistem sprejemanja migrantov na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj.Oblasti migrante na prvi postaji pregledajo osebno in njihovo prtljago ter jih povprašajo po osebnih podatkih, kam so namenjeni in kje bodo zaprosili za azil. Nato pridejo do dejanske mejne kontrole, kjer jim pregledajo dokumente in preverijo identiteto. Tu se bo tudi odločilo, ali je potrebna njihova vrnitev ali se jih lahko spusti naprej. Če bodo zaprosili za azil v Avstriji ali Nemčiji, bodo večinoma lahko potovali naprej, če ne, pa bodo morali nazaj. Pri vračanju beguncev na slovensko stran naj bi sodelovali s slovenskimi oblastmi. Kam bodo slovenski organi nato peljali te begunce, predstavnik avstrijske policije ni znal povedati. Slovenija se pripravlja na uvedbo enakih ukrepov Avstrijske poteze so že sprožile reakcijo v državah na balkanski migrantski poti. Slovenska policija je sporočila, da Avstrija migrante trenutno še zmeraj sprejema na ustaljen način in njihovega števila za zdaj ne omejuje. V primeru, da bi Avstrija omejila vstop migrantov, pa »predvidevamo enak ukrep tudi na naši zunanji schengenski meji«, so dodali. Na policiji so pojasni- li še, da bodo z vsemi migranti, ki jih bodo avstrijski varnostni organi zavrnili, opravili ponovno registracijo vstopa in jih ponovno predali v Avstrijo. Če bodo za azil zaprosili v Sloveniji, pa se bo začel postopek po zakonu o mednarodni zaščiti. Zunanji minister Karl Erjavec je povedal, da Slovenija uradnega sporočila Avstrije glede ukrepov v zvezi z migranti še nima. Pričakuje pa, da bo Avstrija sprejela določene ukrepe, o katerih bo slovenska vlada razpravljala v četrtek. Pri tem je pritrdil, da je ena od možnosti omejitev zgornjega števila migrantov. Odzivi Srbije in Hrvaške Tudi Srbija se je odzvala. Srbski minister za delo in vodja vladne koordinacijske delovne skupine za migracije Aleksan-dar Vulin je napovedal, da migranti, ki ne bodo izrazili namere za vložitev prošnje za azil v Avstriji ali Nemčiji, odslej ne bodo mogli prepotovati Srbije. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojič je izjavil, da bo Hrvaška uveljavila nova pravila za sprejem migrantov na meji, potem ko je Avstrija omejila sprejemanje migrantov. »Poleg doslej zahtevanih podatkov bomo dodali tudi podatek, ali bodo zaprosili za azil v Nemčiji ali Avstriji,« je dejal Ostojič. Makedonija zapira mejo Medtem je Makedonija nepričakovano zaprla nikogaršnjo zemljo med Grčijo in Makedonijo na mejnem prehodu Ido-meni/Gevgelija. Makedonska policija je sporočila, da ne sprejemajo več migrantov, ki v svoji prošnji za azil ne navedejo svojega končnega cilja v Evropi. Madžarska z novo žico Poostrene ukrepe na svojih mejah napoveduje tudi Madžarska, ki je po besedah zunanjega ministra Petra Szijjarta pripravljena na meji z Romunijo nemudoma postaviti žično ograjo, če se bo migrantski tok zaradi ukrepov posameznih držav na balkanski poti preusmeril od Hrvaške proti Romuniji. Križev pot sirske begunke in njenega otroka po zasneženih poljih nekje na meji med Makedonijo in Srbijo ansa komisija eu - Financial Times Predlog za spremembo dublinskih pravil o azilu BRUSELJ - EU bo spremenila du-blinska pravila, da je za obravnavo prošnje za azil pristojna prva država, v katero je vstopil migrant, je včeraj poročal časnik Financial Times. To je v bistvu, kar že dolgo zahtevata Italija in Grčija. Pomenilo bi revolucijo v migracijski politiki unije in preložilo breme z južnih na bogatejše severne članice. Evropska komisija ocenjuje, da je pravilo »prve države«, ki je del dublin-ske uredbe, »zastarelo in nepravično«. Odpravljeno bo v predlogu, ki bo predstavljen marca, poroča FT. Zaradi ukrepa bodo morale nekatere članice EU sprejeti veliko več beguncev. Povečal naj bi se tudi pritisk na članice, naj podprejo formalni sistem kvot kot tudi skupne azilne pravice in postopke, da bi breme razporedili po celotni uniji. Sprememba dublinskih pravil bo zmaga za premierja Mattea Renzija, ki trdi, da so pravila nepravična in da bi morale druge članice narediti več v begunski krizi. Kot piše FT, bo sprememba pravila »prve države« verjetno tehnično in politično zapletena. Severne članice imajo namreč koristi od statusa quo, saj lahko iskalce azila pošiljajo v druge države. V praksi pravilo ne deluje. Nemška kanclerka Angela Merkel se je lansko jesen odrekla pravici do vračanja sirskih beguncev v prvo državo vstopa, s čimer je doživela tako hvalo kot grajo. Vračanje beguncev v Grčijo je že leta 2011 prepovedalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ker da ta država nima ustreznega azilnega sistema. hrvaška Predsednica osumljena navzkrižja interesov ZAGREB - Hrvaška komisija za ugotavljanje navzkrižja interesov je včeraj sprožila postopek proti hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarovič zaradi odločitve o porabi nadomestila za stroške njene predvolilne kampanje, potem ko je denar nakazala HDZ. Zavrnili pa so prijavi proti dosedanjemu premierju Zoranu Milanoviču in predsedniku HDZ Tomi-slavu Karamarku. Grabar-Kitarovičeva je od države prejela nekaj manj kot 1,2 milijona kun (158.000 evrov) kot nadomestilo za oglaševanje med svojo predsedniško kampanjo. Denar je nakazala na račun svoje bivše stranke HDZ, ki je financirala njeno predvolilno kampanjo, in se je tako izognila 40-odstotnemu davku, je ugotovila komisija. Za komisijo je posebej sporno, ker se je hrvaška predsednica odpovedala nadomestilu, a je potem v naslednjih šestih mesecih odločala, v katere humanitarne namene bo namenila denar z računa HDZ. Obnašala se je kot članica stranke, česar ne bi smela, ker kot predsednica države ni bila več članica stranke. Na ta način je kršila načelo opravljanja javne službe, je sklenila komisija. Po objavi odločitve so iz urada Gra-bar-Kitrovičeve sporočili, da je komisija presegla svoja pooblastila in stopila na območje političnega arbitriranja. Postopek so namreč sprožili zaradi kršitve načela opravljanja javne službe in verodostojnosti predsednice republike ne pa zaradi navzkrižja interesov. V ločenem primeru je komisija sprožila postopke tudi proti dosedanjemu obrambnemu ministru Anteju Kotroma-noviču, ker je po mnenju komisije prejel nedovoljeno donacijo. Kotromanovič je med dopustom novembra lani z družino namreč potoval iz Zagreba na otok Mali Lošinj z zasebnim letalom. Polet naj bi plačali ruski podjetniki, ki so bili zainteresirani za nakup vojaškega kompleksa Kovčanje na Lo-šinju. Hrvaški javni uslužbenci lahko sprejmejo darilo v vrednosti največ 500 kun (66 evrov), Kotromanovičev polet na Lošinj pa naj bi stal 28.500 kun (3750 evrov). Komisija lahko denarno kaznuje osebe, ki so kršile zakon o preprečevanju navzkrižja interesov. (sta) bocen - Arno Kompatscher Verižna reakcija tudi za Slovenijo? BOCEN - »Če bo Avstrija, kot napoveduje, uvedla nadzor na vseh svojih mejah, bi morala Italija isto narediti na meji s Slovenijo,« je včeraj izjavil predsednik bocenske pokrajinske uprave Arno Kompatscher (na sliki). Boji se, da bi morebitni avstrijski ukrepi usmerili vsaj del beguncev iz t.i. balkanske poti čez Slovenijo v Furla-nijo-Julijsko krajino in nato še na Južno Tirolsko. Kompatscher sicer nasprotuje vsakršnemu poostrenemu nadzoru notranjih mej Evropske unije in meni, da bi bil preklic schengenskega dogovora nedopusten ter nesprejemljiv. »Če bi se Južna Tirolska soočila s prevelikim številom beguncev, bi morali problem rešiti na državni ravni, torej z razporeditvijo pribežni-kov po vseh italijanskih deželah,« je prepričan predsednik Pokrajine Bocen. Morebitna vzpostavitev nadzora na italijansko-avstrijski meji precej skrbi tudi glavarja avstrijske dežele Tirolske Gunterja Platterja. bocen - Plemenita zamisel domačinov Na Južnem Tirolskem brezplačni smučarski tečaji za begunce BOCEN - Na smučišču Ladurns na Južnem Tirolskem v teh dneh smuča oziroma se uči smučanja tudi skupina pribežnikov iz afriških držav, ki je začasno nastanjena v vaseh okoli Grossen-sasa (Colle Isarco). Na brezplačne smučarske vaje, kot poroča dnevnik Alto Adige, sta begunce povabila domača smučarska učitelja Carmen Plank in Patrick Rethicif. Tudi ona svoje poklicne uslu- ge nudita zastonj. Pobuda je v krajevnem okolju na splošno doživela odobravanje, najbolj zadovoljni so seveda begunci in človekoljubne organizacije, ki jih gostijo. Edina razglašena nota prihaja s strani Severne lige. Njen občinski svetnik v Brixnu Massimo Bessone je izrazil ogorčenje nad plemenito pobudo južnotirolskih smučarskih učiteljev. 4 Četrtek, 21. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Župani Pezzetta (Anci) proti reformi osebja v javnih upravah Stereotip o podrejenih muslimankah ustvaril Zahod Ne gre za begunsko krizo, ampak za tragedijo Okroglo mizo so oblikovali dobro poznavalci begunske krize fotodamj@n »Z begunsko krizo in terorističnimi napadi, ki smo jim priča na različnih koncih sveta, je prišlo tudi do stigmatiziranja islama kot agresivne in fanatične religije. Javno mnenje se je nastrojilo proti muslimanom, najbolj pa bode v oči, da ljudje enačijo muslimane in teroriste.« Tako je na torkovi okrogli mizi v nabito polni dvorani Bazlen v palači Gopčevic razmišljal predsednik tržaške islamske skupnosti Sa-leh Igbaria, ki ga žalosti širjenje napačnih predstav o islamu. Po njegovih besedah Koran jasno zagovarja versko svobodo in spoštovanje drugih ver. Saleh Igbaria Ob robu okrogle mize smo predsedniku tržaške islamske skupnosti postavili nekaj vprašanj, na katera je odgovoril z velikim veseljem, saj, kot je poudaril, rad izkoristi vsako priložnost za demantiranje predsodkov. V prijetnem klepetu je poudaril, da je tržaška islamska skupnost zelo odprta do vseh tistih, ki želijo pobliže spoznati muslimansko kulturo. Odprtih rok sprejmejo tudi vsakega slehernika, ki v Trstu zaprosi za politični azil. Na vprašanje, koliko prebežnikov moli v njihovem centru, je Igbaria odgovoril, da k njim prihaja veliko prebežnikov. Še posebej ob petkih, ko naj bi vsak musliman molil. »V zadnjih časih se soočamo celo s prostorsko stisko, zaradi česar smo tudi pospešili projekt selitve v sodoben center v Ul. Maio-lica, ki bo imel kar štiri nadstropja. Ob petkih gostimo tudi po 300 prebežnikov,« je pojasnil predsednik. In dodal: »S tem, ko pridejo k nam molit, se počutijo bliže domu. Pozabijo na tegobe in domotožje.« Ker živimo v specifični situaciji, je sogovornik še bolj odločno obtožil množične medije, ki teroriste in muslimane oz. begunce postavljajo na isto raven. Po Ig-barijevi oceni je integracija pomemben člen pri preseganju nesoglasij. V mislih je imel dvosmerno integracijo kot proces obojestranske prilagoditve med migranti in ciljno kulturo, v kateri ti dve skupini ne le da sprejemata skupno kulturo, temveč k njej tudi prispevata. V pogovoru smo se dotaknili še ene pereče teme - položaja žensk v islamski družbi. Igbaria je v prid enakopravnosti muslimanskih žensk citiral nekaj odlomkov iz Korana. Strinjal se je z našo ugotovitvijo, da so muslimanske ženske pogosto tarča predsodkov in nepoznavanja tematike. »Stereotip o podrejenih musli-mankah je ustvaril Zahod, ki ne pozna naše vere,« je opozoril sogovornik. Ob tem je spomnil, da so muslimanke najpogosteje tarča predsodkov zaradi naglavnih rut, ki pa niso znak verske diskriminacije, ampak znak spoštovanja tradicije. Spomnil je, da ima po Koranu vsaka ženska pravico do izobrazbe, lastnine in svobodnega odločanja glede mnogih zadev. Na vprašanje, kdo odloča v njegovem gospodinjstvu, je Igbaria brez oklevanja in z nasmeškom na ustih odgovoril, da imajo v njegovi hiši glavno besedo ženske: soproga in dve hčeri. (sč) Begunska kriza, zaradi katere je ogrožen celo obstoj schengna, je sprožila vrsto vprašanj. Mnogi humanitarni delavci, ki imajo v svojem vsakdanu opravka s prebežniki, so prepričani, da ne gre zgolj za begunsko krizo, ampak za begunsko tragedijo. Da bi omilili strah pred neznanim, so v Trstu predvčerajšnjim organizirali odlično obiskano okroglo mizo Spoznajmo se - preko predsodkov in strahu. Srečanje, katerega so se žal udeležili le podobno misleči, so organizirali občinska konzulta za pre-bežnike, krajevni Karitas, konzorcij ICS in druga nevladna prostovoljna združenja, med njimi tudi Senza confine - Brez Meja v osebi Marije Besednjak, ki je bila pobudnica srečanja. Poudarek okrogle mize je bil na pretresu različnih vidikov, od sprejema do integracije, izobraževanja in jezikovnih, etničnih ter verskih specifik. Da gre za begunsko tragedijo, sta dokazala mladeniča, ki sta podrobno opisala svojo mukotrpno in finančno zelo drago pot v Evropo. Begunska kalvarija 25-letnega Afgani-stanca Nurija Rasima je trajala več let. Mladenič se je v upanju za boljše življenje odpravil po nevarni balkanski poti, ki mu ni prizanašala. Pot čez Sredozemsko morje do Italije pa je izbral 34-letni Sirijec Hanene Marrawi, ki zdaj sodeluje s konzorcijem ICS in njihovim delavcem pomaga oskrbovati nove prebežnike. Govornika, ki pogrešata domovino in svojce, sta ganila marsikoga v dvorani in dokazala, da so prebežniki ljudje, ki ne potujejo v Evropo, da bi živeli bolje, ampak v prvi vrsti, da bi preživeli. In to je po besedah Marrawija tudi osnovna razlika med migracijami in begunstvom. O tem, pred kakšnim izzivom se je znašla evropska skupnost, je spre- govoril predsednik konzorcija ICS Gianfranco Schiavone, ki je prepričan, da bomo v prihodnje morali iskati nove rešitve in inovativne modele integracije. Ob tem je tudi dodal, da tisoč prebežnikov, kolikor jih je v Trstu, ni dramatično število in da je ves alarm okrog beguncev pretiran. Direktor tržaške Karitas Alessandro Amodeo je obtožil politike, ki volilno kampanjo gradijo na ljudeh, in zavrnil očitke, da Karitas v teh novih razmerah zapostavlja potrebe Tržačanov, ki so v stiski. Predmet okrogle mize so bili še druge teme, vsi govorniki pa so si bili enotni v tem, da smo pred epohal-nimi spremembami, ki jih bomo rešili le s skupno evropsko politiko. »Gre za veliko sprenevedanje držav, da ta begunska kriza ni skupen evropski problem,« so ob koncu ocenili gostje okrogle mize. (sč) Predsednik združenja italijanskih občin Anci Mario Pezzetta je jasno povedal: »Če ne bodo vrnili županom vloge delodajalca, ne bomo sodelovali pri sestavi zakona.« Z njim so potegnili tudi sindikati Cgil, Csil in Uil, ki so pristojnemu deželnemu odborniku Paolu Panontinu posredovali vrsto popravkov in predlogov za izboljšanje zakonskega osnutka, s katerim namerava deželna vlada na novo organizirati delovanje javne uprave. Pri tem so po mnenju nasprotnikov reforme oziroma vsebini osnutka še najbolj pod udarom direktorji oz. vodilni upravitelji, ki bodo zaposleni na podlagi petletne pogodbe za določen čas, ki jo bo mogoče podaljšati. O tem bo odločal pristojni deželni odbornik, to pa bi v bistvu pomenilo, da si morajo vodilni funkcionarji »prislužiti« njegovo politično podporo. Kot smo že poročali, pripravlja deželna uprava zakonski predlog o reformi t.i. enotnega področja. Ta naj bi predvideval med drugim preselitev vodstvenega osebja krajevnih uprav pod okrilje deželne, občine pa bi tako ostale brez svojih direktorjev in vodilnih funkcionarjev. Ti bi postali deželni uslužbenci, vključeni v nov enotni deželni centralni urad za osebje. Na to je že javno opozoril tržaški občinski svetnik Svobode, ekologije in levice Marino Sossi, ki je glede Pezzettovih izjav včeraj izrazil zadoščenje. Končno so se oglasili župani in tudi odločno protestirali, je ocenil Sossi in napovedal, da bo v kratkem predstavil ustrezno resolucijo v tržaškem občinskem svetu. Na srečanju med Panontinom, predstavniki krajevnih uprav in sindikati je prišlo do hudih kritik na račun nekaterih izmed 49 členov, ki sestavljajo zakonski osnutek. Čeprav je bil sestanek po Panontinovi oceni pozitiven, je treba še marsikaj poglobiti, ker so razdalje prevelike. Razpravo so zato preložili in sicer na 2. februar. Med razlogi za protest županov je na prvem mestu izrazito nerav-novesje med maloštevilnimi direktorji oziroma vodilnimi funkcionarji ter ostalimi javnimi uslužbenci, ki jih je skoraj 14 tisoč. V vrtincu je še zlasti bodoča centralna vloga direktorjev in njihovo imenovanje. To je lahko po mnenju sindikata Uil celo protiustavno, v nasprotju s 97. členom. Ta veleva, da morajo biti javni uradi tako organizirani, da bo zagotovljeno uspešno delo, predvsem pa nepristranskost uprave. (ag) trst - Župan Cosolini in sindikati glede preselitve urada za stike z javnostmi v Milan »Generali mora ostati v Trstu« Skupina Generali namerava preseliti urad za stike z javnostmi iz Trsta v Milan. Zaenkrat ne kaže, da bi nameravala družba preseliti še druge dejavnosti, a potrebno je razumeti, ali je to le »izolirana« odločitev ali pa del širšega načrta, ki bo polagoma oddaljil zavarovalniško družbo Generali od Trsta. Zaradi tega je treba nadzorovati dogajanje, obenem pa delati na tem, da se ne bo nit med Trstom in skupino pretrgala. To je izšlo s srečanja med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in predstavniki zveznih sindikatov Cgil, Cisl, Uil ter panožnih sindikatov Fna in Snfia, ki je bilo na tržaškem županstvu in je bilo poleg zaščiti delovnih mest namenjeno razpravi o položaju skupine Generali in o njenem pomenu za Trst. Sindikati so izrazili zaskrbljenost nad usodo 46 uslužbencev, ki bi se morali preseliti v Milan, in poudarili, da je Generali kršil sindikalni sporazum iz 28. junija leta 2013, ki je predvideval, da ostanejo nekatere strateške dejavnosti v Trstu. Cosolini je med drugim povedal, da se je novembra sestal s pooblaščenim upraviteljem Mariom Grecom in še prej s predsednikom Ga-brielejem Galaterijem. Oba sta javno zagotovila, da se Generali ne namerava umakniti iz Trsta, je poudaril župan. Zavarovalniška družba Generali se ne sme umakniti iz Trsta, pravijo župan in sindikati fotodamj@n / TRŽAŠKA Četrtek, 21. januarja 2016 5 trst - Predstavitev programa dogodkov ob 27. januarju Dela v Ul. Koch Spomin, predstave, knjige in odprtje »nove« Rižarne »Iz leta v leto si prizadevamo, da bi dan spomina na holokavst obogatili z novimi kulturnimi vsebinami in zlasti dogodki, ki bi privabili šolsko mladino.« Občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari je včeraj s kolegico za šolstvo Antonello Grim in kustosom Rižarne Francescom Faitom predstavil raznolik program dogodkov ob dnevu spomina na vse žrtve nacističnih in fašističnih koncentracijskih taborišč. Osrednja svečanost in novosti Letošnji sklop spominskih dogodkov vključuje marsikatero pobudo za šole, kulturna srečanja in osrednjo komemoracijo, ki bo seveda v sredo, 27. januarja, na dan, ko so vojaki sovjetske Rdeče armade leta 1945 vdrli v taborišče v Auschwitzu in osvobodili preživele internirance. Ob 9. uri bodo policisti položili venec ob obeležje, ki na pročelju koronejskega zapora spominja na zadnjega italijanskega kvestorja na Reki Giovannija Palatuccija; od tod bo ob 9.30 krenil tihi sprevod nekdanjih deportiran-cev in študentov, ki se bo zaključil na železniški postaji ob 10. uri s polaganjem vencev k obeležju, ki spominja na odhode proti nacističnim taboriščem. Ob 11. uri bodo žrtve holokavsta počastili na slovesnosti v Rižarni. V nedeljo, 31. januarja, pa bodo ob 11. uri slovesno odprli prenovljeno razstavno dvorano v tržaški Rižarni (več o tem v sosednjem članku). Mladi in zavest o preteklosti Zadnja leta se je večina tržaških šol vseh stopenj odločila, da med svojimi učenci in dijaki skozi vse leto spodbuja ozaveš-čanje o grozotah, ki so se dogajale še pred nedavnim. Med drugim se bodo višješolci 12. februarja podali na tradicionalno spominsko potovanje v taborišči Auschwitz in Birkenau. Med pobudami, ki so namenjene šolski mladini, velja omeniti že razprodano gledališko predstavo I bambini della Risiera v gledališču Rossetti (26. januarja), predvajanje filma Lorologio di Monaco Maura Caputa (27. januarja ob 10. uri v ki-nodvorani dei Fabbri), srečanje o judovskih priseljencih v 19. in 20 stoletju in nato predvajanje dokumentarca Shores of Light. Sa-lento 1945-47: rinascere in Puglia Yaela Kat-zira (27. januarja ob 10.15 v gledališču Miela) ter predvajanje filma Dove ti portano gli occhi Ivana Andreolija in Fausta Ciuffija (5. februarja ob 10. uri v muzeju Revoltella). Srečanja, filmi in predstave Srečanja, gledališke predstave, predvajanja filmov in dokumentarcev, predstavitve knjig in koncerti pa bodo zaznamovali izredno bogat kulturni program. V veliki dvorani Narodnega doma bo že danes ob 17. uri srečanje o sožitju z Ausch-witzem, kateremu bo sledila gledališka predstava v režiji združenja Oltre la sedia z igralci s posebnimi potrebami Di segni e di passaggi: dall'aktion T4 alla Risiera di san Sabba. V avditoriju muzeja Revoltella bodo 27. januarja ob 15. uri predstavili zbirko verzov La poesia e ... un tratto d'inchiostro, ki so jih zapisali osnovnošolci šole Saba o preganjanju judov, ob 16. uri bodo na pobudo inštituta Saranz in združenja ANED predstavili publikacijo o taborišču Natzweiler Struthof, v katerem je bil med drugo svetovno vojno zaprt tudi Boris Pahor, ob 17. uri pa še film Dove ti portano gli occhi. Ob 18. uri bo na sporedu predstavitev knjige Rosanne Turcino-vich Giuricin Maddalena ha gli occhi viola, ob 19. uri pa gledališka predstava Di segni e di passaggi. 27. januarja se bo dogajalo tudi v gledališču Miela: ob 16.30 bodo predvajali dokumentarec Shores of light, ob 21. uri pa bo koncert skladb judovskih skladateljev, ki so se rešili pred nacisti. V kinodvorani dei Fabbri bo prav tako 27. januarja ob 16.30 predvajanje dokumentarca Der Klang der Worte. Pa še to. Vstop na vse zabeležene dogodke je prost. (sas) Z leve Francesco Fait, Antonella Grim, Paolo Tassinari in Bianca Cuderi na včerajšnji predstavitvi dogodkov fotodamj@n Prenovljena dvorana gosti tudi Albina Bubniča »Mimo tržaške Rižarne je samo v preteklem letu šlo 112 tisoč obiskovalcev. Vsaj polovica jih je prišla brez vodiča, tako da je bilo spoznavanje tega kraja spomina oz. tega, kar se je tam dogajalo med drugo svetovno vojno precej pomanjkljivo.« Kustos Rižarne Francesco Fait je novinarjem včeraj z veseljem naznanil, da so po 40 letih končno zapolnili to vrzel, saj so povsem obnovili, pravzaprav tehnološko posodobili razstavno dvorano v muzeju, ki jo bodo javnosti predstavili v nedeljo, 31. januarja, ob 11. uri. Fait nam je zaupal, da si je posebno mesto v novi dvorani zaslužil tudi novinar Primorskega dnevnika Albin Bubnič, bivši deportiranec, ki je večji del svojega življenja posvetil raziskovanju gradiva o nacističnih taboriščih in leta 1965 objavil prvi seznam umrlih in preživelih iz tržaške Rižarne (preštel je 4 do 5 tisoč žrtev). Na novih ekranih bodo predvajali krajša posnetka Rai: na enem kaže Bubnič fotografije žrtev, na drugem pa ganjeno prebira znano pismo 19-letnega Zorka Bavčarja, v katerem se fant poslavlja od mame, sestre in očeta pred usmrtitvijo. Najprej so se v Rižarni lotili reorganizacije notranjosti dvorane in postavitve nove, multimedijske zgodovinske razstave z bogatim dokumentarnim in fotografskim gradivom. Kakor nam je povedal Fait, se bo obiskovalec v krožnem sprehodu tematsko poglobil v Rižarno oz. v dogajanje v koncentracijskem taborišču in sledil poteku dogodkov do današnjih dni. V dvorani bo nameščena tudi maketa taborišča, tako da bo obiskovalcu takoj jasno, kako je bilo veliko in koliko je bilo uničenega. Zanjo so poskrbeli dijaki geometrskega zavoda Max Fabiani, ki so dve leti posvetili raziskovanju Ri-žarne po arhivih ter topografskim kartam. Sredi dvorane so si zamislili prostor, ki bo posvečen projekciji filmov in Albin Bubnič arhiv dokumentarcev, hkrati pa bo primeren za srečanja in podobne pobude. »Stare steklene vitrine smo ponovno uporabili kot multimedijske postaje. Na desetih ekranih bo obiskovalec lahko spoznal 1