MOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Izhaja ob Catrtkih
Uredništvo In upr. v Ljubljani, Dunajska c. 29/1. Pošt. predal 345 Rač. pošt. hran.v Ljubljani 15,393.
I LU ST RIO
ABAVO
Peumuna itav. 2 Din
Naročnina 1 leto 80,«/, leta 40, yt leta 20 Din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 60 Fr., v Ameriki 2 $.
IV. leto
V Ljubljani, dne 1. novembra 1932
Štev. 45
NA DAN VSEH
MRTVIH
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, aV dneva ne pove nobena praVka.
Prešeren.
t
rm,
November — večer j(', še preden sp je prav dan napravil. Mraz je, tema na zemlji, dež pada. Veliki žetvi leta, radostim pomladi, trdemu delu poletja sledi v naravi veliko umiranje jeseni.
November — mesec, ki kakor nobeden drugi sili Človeka k razmišljanju o minljivosti sveta. In Čeprav nam narava vkljub vsej Hvoji otožnosti obljublja vsta-
jenje, Čeprav je uajžaloštnejši dan jeseni samo priprava za zimski pokoj in za novo pomlad, se vendar z bolestjo spominjamo tistih, ki ne bodo nikoli veC doživeli pomladi na zemlji. Tistih, ki stojimo ob njihovih grobovih in jih z vsemi solzami ne moremo veC obuditi.
November — mesec, ko se vsi ljudje, ne glede na veroizpoved, spominjajo svo-
m
jih mrtvih. Dan je, ki združi vse ljudi v velikem, žalujočem spominu. Ali nam je tak dan potreben? Ali smo dolžni žalovanju, spominu in veri posvetiti poseben dan'? Ali mar nismo tako tesno združeni s tistimi, ki smo jih ljubili, da nam tak dan ne bi bil potreben?
Naš čas je neizprosen — življenje triumfi ra nad smrtjo. Vseh naših sil zahteva od nas, vseh. S svojo težo in trdostjo nas pogosto tako pritisne ob tla, da zdvominto o vsem, oelo o veCnosti. V takih trenutkih se oklenemo časa: živeti hočemo, živeti zaradi življenja! Kdo ne pozna teh ur? Zaradi njih, ko pozabimo na smrt in na naše mrtve, so nam potrebni dnevi, ki so posvečeni spominu.
Venkaj romamo, ' na grobove naših mrtvih. Pustili so nas same, ko so se odzvali višjemu klicu. Nepojmljivo stopi vedno iznova pred nas veličastvo smrti, nepojmljivo kakor uganka življenja. Bili so nam blizu, pa smo jih izgubili. >Hili« — grenka beseda. Ali je ne rabimo po krivem? Ali ne bi morali zmerom reči »so nam blizut? Ali nam ni ostal duh, ki so v njem živeli, njihova velika ljubezen, ki jih je družila z nami, njihova podoba in delo, ki so ga ustvarili? Ali ni naša dolžnost, da iz žalosti nad izgubo in iz ljubezni ohranimo v sebi to podobo, to njihovo delo? Ali ne bi bilo to najlepši spomenik, ki bi ga postavili mrtvim? Dobra dela, dobre besede, dobre misli so njihovo življenje tudi na zemlji ovekovečile.
Mi živi imamo oporoko mrtvih. .Naša dolžnost je, da damo življenju že zdavnaj umrlih zmisla in Vsebine. Če pustimo njihova začeta dela nedokončana, če pustimo njihove želje in sanje neizpolnjene, potem so seveda zastonj umrli. Če pa nadaljujemo njihovo delo tam, kjer so ga oni morali pretrgati, če ga vodimo tudi samo nekaj korakov naprej, potem ’ smo, kolikor so nam dale naše slabe moči, postavili zvezo med prošlostjo in sedanjostjo. Potem se bomo čutili člen v neskončni verigi, potem bomo v slednjem dihu čutili bližino ljubljenih -mrtvih, ki v njih duhu in zmislu živimo.
Pokopališče je njihovo poslednje bivališče. '1'ain v miru in pokoju počivajo. Nemo leže — toda dolge vrste grobov so tako glasne, da bi pred njimi morala utihniti vsaka mržnja tudi nasproti živim. Spominska dneva mrtvih sta tudi dneva odpuščanja in pozabljenja. Kadar stopijo pred nas veliki problemi smrti in življenja, šele izprevidimo vso ničevost vsega, kar je na svetu.
Ta dneva sta nam hkrati dneva ke-sanja in spoznanja minljivosti sveta. Koliko bi bili dragim mrtvim lahko prihranili, koliko gorja, skrbi in žalosti bi si danes z veseljem naprtili, Ce bi jih
mogli še enkrat vsaj za nekaj ur obuditi v življenje, če bi jih mogli vsaj za’nekaj trenutkov priklicati v našo bližino. Tak je opomin, ki vpije iz slehernega groba: morda ne boš mogel človeka, ki ga danes razžališ, nikoli več prositi odpuščanja. Smrt je nepreračunljiva!
Pot čez pokopališče nas vodi mimo mnogih grobov. Nekateri so skrbno gojeni, ljubeče roke so jih okrasile s cvetlicami. Druge gomile so zapuščene, grobovi vdrti, bršljan se zajeda v kamen, da ne razberefi ne imena ne napisa. Pozabljeni — —
Kako naglo pozabimo ljudi! Ko nas mine prva bolečina nad izgubo dragega ■ nam Človeka, smo ga že pozabili — človeka, ki je morda vse dal za nas! O dobrotljivem času govore, ki celi rane. Ali čas ni mar tudi neusmiljen, ko nas uči pozabljanja? .
Nad smrtjo in življenjem pa stoji Neskončnost, Večnost, pred katero morajo naši človeški pojmi, kakor pravica in krivica, zbledeti. V to višjo neskončnost so odšli naši dragi mrtvi. Dih te Večnosti nas objame, ko stojimo ob grobovih, velika, vse pomirjajoča misel na neskončnost, vstajenje, večno življenje! Kaj nam bodo, kadar stopimo pred večnost, naše zemeljske skrbi, ki nas skušajo ugonobiti? Ali nam ni danes bolj ko kdaj prej potrebno zajemati tolažbo iz misli o večnosti?
Resneje kakor kdajkoli poprej nam danes govore mrtveči. Teže kakor kdajkoli poprej nas tišči breme življenja. Zato naj bi se dostikrat zatekli v pokoj-nost grobov, ki nas zmerom iznova spreobračajo k veri v neskončnost, v vstajenje, v zmisel življenja z večno resnico:
Vse je minljivo!
Mamila in strupi
V opoju hašiša
%
»Tako brezkončno lepo je bilo in tako neskončno srečen sem se počutil...« Občutki Evropca, ki je izkusil opojnost strupenega hašiša — Po prelestnih
sanjah strašen duševni in telesni maček
Kdor potuje v Mongolijo, mora v Vrhnjem Udinsku stopiti s trans-sibirskega ekspresa in se peljati sedem ur z avtom v Kjahto. Tam stoji sredi mesta višnjev šotor mejne straže, za spremstvo vam dado dva »zirika«, do zob oborožena mongolska vojaka in v nekaj minutah ste v Altanu-Bulaku, prvem mongolskem mestu.
Bulak ima radijsko postajo, hotel iz železobetona, 32 modernih avtov in nemško razpošiljalnico, kjer dobiš kinina in gramofone, konzerve in knjige.
Danes pa ni človeka v mestu. Ze tri dni slave vsi prebivalci Nadam, vojni praznik, ki izhaja še iz časov kana Džingisa. Ta praznik so Kitajci, ki so nekoč tu vladali, prepovedali. Zdaj ga pa spet slave, saj je Mongolija v vojaški zvezi z Rusijo in so kitajske črke in obokane strehe edino, kar jo še veže z nekdanjo domovino. Po hribu blizu mesta se i'/.prehaja jo dekleta v evropskih čevljih in klobukih iz leta 1920. Gnetejo se med prepotenimi, s pisanimi sedli obloženimi konji. V oblak prahu se je zavil oddelek vojakov na konjih, na evropskih kolesih se vozijo goli fantje k velikim šotorom v stepi Glasba, kričanje, vonj po slavnostnih jedeh.
Potem zdajci vse utihne. Kakor bolbnenje vlaka, (ki se bliža iz daljave, zadoni iz dveh višnjevih šotorov in nemudoma planejo iz njiju skoraj goli ljudje v težkih jahalnih čevljih. Na rame so si pritrdili pisane trakove, ki plapolajo v vetru. Zamolklo godrnjajo, zateglo kriče, vmes se mešajo piskajoči glasovi, občinstvo v navdušenju divja...
»Bežite... Orli!...« kriče ženske... »Letite!.. .<
S pisanimi trakovi okrašeni možje so orli. S kričanjem in mahanjem posnemajo ptice, zaničljivo sopihaje ee bijejo v boke in se bližajo drug drugemu, da se dotikajo s čeli. Pred vsako dvojico stoji sodnik z visokim pestrim klobukom v rokah. Potem se bojevniki spopadejo. Glave so vrgli nazaj in krožijo drug okoli drugega ter poskušajo vreči nasprotnika na tla. Dolgotrajen boj, potem posadi sodnik zmagovalcu klobuk na glavo. Mahaje z rokami in glasnim kričanjem odhiti potem najboljši borilec v glavni šotor, kjer mu natoči vladin poslanec kotliček s kumijem, pijačo iz kobiljega mleka in celo goro s surovim maslom namazanega prepečenca.
Ko so orlovski boji končani, se začno konjske dirke. Tek čez 15 km in boj, ki se ga udeležujejo otroci, stare ženske, vojaki in uradniki, vsi, ki znajo jezditi.
Zvečer zagore grmade, ljudje leže ob ognjih in ponoči se šele začne pravi praznik, začne se opoj. Kaditi začno hašiš ...
Hašiš so listi ali pa neoplojeni cvetovi, časih samo smola, indijske gorčice.
Kadijo ga iz vodnih pip ali ipa varijo pijačo iz »tolčenih cvetov, tu v
Mongoliji mešajo liste in cvetje in kade iz majhnih pip ...
Hašiš ... »Cvet zadovoljnosti« so imenovali pred dvema tisočletjema to s sladkorjem zmešano smolo... Danes ječi skoraj tri sto milijonov ljudi pod njegovim jarmom, v Tur-kestanu, v Perziji, v Egiptu, Mali Aziji, Maroku, Alžirju in ob Kongu... Povsod kade hašiš...
Neštete vasi so propadle po svetu... zdaj je zašel ta strup tudi v Mongolijo...
Ležimo ob plapolajočem ognju. Ze davno počivajo slavnostni gostje.
Neprestano polnijo gostje pipe ... Ne morejo odnehati... Kadimo...
Topla noč, neizmerne daljave, plapolajoči ogenj...
Vsi smo že utrujeni od naporne vožnje z avtomobili. Vsi opojeni od pestrosti slavja ... Strup naglo deluje ... Možje okoli nas pojejo stare mongolske pesmi. Naglica in boj, vse je pozabljeno... Vse mesto leži v sladkem opoju. Ugodje. Hašiš pričara človeku srečo... Zdi se mu, kakor da Ibi hodil po solncu. Slednja kretnja je vir uživanja... Nenavadno hitro si sledita misel za mislijo. Čutimo, da bi lahko vse ustvarili, vse dosegli... Glasovi starih, enoglasnih mongolskih pesmi se nam zde mehke in neizmerno lepe, polne neznane ubranosti... Kadim hašiš v tej noči Nadama, nekaj kilometrov od meje Rusije, najbolj mrzle, naprej drveče države in sesam vase s slednjim dihom samo srečo ... Saj vidim samo srečo, ko kadim hašiš. Čutim srečo, ki mora obiti človeka, ko se valja po zakladih, ko je pravkar zvedel veselo novico. Kakor bi v igri dobival tisočake, kakor bi si bil 'vzlic tisočerim nasprotnikom osvojil najlepšo ženo na svetu.
Ali je to stara konjeniška pesem?
V	opoju zveni nalik koncertu v ogromni dvorani... Tam hrza konj, in zdi se mi, kakor bi poslušal zvoke fanfar... zdaj... Vidim pisane zvezde, ki vzhajajo ... sto... tisoč ... vse se vrte ... toda tako enakomerno, tako lepo... Zdaj... poslušam svoj lastni smeh’... kakor daljnje grmenje ... Slednji glas postane neizmerno močnejši v opoju strupa ... močnejši, toda še lepši, še prijetnejši ... ne kakor na Broadwayu, kjer človek v ropotu ogluši... Zdaj vstanejo spomini... Sanje? Zdaj... te slike ...
Zdi se mi, kakor da bi imeli možje okoli mene obraze iz porcelana. Krinke? Vse na njih je otrplo... tudi ogenj...
Zjutraj se natanko spomnim vseli stopenj opoja... In takrat vidim vse jasno: Vidim, kako so ljudje bledi in upadlih lic, kako telesno zaradi strupov propadajo...
*
Pred nOkaj leti sem videl, kako se je bližala ob našem parniku ribiška
ladja, sredi Rdečega morja. Nekaj kavčukastih vreč so razložili... Ladja je čakala do noči... Potem je pristala na samotni obali. Tam so že čakali velblodi. Tihotapili so v Egipt turški hašiš.
Potem sem videl neko soparno .marčno noč v Aleksandriji dva moža, ki sta kvartala. Eden izmed njiju je bil skoraj nag, ker je pravkar zastavil svojo obleko... za nekaj kroglic iz sladkorja in smole ... Hašiš ... Začela sta se prepirati, potem... kriki... umor ...
»Štirinajst milijonov ljudi živi v Egiptu,« mi je rekel drugo jutro Rusel-paša, vodja egiptske policije za zatiranje trgovine z mamili... »in med njimi je najmanj tri sto tisoč takih, ki kade hašiš in uživajo kokain ... Nobena druga država na svetu ni tako globoko padla...«
Leta 1930. so uničili hašiševo žetev v Libiji... Cene so zrasle. Nič drugega se ni izpremenilo... Strup je zašel tudi v Evropo. Spet je postal moda kakor pred štiridesetimi leti... Danes ga kade v celi vrsti pariških boljših klubov. Konference in sestanki brez uspeha v letu 1931. Za leto 1932. je dogovorjenih tucat konferenc. Vse vlade preganjajo uživanje
Na krovu parnika dolbe neko dekle mrtvo. Zdravniška ugotovitev: Vzela je preveliko količino uspavalnega sredstva.
Pred tremi leti je nastopala v berlinskem gledališču mlada, zelo nadarjena igralka. V neki drami je imela izredno dovršeno, do najmanjših podrobnosti umetniško izdelano vlogo.
V	roki je držala lobanjo in se iz nje norčevala. Drugi dan je bila mrtva. Vzrok: prevelika količina morfija.
In žalostnega propadanja in smrti slovite igralke Marije Orske gotovo še niste pozabili. Navadila se je bila kokaina in zanjo ni bilo več rešitve.
Smrt po veselici
V	Londonu je umrla pred trinajstimi leti v prav posebno tragičnih okoliščinah igralka Villie Carleton. Prav tedaj je vstala iz postelje po hudi influenci injie prvi dan nastopila pri dveh predstavah, popoldne in zvečer. Trume oboževalcev so jo kar oblegale. Po zadnji predstavi je šla na neko dobrodelno veselico, kjer je bila med vsemi gosti najživahnej-ša. Drugo popoldne so jo dobili v postelji mrtvo. Preiskava je dognala, da je prejšnja leta kadila opij. Te razvade se je odvadila, toda pozneje je jela uživati kokain in druga mamila. Dobivala jih je od nekega Kitajca, ki je po njeni smrti izginil iz Anglije.
mamil, ki je podjarmilo skoraj pol Indije.
S pomanjkanjem, ki sili tudi v boljše kroge, s krizami in nestalnostjo rase moč tega strupa.
Heroin in kokain so dali pod nadzorstvo. Ljudje so se vrnili k opiju... k hašišu ...
Vse slovesnosti na vzhodu se končajo z opojem ...
Švicarski heroin pošiljajo v nagrobnikih v Šanghaj in v izvotlenih straniščnih pokrovih v Kairo. V Aleksandrijo pride transport levov in le z izdajo izve policija, da imajo kletke dvojno dno in vmes nad 700 kil hašiša... Levi! Teh se mora ustrašiti slednji carinik!
Strup v vseh delih sveta. Zdaj tudi v Mongoliji.
Neki zirik je kadil hašiš in v opoju sestrelil letalo...
Neki mongolski general je zaužil preveč hašiša in izbruhnila je vojna.
*	.
Hašiš in praznovanje Nadama v mestu, kjer imajo avtomobile in radijsko postajo; krvavi obredi in vo-dujska vera na Haitiju, vzorne bolnišnice in namodernejše tovarne, napredek povsod, tudi v najbolj daljnih deželah in povsod opoj in hlepenje po njem, povsod želja po mamilih, da bi v njih našli rešitev v naših hudih dneh.
Prav tako se ziblje svet v Mongoliji kakor v Newyorku, .povsod beg pred resničnostjo, v Altanu — Bu-laku in v Parizu ...
Tudi Mongolija misli, da Ibo naj-laglje prenašala življenje v opoju ... Čeprav imajo tam avtomobile in .letala ... Ali pa morda prav zato?
Tragedija življenja
Prav posebno tragična je tudi zgodba gospe Alme Vetsere Steane. Njen prvi mož, ki se je pisal Haynes, je šel v Newyoirk in pustil ženo v Montrealu. Tu se je spoznala z nekim mladeničem Dougaldom, ki se je vanjo zaljubil. Njegovi starši pa so se temu razmerju upirali in sina zaprli v norišnico, da bi ga odtegnili vplivu mlade žene. Ta pa ga je poizkušala na vse mogoče načine rešiti. V škatlici bonlbonov je vtihotapila v njegovo celico majhno pilo. Prepilil je križe na oknu, toda v trenutku, ko je hotel pobegniti, so ga zalotili pazniki.
Potem ga je hotela ugrabiti z orožjem in odpeljati v avtu, toda ni se ji posrečilo. Med tem se je ločila s Haynescm, tedaj pa jo je Dougald pustil. To si je tako jemala k srcu, da si je večkrat sama poizkusila vzeti življenje. Naposled se je poročila s Steanom, ki je bil častnik. Toda že dva meseca po poroki se je sama usmrtila. Mamila, ki se jih je v hudem življenjskem boju navadila, so jo pokopala.
Posebno v Parizu cvete kupčija s prepovedanimi strupi. V raznih zakotnih beznicah je vse polno tihotapcev, ki se pečajo s to trgovino, in policija jim je neprestano za petami. Vendar pa jih ni mogoče pregnati, ker jih je preveč. Saj je znano, da imajo svoje podružnice po vseh velemestih.
/yyyyyyyyvyvwvw»Yyyvw>Yyvvwyy^^
Naš zvesti naro6nik g. Stanko S e deu, plačilni natakar r kavarni •»Zvezdi*, se je poročil z gdč. Marico Pervanje. — Mladima zakoncema želimo obilo sreče!
Kokain - morilec
Kako so živele in umrle žrtve kokaina. Po lepih sanjah in blaženih občutkih so nastopile strašne posledice —
Človek, ki ga je strela sovražila
Življenje angleškega majorja Su-merforda je bilo nenavadno, še bolj nenavadne reči pa so se odigravale po njegovi smrti.
Med svetovno vojno je bil Sumer-ford dve* leti na zapadni fronti, kjer se je dostikrat izkazal v boju z Nemci. Tisočkrat so eksplodirali šrap-neli in granate v njegovi neposredni bližini, svinčenke pušk in strojnic so deževale okoli njega, Ibombe so se razpočile v njegovem rovu, toda Su-merford je ostal vselej zdrav kakor riba v vodi.
Po vojni se je Sumerford preselil v Britansko Kolumbijo, kjer si je v Vancouver ju kupil farmo in se pečal s poljedelstvom. Leta 1922., ko je bil s svojimi delavci na polju, je vanj treščilo in tri leta je moral ostati v postelji, šele leta 1926. se je toliko popravil, da se je spet lahko lotil dela. Toda že pol leta nato je drugič udarila strela vanj in ga ubila.
Pokopali so ga. Tedaj so mu dali prijatelji priimek »človek, ki ga je strela sovražila«. Trdili so, da so krive njegove smrti nadnaravne sile. Mislili so, da je usoda »žigosala«
Kneze je zbirala
Imenovala se je Edith Mac Cor-miok, rejena Rockefeller — dve slavni imeni sta bili na njeni posetnici. iMac Cormick, njen prvi ločeni mož ni bil samo zastopnik ameriških interesov v Švici, ampak tudi predsednik trusta za izdelovanje polje, delskih strojev7 v Chikagu. O imenu Rockefeller ni treba še posebej govoriti — saj je kot najmlajša hči starega petrolejskega kralja živela vse življenje od sijaja tega imena, ne da bi se za svoj rod, torej za izvor sijaja brigala. Dva pravljična pojma, bogastva in razkošja, je združila v sebi, toda njeno življenje je bilo tako čudaško, prazno in oezmiselno, da bolj ni meglo biti.
Petnajst let je že, kar je živela v Evropi, v Curihu s svojim možem. Takrat je norela za surovo hrano, oblačila se je v usnjate obleke in družila se je z lljudmi, ki so bili iz visoke družbe izključeni. Opravljanje, prepire in škandale je puščala za sabo. Tako ni čudno, da se je s svojim mirnim možem kmalu sporekla. Ko pa se je od njega ločila in spet začutila popolno »prostost«, je postala še bolj ekscentrična. Prej so bile njene pustolovščine le mušice, zdaj pa so postale metoda. In naposled se je lotila še nove strasti, ki se je z njo ukvarjala zadnjih deset lot svojega življenja.
Zbirala je ruske velike kneze. Kakor zbirajo drugi znamke ali stare novce. Vse tiste plemiče vseh vrst in rodov, ki so pribežali v Newyork brez beliča v žepu in tam životarili kot umivalci krožnikov, šoferji, poklicni plesalci ali tihotapci mamil. Sprejela jih je na svoj dvor, kjer je stanovala sredi dragocenih ruskih umetnin in kar razmetavala med nje milijone, ki jih je imela v rentah in nepremičninah.
Sumerforda in da je moral umreti od strele...
Toda samo s tem njegova zgodba ne bi bila vredna tolikega pisanja. Šele po Sumerfordovi smrti se je »sovraštvo strele« pokazalo v popolni meri.
Pol leta po Sumerfordovi smrti je strela udarila v njegov grob in ga razdejala. Njegovi sorodniki so grob popravili in postavili spomenik možu, ki ga grom še po smrti ni pustil pri miru. Toda že nekaj mesecev nato je treščilo tudi v ta spomenik in tedaj je ljudi obšla groza. Sorodniki spomenika niso hoteli več obnoviti. Še lesenega križa mu niso postavili. Samo lipo so zasadili v njegov grob.
Kakor poročajo angleški listi iz Vancouver ja, je te dni spet divjala nevihta nad Sumerfordovim grobom. Strela ga je razdejala, da ga je zravnala z zemljo, lipo pa je odnesla, da so jo našli petdeset metrov stran...
Groba ni več. Morda se bo zdaj strela »pomirila«' in ne bo vsaj po smrti več preganjala človeka, ki ga je tako kruto sovražila.
Pred leti je dala veliko vsoto knezu Jusupovu, morilcu Razputina, da je odprl trgovino z modnimi predmeti v Newyorku na peti aveniji. Cela leta je živela pod njeno streho Anastazija, baje hči poslednje carice. S pomočjo darežljive Američanke je postal^ v newyorški družbi prava znamenitost. Morda ji ni bilo niti dosti do tega, ali so ti plemiči res pristni — glavno
Velika obmorska mesta so bila že od nekdaj zaradi prostitucije na slabem glasu. To je razumljivo, ker se v njih kaj radi zbirajo izmečki družbe. Toda težko bi našli kraj, kjer je prostitucija tako razširjena in tako brez strahu pred oblastvi, kakor v Aleksandriji v Egiptu. Morda zato, ker je egiptska policija v tem pogledu zelo liberalna.
Drugače si ne moremo razlagati dejstva, da je sredi Aleksandrije neka ženska dvajset let izrabljala lahkoverna dekleta in žene in jih kar silila v prostitucijo s tem, da jim je dajala razna mamila kakor hašiš in heroin. In vsi boljši krogi so vedeli za to »madame«, saj se je moral vsakdo, ki je hotel dobiti boljše dekle, obrniti na gospo Toula.
Kje je dobila to ime, nihče ne ve. Bila je Grkinja in ni imela na selbi prav nič privlačnega. V dvajsetih letih svojega »dela« ni zaslužila nič manj kakor dvajset milijonov dinarjev in si je prihranila nad pet milijonov frankov. Danes je lastnica imenitne palače blizu dirkališča in dveh posebno razkošno opremljenih poslopij za ljubavne sestanke. Eno teh poslopij je nedaleč od internata fran-čiškank.
To je bilo najimenitnejše shajališče
ji je bilo to, da so se mogli izkazati z lepo zvenečim imenom in pravo rusko dušo. Za svoj grad, kjer je hranila med drugimi dragocenostmi tudi nakit ruske carice Katarine, je potrebovala pravo okolico.
S takim življenjem pa je zapravila naklonjenost in podporo svojega očeta. Ko je nekega dne spoznala, da je prišla na beraško palico, so ji njeni veliki knezi pokazali hrbet.
Več let je živela v stanovanju treh sob in počasi odmirala na bolezni, ki jo je naposled tudi pokopala — čeprav je podedovala po svojem očetu tisto čudežno življenjsko moč, ki je napravila iz njega pravo živo mumijo ...
Gledališke vstopnice na kredit
Neko budimpeštansko gledališče je našlo nov način, da prebrodi sedanjo gledališko krizo. Ravnateljstvo bo dajalo ljudem, ki jim lahko zaupa vstopnice na kredit, če slučajno nimajo gotovine. Vodstvo je prepričano, da Ibo na ta način zelo povečalo obisk svojih predstav.
v	Aleksandriji. Vanj so smeli priti samo bogati in zanesljivi moški, ki so zapravljali vsako noč po več tisoč frankov. Vratarji v uniformah so odpirali vrata samo tistim obiskovalcem, ki so poznali geslo in imeli s seboj posetnico gospe Toule. Šele ko so se s tem izkazali, so smeli iti čez marmorno stebrišče v razkošno dvorano, odkoder so jih »reditelji« vodili v salone, kjer so si izbirali dekleta in žene po svojem okusu.
Orgije so trajale dostikrat do zore, toda gostje so lahko ostajali samo malo časa, ali pa so lahko prihajali vsak čas po drugi popoldanski uri. Madame Toula ni imela stalnih deklet. To je bilo zanjo nekaj prevsak-danjega.
Po svojih posebnih zaupnicah je namreč zapeljevala lepe in mlade ženske, ki so sanjarile o ljubezenskih čarih in hlepele po denarju. Ko jih je zapletla v svoje mreže, jih je pregovorila, da so začele uživati hašiš ali heroin. Ko so se ga navadile, so bile njene sužnje, ker strupa drugje niso dobile. Tako so postale stalne obiskovalke njenega shajališča. Potem jih ni bilo težko pregovoriti, da so se začele prodajati za denar. Gospa Toula je uporabljala ta način posebno pri dekletih, ki so se upi-
Rože v Jetnišnicl
Uprava marynettske jetnišnice v državi Michigan je prepustila svojim kaznjencem velike njive, da bi jih sami obdelovali. Kaznjenci pa ne goje sočivja, kakor je uprava mislila, ampak skoraj samo rože, tulipane in druge okrasne cvetice. Nekateri so si napravili na svojih vrtičkih celo vodomete.
Koliko moči porabi človek na dan
Statistika o poralbi človeških moči kaže velikanske razlike med lenuhom in delavcem. Lenuh porabi vsak dan 80 gramov beljakovin, 40 gramov masti in 366 gramov ogljikovih hidratov, škroba in sladkorja.
Delavec porabi sicer tudi 80 gramov7 beljakovin, zato pa 160 gramov masti in 732 gramov sladkorja in škroba. Delovni človek potrebuje vsak dan 4000, lenuh pa le 1700 kalorij. Razlika 2300 kalorij je čisto delo. V štiridesetih letih da to delo 33 milijonov kalorij, to je toliko, ‘kolikor toplote proizvaja 3700 kil premoga.
rale, ko so zaslutile, kaj se godi v njeni hiši.
V	mrežo gospe Toule so padle nekatere najlepše Aleksandrinke. Ljudje so tudi govorili, da je zvodnica uničila celo vrsto srečnih zakonov, ker je zapeljala več mladih žena, ki jim možje niso mogli dajati dovolj denarja. Gospa Toula jim je vzela vselej štirideset odstotkov prejemkov in jim seveda drago zasolila jedi in pijače, ki jih je prodajala.
Vsa Aleksandrija je poznala »delovanje« gospe Toule, vendar je lahko dvajset let gomilila denar, ne da bi se ji Ibil kdo uprl. Nihče ji ni mogel priti do živega, ker so jo ščitili ugledni ljudje, ki so se radi zabavali v njenih shajališčih. Naposled pa je vendar morala nastopiti policija, ker se je voditeljica internata pritožila, da je gospa Toula hodila okoli deklet v internatu in jim prigovarjala, naj puste dolgočasno šolanje in se vržejo v razkošno življenje, saj je mladost le kratka ...
'Policija je ukaizala gospe Touli, naj v štirinajstih dneh zapusti Aleksandrijo in se vrne na Grško. Zvodnica pa je protestirala in prosila svoje odlične goste za pomoč, toda brez uspeha. Doslej odloka o izgonu še niso preklicali.
‘Milijoni	zasluženi
Grkinja Madame Toula, ki je vpričo oblasti uganjala prostitucijo. — Visoki prijatelji. — Škandal v Aleksandriji, ki ga tudi najboljše zveze niso mogle prikriti. — Žene in hčere naj uglednejših rodbin kompromitirane.
Cirkusi in kriza
Cirkus-mesto na avtih
Največji evropski cirkus pred polomom. — 2 km dolga avtomobilska kolona. — Reklama, ki se sliši 5 km naokrog. — V vsakem vozu telefon. — Lastna telefonska, električna in poštna centrala. — Višek brzine in tehnike
Iz Berlina 'poročajo, da je znani ^ cirkus Sarrasaini ipred polomom. Lastnik ga je prodal ruskii vladi in se v kratkem preseli v Moskvo z vsemi ljudmi in živalmi.
Važno vlogo pri rentabilnosti cirkusa igra oddaljenost posameznih mest, saj je potovanje iprav tako drago kakoT igranje. Stroški za posebne vlake, ki so potrebni pri prevozu ljudi in živali, bi bili ogromni. Največji evropski in drugi svetovni cirkus teh stroškov mirna. Hans Stosch-Sarrasami, lastnik cirkusa Sarrasani, pi evaža ves svoj živ in mrtvi inventar z avtomobili. Dve sto štirideset ogromnih tovornih avtov opravlja to delo. Pisarne, stanovanja artistov, hle-
vi	za konje, velblode, merske leve, severne medvede in tigre, še celo za dresiranega nilskega konja Edipa, so sami avtomobili.
Vozijo podnevi in ponoči
Duhovito je zamišljen ustroj tega premikajočega se avtomobilskega mesta. Šoferjev sedež je strogo ločen od notranjosti avtomobila. Nad njim je spalni oddelek za nadomestnega šoferja. Vsakih šest ur se menjata. Ko pride čas izmene, dajo iz glavnega avtomobila znak in vsi šoferji naen-kiat se izmenjajo. V štirih minutah mora biti to opravljeno in potem avtomobili nadaljujejo pot. Dve sto štirideset jih je. Deset motorjev s prikolicami vozi ob strani in spredaj, razen tega še nekaj manjših avtov, ki pregledujejo cesto in javljajo šoferjem vse ovire na poti, vse ovinke, vse železniške prehode, vse ukaze. To je potrebno posebno zato, ker se vozijo skoraj samo ponoči. liano zjutraj pridejo navadno v*kraj, kjer bodo igrali in razpno ogromni šotor. Če se na sprednjem avtu zamaje luč, pomeni to, da p treba obstati in poslušati, kuj jun ukazuje vaditelj kolone;
»Povečajte hitrost na štirideset kilometrov!« — > Vozi te počasi, oster ovinek na levi, čez dve sto metrov zavijte na desna!« — »Železniško križišče!« — »Avto št. 145 se izloči zaradi defekta v motorju!« — »Avto št. 146 se priključi avtu št. 144!«
S kuhinjo in ognjegasci
Takoj pridrvi avto z mehaniki na kraj, kjeir se je pripetila nezgoda avtu št. 145. Ob svetlobi štirih žarometov popravijo škodo. Čez nekaj minut že zdrvita oba naprej in kmalu ujameta kolono, ki jim je bita ušla naprej. Motorji jima pokažejo, kam naj se priključita. 'Pako hite stanovanjski, salonski, živalski, tovorni, kuhinjski in popravljalni avtomobili, čisto zadaj pa na treh avtomobilih popolna brizgalna, ki je ena največjih v Ev-ropi. Saj gre v njen kotel 6000 litrov vode!
Sarrasanija slišijo pet kilometrov daleč!
NajveČji čudež pa je poseben Siemensov zvočnik, ki je stal milijon dinarjev. Tehta pet stotov in njegov glas seže pet kilometrov daleč. Med tem ko razlaga ta orjak mestu, kamor pride cirkus, ves program, vidimo na
vozu cirkuško predstavo na filmskem platnu.
Voz z zvočnikom ima tudi poseben radijski- sprejemni in oddajni aparat. Oddajni aparat je tako ,močan, da seže celo v Ameriko. Strokovnjaki ga povsod občudujejo.
Prav tako popoln je tudi telefonski avto. V njem je stanovanje in vzorna
nuarju otroci zažgali oddelek, kjer so prebivali sloni, — glej v zvezi s tern članek v zadnji številki našega lista — se deset teh orjakov zaradi premočnih verig ni moglo rešiti in so živi zgoreli. Rešila se je samo slonov-ka Roza, ki še danes živi. Strašen je pogled na ubogo žival. Na hrbtu je brez kože, prav tako tako tudi na
telefonska centrala, ki je tako duhovito sestavljena, da se lahko prilagodi na vse telefonske sisteme v posameznih mestih in državah. Sarrasani je edini cirkus, ki ima v vsakem avtu telefone, 'ki lahko s pomočjo lastne centrale govore z vsem svetom in inlada telefonistka ki centralo vodi, zna toliko jezikov, da se skoraj z vsem svetom lahko pogovarja.
Higijcna in tehniku
V	malih vozovih so tudi stranišča, ki jih povsod Ufhko zvežejo naravnost z mestnimi cxivodnimi kanali in so vendar vselej čista, čeprav obiskuje cirkus vsak dan po 20.000 gledalcev. Prav tako čisti so tudi odtoki Sarra-sanijevega jedilnega avta in številnih kuhinjskih vozov. Kadar cirkus odide iz mesto, ne ostane na vsem ogromnem prostoru, ki ga je obsegal, niti sledu. Postavijo in pod;ro ga v osmih urah. 21.000 mark izda lastnik vsak dan za plače, prehrano in druge stroške. Šele kar kasira nad to vsoto, je dobiček, in to vsoto potrebuje cirkus vsak dan, če potuje ali če igra.
Vse je pri Sarrasaniju tehnično na višku. Ko so iz objestnosti letos v ja-
Haš pravi domači izdelek
sprednjih nogah. Vsak dan jo na debelo' posipajo z dermatolom dn jo z velikimi čopiči mažejo z raznimi zdravilnimi mazili. Uboga živail že devet mesecev ni legla. Stoje spi. Zdaj so napravili v hlevih posebno omarico, odkoder lahko z eno kretnjo odklenejo vseh devetnajst slonov. Razen tega poženejo pred vsako predstavo motorne brizgalne in vse požarno moštvo je pripravljeno v avtomobilih, da v primeru požara takoj priskoči na pomoč.
Vsa plemena na svetu
Štirje mogočni salonski avtomobili so dom ravnatelja, ki ima razen tega še poseben avto za seje. Za pripadnike različnih narodnosti, ki potujejo s cirkusom, kakor Indijanci, lndi, črnci, Eskimi, kuhajo posebej, da dobi vsakdo jed, ki mu najbolj prija. Kitajci dobe v vsakem mestu, kjer obstanejo, domače začimbe, ki pridejo naravnost iz Kitajske in trikrat na dan se pelje rumeni peštni voz z napisom Pošta Sarrasani na postajo, uredi med potjo pošto in jo potem jm svojih posebnih pismonoših razdeli po posameznih avtomobilih.
Tako se je Sarrasani osamosvojil od železnice, pošte in telefona.
11 "m *,
’ A 0 Ol-AR,. ■ ,, t,	/	/	'Z/	/1
Burko predvajata,
toda njuna edina skrb je, koliko bo zvečer v blagajni..
Ali ste že našli slona?
Kdor nam pošlje skrivalnico s pravilno zarisanim slonom in obnovi naročnino, lahko tekmuje za naše velike nagrade.
Prva nagrada je spalnica za18.500 Din Druga Singerjev Siv, stroj za 5.800 Din.
Razen tega lahko dobite kolo, gramofon in še 900 drugih dragocenih nagrad.
Naše nagrade
kjitprimi lahko tokmuiete
pod katerimi lahko tekmujete za nagrade
Da si pridobite pravico do tekmovanja za naše nagrade, morate izpolniti samo dva lahka pogoja:
1. poravnati čini prej 40 Din za polletno naročnino vnaprej na »Družinski Tednik Homan«. Kdor je z naročnino v zaostanku, mora seveda poravnati tudi ta zaostanek.
2. poslati čim prej pravilno rešitev skrivalnice.	»
Najskrajnejši rok za skrivalnico je
1.	december t. 1., za poravnanje naročnine pa 8. december t. 1. V Vašem interesu pa Vam svetujemo, da ne odlašate do zadnjega, ker potem ne utegnete več reklamirati. — Če nimate položnice, pišite ponjo!
Če izpolnite navedena pogoja, Vas naša uprava takoj vpiše v seznam tekmovalcev za nagrade in dobite tekočo številko, ki pride na dan žrebanja v žaro.
Vsak naš naročnik, Id gori navedena 2 pogoja izpolni, pa si lahko zveča verjetnost, da dobi L nagrado, s tem da dobi več številk, ki bodo tekmovale za nagrade. V ta namen mu je treba samo pridobiti 1 ali več novih naročnikov, ki morajo poravnati polletno naročnino (40 dinarjev) in poslati rešeno skrivalnico. Za vsakega takega novega naročnika dobi stari naročnik novo številko; s tem si podvoji, potroji ali celo počvetori verjetnost, da mu bo žreb prisodil prvo nagrado. Razume se, da ima tudi novi naročnik pravico do tekmovanja, če izpolni oba pogoja. Priporočamo Vam tedaj, da se poslužite na tej strani spodaj natisnjenega kupona: izrežite ga, izpolnite in pošljite na našo upravo!
Pripominjamo, da je pri prejšnjem nagradnem natečaju več naših starih naročnikov prišlo do lepih nagrad ravno zato, ker so tekmovali z več številkami — to pa zato, ker so pridobili več povih naročnikov.
Naročniki, ki bodo tekmovali za naše nagrade, bodo morda hoteli vedeti, katero številko imajo. Naša uprava jih bo rade volje obvestila, toda samo pod pogojem, da prilože 3 Din v znamkah za poštnino in manipulacijske troske. To ie povsem razumljivo, zakaj pri tako velikih in bogatih nagradah moramo še posebno paziti, da ne obremenimo že tako dovolj zaposlene uprave še z novim neplodnim delom in prevelikimi stroški.
Da cenj. naročnike za božič čim bolj razveselimo, smo sklenili določiti kot dan žrebanja 18, december t. 1. žrebanje se bo vršilo javno in bodo to pot razdeljene vse nagrade brez izjeme, n seveda samo med tiste izžrebane naročnike, ki bodo polletno naročnino v redu poravnali in plačali tudi morebitni zaostanek. — Podrobnosti glede kraja žrebanja i. dr. objavimo o pravem času.
Se enkrat Vas opozarjamo, da je v Vašem lastnem interesu, da čim prej pošljete rešeno skrivalnico in nakažete naročnino.
1. nagrada
je zbudila našo pozornost na jesenskem ljubljanskem velesejmu. V oddelku za pohištvo, kjer se je ustavljalo največ obiskovalcev, smo videli prekrasno spalnico iz kavkaškega oreha, ki jo je razstavila znana domača mizarska tvrdka D. Lancoš iz Woifove ulice v Ljubljani. Ta spalnica je zbudila ne samo pri nas nego tudi pri ostalih gledalcih splošno priznanje, tako zaradi nenavadno okusne in dragocene izdelave, kakor tudi zaradi prvovrstne kakovosti materijala, ki mu je priznan arhitekt dal vse lepote forme.
Zamislite se v to idealno spalnico: pred Vašimi očmi se razprostira udobna in prekrasna postelja 140 cm široka in 200 cm dolga, izdelana iz žlahtnega kavkaškega oreha in sijoča v blesku polita re. Potem se Vam oči ustavijo na tridelni omari, prostorni in praktični, pa hkrati okusni in solidni. Potem uzrete 2 nočni omarici, psiho z zrcalom, mizico,
2	naslanjača in 1 stolček. Z uživanjem smo gledali to lepoto na velesejmu in zato si lahko mislimo, koliko veselja in radosti bo imel tisti, čigar last bo.
Spalnica predstavlja dovršeno eleganco, višek udobstva in modernega okusa; saj pa tudi stane
18.500 Din!
Ta spalnica kot naša prva nagrada je naš ponos.
2. nagrada
je to pot Singerjev šivalni stroj 66 K 4. Tak stroj smo pri našem prvem nagradnem natečaju razpisali kot prvo nagrado, in smo ga hoteli tudi zdaj uvrstiti med dragocena darila. Zakaj Singer 66 K 4 j'c eden izmed najmodernejših in najpopol-nejših šivalnih strojev, kar si jih more zaželeti vestna in skrbna gospodinja. Z njim lahko šivate, vezete, krpate in prikrojujete. 1’ogrezljiv je. ima 3 predale in znano Singerjevo električno svetiljko. Izdelan je iz finega lesa in bo služil v okras tudi najelogantnejšcmu stanovanju. Vreden je _ ori „	.
5.800 Din
in je v dobrem gospodinjstvu nenadomestljiv.
3. nagrada
je prvovrstno moško ali žensko kolo. Tudi to pot nismo hoteli prezreti prilike, da podelimo kot eno izmed večjih nagrad kolo. število kolesarjev v Sloveniji od leta do leta rase in njegova praktična porabnost nas je pripravila do tega. da smo ga uvrstili med naše nagrade. Želimo ga takemu naročniku ali naročnici, ki ji bo krajšalo dolgo pot v službo in domov. — Vrednost 1.900 Din.
4. nagrada
naj Vam prinese v hišo godbo in pesmi: zanjo smo izbrali eleganten gramofon v obliki kovčega. Ima zelo prijeten zvok in Vam bo v veselje in prijetno zabavo. — Vrednost 1.500 Din.
5.	nagrada
Skrivalnica
V	spodnji sliki je skrit slon, ki ga morate poiskati. Ko ga odkrijete, prevlecite s svinčnikom ali pa s črnilom njegove obrise, napišite pod sliko jasno in razločno svoje ime in naslov in pošljite vse skupaj v odprti kuverti, franki rani z znamko za 25 par, na upravo »Družinskega Tednika Romana«, Ljubljana, Dunajska c. 29/1, poštni predal št. 345.
Nefrankirane ali premalo frankirane pošiljke bo uprava zavrnila.
Tu odstrizite!
Pošiljam Vam rešitev skrivalnice, objavljene v Vašem velikem nagradnem natečaju. Obenem nakazujem 'A letno naročnino ter Vas prosim, da me vpišete v seznam tekmovalcev za nagrade ter mi kot naročniku pošiljate Vaš list.
je kompletna garnitura kuhinjske posode, dobro emajlirana in kras vsake kuhinje. Katera gospodinja si je ne bi želela? Mlada, ki bi se drugače morda morala odločiti za cenejšo — starejša pa za izpopolnitev stare, že izrabljene posode. •
Vrednost te posode je 800 Din.
6. nagrada
je kompletna porcelanska jedilna garnitura za 6 oseb. Ima 26 delov: skledo za juho, 6 globokih, 6 plitvih in 6 desertnih krožnikov, 1 velik okrogel krožnik za prikuho, 1 štirioglatega za solato' in 1 podolgovatega za pečenko, potem 1 velik krožnik za pecivo, posodo za omako in solnjak. Garnitura je iz prvovrstnega belega porcelana z zlatim robom in jo je veselje pogledati. — Vrednost 600 Din.
7. nagrada
V	želji, da postrežemo naročnikom našega lista s praktičnimi stvarmi, smo sklenili podariti še 1 kompleten jedilni servis za oseb. Tudi ta ima 26 delov kakor prejšnji. Izdelan je iz finega porcelana z vijoličastim okrasjem. — Vrednost 550 Din.
8. nagrada
je kompletna 29 delna garnitura za pijače iz prvovrstnega brušenega stekla in vsebuje po 6 čaš za vodo, kozarcev za pivo, kelihov za vino, kozarčkov za liker,
3	steklenice in 2 vrča. Tudi ta nagrada bo v okras in korist vsakemu gospodinjstvu. — Vrednost 500 Din.
Za 9- nagrado podarimo lepo porcelansko gar/iituro za umivanje. Vredna je 450 Din.
10.	nagrada je kompletna porcelanska garnitura iz 16 delov za dišave, vsakdanja potrebščina v gospodinjstvu. Vredna je 350 Din.
Ime
Kraj
Pošta
Tu odstrizite!
11.	nagrada. Prav tako kakor za servise smo se odločili tudi še za kompletno garnituro za pijače iz 29 delov, iz dobrega stekla z lepimi vzorci. Vrednost 350 Din.
Nadaljnjih 5 nagrad so kompletne serije vezanih letnikov »Družinskega Tednika Romana« 1. 1929, 1930 in 1931. Vrednost vsake serije 215 Din, skupna vrednost 1075 Din.
Nadaljnji nagradi sta 2 garnituri 9 delnih čajnih servisov v lični izdelavi. Vsak je vreden 200 Din, skupna vrednost 400 Din.
Potem je 15 nagrad v blagu za damske obleke. Vsaka nagrada je 5 metrov umetne svile, vrednih 150 Din, skupna vrednost 2250 Din.
Da bodo naše nagrade v servisih kompletne, podarimo še 1 osemdelno garnituro za črno kavo, vredno 150 Din.
Nadalje podarimo naročnikom 10 vezanih letnikov »Družinskega Tednika Romana« 1. 1930. Skupna vrednost 900 Din.
10 naših naročnikov bo 1 leto brezplačno dobivalo naš list. S tem podarimo 10 lepih daril v vrednosti 800 Din.
Nadaljnjih 100 nagrad so po 1 originalna fotografija največjih filmskih umetnikov na »Hoehglanz«-papirju v velikosti 21X 26 cm, kakršne se v trgovinah ne dobe. Vrednost posamezne slifye 40 Din, skupaj 4000 Din.
80 nagrad po 10 umetniških razglednic priljubljenih filmskih igralcev po 15 Din, skupna vrednost 1200 Din.
In naposled 700 zanimivih leposlovnih knjig po 12 Din, vrednih 8.400 Din.
Tu odstrizite!
Kupon
Sporočam Vtvm naslov novega naročnika. Obenem Vam je sanj nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Va« čekovni račun št. 15.393. Prosim Vas, da mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vas prosim, da mu takoj, ko prejmete nakazano naročnino, priznate njegovo skrivalnico, meni pada razen že poslane priznate še eno številko, kakor ste to obljubili.
Moj naslov
Ime
Poklic....
Kraj
Pošta
Novi naročnik
Ime ... Poklic.... Kraj .... Pošta
Pošljite ta kupon v odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Dunajska cesta 29/1., poštni predal 345, in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter napišite «Tiskovina». To velja samo tedaj, če nič drugega ne napišete kakor oba naslova, drugače je treba kot pismo frankirati z 1-50 Din.
Doživljaj v vlaku
Pogovor je nanesel na strah; nekateri so trdili, da je občutek strahu vselej nezmotljivo znamenje in napovedovalec grozeče, čeprav nevidne nevarnosti, drugi pa so to trditev pobijali. Tedaj je neki gospod, ki je dotlej ves čas nemo poslušal, dejal, da nam bo povedal zgodbo o dogodku, ki ga je sam doživel.
In začel je pripovedovati:
»Vozil sem se z brzim vlakom po Madžarskem. Bila je trda noč. Sedel sem sam v svojem oddelku, naslonjen v kotu; ker sem se že od ranega jutra vozil, me je monotoni ropot koles in opazovanje pokrajine, ki je zdaj tiho in temno hitela mimo, zelo utrudilo. Ravno sem začel kimati pred se in se izgubljati v polsen, ko je pogledal neki potnik s hodnika v moj oddelek, kakor da išče prostora.
Ozlovoljen, da bom prišel ob mir, sem ostal pri miru in se napravil, kakor da ne vidim njegovih vprašujočih oči, meneč, da spečega potnika pač ne bo motil.
Tujec je tudi res šel dalje. Toda ravno sem se spet pripravil, da zaspim, ko se je vrnil, sovražno pogledal proti meni in odprl vrata. Brez besede je vstopil, postavil svoj ročni kovčeg kraj sebe in mi sčdel nasproti.
To njegovo nevljudno vedenje me je spravilo v še slalbso voljo. Jezilo pa me je tudi to, da sem se poprej napravil, kakor da spim, in da moram zdaj še dalje igrati to vlogo, čeprav sem vedel, da s spanjem ne bo nič.
Tako sem torej ogorčen slonel z zaprtimi očmi in pobešeno glavo v svojem kotu in poslušal drdranje koles.
Bilo mi je zelo neprijetno pri duši. Neudobno se mi je zdelo, da se moram hliniti, kakor da spim. In zdajci je v mojih lenih mislih vstal odpor in sovražen občutek proti človeku, ki mi je sedel nasproti.
Saj ga niti prav videl nisem, ni se genil, še dihati ga nisem čul. Mogel bi si bil domišljati, da sem sam v svojem oddelku; v ničemer me ni motil, oviral me ni pri ničemer — in vendar povsod.
2e sama njegova navzočnost me je motila. Da je v istem oddelku ko jaz, me je navdajalo s srdom in občutkom neugodja.
Čez nekaj časa sem se zalotil pri vprašanju, zakaj me ravno ta človek tako moti, in zakaj čutim ravno proti njemu tako neutemeljen srd in nedoločen odpor, ko vendar drugače na vožnji zelo ljubim družbo. Toda naj sem še tako premišljal, odgovora na vprašanje nisem vedel. Vse to je še bolj pripomoglo k temu, da je moj odpor od sekunde do sekunde rasel in postajal čedalje sovražnejši.
Začel sem samega sebe študirati, in ni bilo dolgo, ko me je prevzel občutek, da sem v nevarnosti. Nekaj mi je velelo, naj pogledam po tujcu. Tako sem počasi, kakor v spanju, dvignil glavo nekoliko više in poškilil izza komaj odprtih trepalnic proti tujcu.
Tedaj sem v tistem drobcu sekunde ostro in natanko videl, kako so se njegove vame uprte oči naglo zaprle in se skrile pred mojim pogledom. Istočasno je neznanec nezaznavno pulhesil glavo, da so mu krajci klobuka zastrli obraz.
To kar sem videl, me je tako prestrašilo, da si prvi trenutek nisem drugega mislil, kakor da se mož pretvarja! In med tem ko sem z mežikajočimi očmi srepel v brlečo luč na stropu, na ogoljene preproge in prašne blazine, se mi je poprej toli udobni kupš nenadoma zazdel mrzel, umazan in mračen. In začel me je prevzemati čuden občutek neugodja; pripisoval sem ga, kaj vem zakaj, navzočnosti tega neznanca, ki mi je sedel tam nasproti, zavit v teman površnik z rokami v žepih.
Trudil sem se, da proučim črte njegovega pol zasenčenega obraza, ki se mi je zdel zelo bled. Ravno sem se začel sam sebi smejati zaradi svojega čudnega, z ničimer ne utemeljenega strahu, ko sem opazil, da so se njegove zaprte trepalnice počasi jele odpirati in sta se izza njih pokazali dve ostri očesi, ki sta se kakor bodici zasekali vame.
To pot sem bil jaz tisti, ki sem naglo pobesil oči, kakor bi me bil kdo zalotil pri prepovedanem dejanju. Hkrati pa sem se ustrašil pred samim seboj: vsi prejšnji občutki strahu, ki se mi je zdelo, da sem jih že prebolel, so se spet vrnili, še močneje, še izraziteje. In postalo mi je jasno, da me ta mož opazuje in nadzira.
A zakaj?
Ko sem tako sedel, ves v strahu, ki si ga nisem umel pojasniti, so se spet začele poditi misli po glavi. In vse moje dotedanje vedenje, moj nemir in odpor proti neznancu so se mi nenadoma, kakor so se mi poprej videli neutemeljeni, mahoma zazdeli pravilni in potrebni, kakor da bi mi jih navdahnil dolbri duh.
Bilo mi je, kakor da vkljub priprtim trepalnicam vidim njegove oči, kako neprestano čuječe in vprašujoče plešejo po meni. Ta domišljija je postala sčasoma tako močna, da sem mislil, da njegove oči centimeter za centimetrom otipavajo moje telo. In tako sem skoraj zoper svojo voljo spet odprl oči — ravno prav, da Bem videl, kako so se njegove, ki 90 srepele vame, prav tako naglo zaprle.
Zdaj ni moglo več biti dvoma: opazoval me je in ta trenutek je izpre-videl, da jaz to vem. Hkrati sem tudi spoznal, da njegovi nameni ne morejo biti prijazni. Zakaj se je skušal skrivati za malomarno, zaspano krinko, ko sem ga zalotil, ko sem prestregel njegove opazujoče poglede?
Moje misli so se zdajci začele z blazno naglico poditi po glavi in srce mi je jelo hitreje utripati. Strašen, hromeč občutek se me je polastil in
moral sem zbrati vse svoje sile, da se nisem izdal.
In tisti mah sem z vso gotovostjo vedel, da pomeni ta človek zame veliko nevarnost; ves moj nedoločni strah je zdajci postal strašno določen, in vse moje misli so se strnile v eno samo točko: ta človek pripravlja napad name, ta človek je zločinec!
Železniški ropar, ki smotreno išče svojo žrtev, človek ki se dela spečega, da zaziblje nesrečneža v varnost — in ki potem svojo žrtev hladnokrvno umori, če je prezgodaj izpregledala njegov načrt.
Hkrati pa mi je v mojem smrtnem, hromečem strahu postalo jasno, da zdaj ne smem ničesar, pa prav ničesar storiti, kar bi utegnilo njegov sum, da sem ga izpregledal, še okrepiti. Zakaj to bi ga nagnalo k odločnejšim, hitrejšim dejanjem, to bi ga pognalo v napad!
Nenadno misel, da bi planil s sedeža k vratom in ven na hodnik, sem še tisti mah zavrnil. Zakaj natanko sem vedel: tisti trenutek, ko bi planil pokonci in mu obrnil hrbet ter odklenil zaklenjena vrata, kar bi trajalo najmanj sekundo, bi bil izgubljen, ker bi ga s tem prisilil k naglejšemu, olbupnemu dejanju. Ni mi torej kazalo drugega, kakor da sem na oprezu, da njegov napad odbijem, kakor vem in znam.
Čakam naj tedaj. Toda čakanje mi je bilo v takem položaju pravcata
natezalnica. V teh nekaj sekundah pa sem odkril rešitev: moral sem prehiteti njegov napad. In pomislil sem, da bi izgubil komaj sekundo s tem, če razklenem roke, sežem v žep suknjiča in potegnem iz njega pištolo.
In med tem ko sem tako premišljal in se istočasno zavedal, da je neznanec pri enakih mislih kakor jaz, da me je tedaj izpregledal — in da gre zdaj samo še za to, da bom hitrejši od njega — sem že s sunkovitim gibom razklenil roke, pograbil revolver in ga nameril na prsi svojega sopotnika. Le-ta je prav takrat potegnil roko iz žepa plašča in na pol pokazal — takisto revolver.
Hripavo, težko sopeč in s stisnjenim glasom sem kriknil: ,Ne geni-te se!‘
Tedaj sem mu prvič videl v obraz. Bil je strašno bled, in iz njega je strmel vame par silno prestrašenih obupanih oči. In potem je z drge-čočim glasom, kakor vdan v neizogibnost, dejal: ,Kaj bi radi od mene?*
Molčal sem. Kaj naj bi inu bil tudi odgovoril?
On f>a je nadaljeval: ,Vem, nič mi ne pomaga... Hitrejši ste bili od mene. Slutil sem že prvi trenutek, ko sem vas zagledal... In vendar ..,
Pisalni stroj Woodstock
Je v Ameriki najbolj iskana znamka. Tudi v Jugoslaviji, zlasti v L|ubljani, jih ie že precej v rabi. Vsi se pohvalno izražajo o njem.
Generalno zastopstvo:
TIPKA, družba z o. z., LJUBLJANA Gledališka ul. 8. - Tel. št. 29-70
Toda povejte že, kaj bi radi! Vse vam dam, kar želite, vse storim... ne bom se branil.'
Spustil je revolver na tla in dvignil roke. ,Tak govorite vendar*, je zavpil. ,Saj vidite, da ne mislim na odpor. Obljubljam vam tudi, da bom molčal in da vas ne bom dal zasledovati. Samo*, njegov glas je postal tih, kakor da ga je sram, ,samo ne ubijte me!‘
Bilo mi je, kakor bi me bil kdo udaril po glavi. Strmel sem v neznanca in nenadoma nisem več ničesar razumel.
In potem se je pokazalo: Mož je bil prav tako nedolžen potnik kakor jaz; prav tako ga je zgrabil strah pred menoj kakor mene pred njim. Vse kar je počel: da me je opazoval, prežal name, me sumničil in se me bal — vse to je i>o€el iz istih razlog j v kakor jaz, iz strahu, iz brezdanjega strahu prenapete domišljije.
Ko sva vedela resnico drug o drugem, sva ge začela smejati. Bil je sramežljiv smeh iz zadrege, bolj smeh sramu kakor sprostitve. Smeh sramu nad najino nepriznano strahopetnostjo, ki naju je prevarala in nagnala v brezumen strah.<
¥
Pripovedovalec je utihnil.
Cez nekaj časa je nekdo iz družbe plaho in negotovo dejal:
>In vendar... kdo ve!... Morda je bil tisti človek vkljub vsemu le zločinec in vam je, ko je videl, da ste ga izpregledali, igral samo komedijo, ki se je z njo izmotal iz zagate. Ali ste mar tako zanesljivo prepričani o nasprotnem?«
Pripovedovalec se je nasmehnil. Potlej pa je zamišljeno dejal:
»Prav imate! Zanesljivo vedeti kajpada ne morem... A nemara bo oni potnik tudi kje pripovedoval svojo zgodbo o tisti noči, zgodbo, ki je na las enaka moji... in morda bo tedaj prav tako kakor zdaj vi, kdo oporekel z isto pravico: ,Ali pa tudi zanesljivo veste, da...?'«
Dobro preskrbljen kaznjenec
Jetnišnica v Corku, ki ima več poslopij, je doživela nekaj čudnega. Prišla je tako »na psa«, da ima samo enega jetnika. Samo zaradi njega imajo zdaj svoje službe ravnatelj, jetniški duhovnik, zdravnik in tajnik, ki sprejema pritožbe. V Corku pripovedujejo, da najbrž še ni bilo na svetu jetnika, ki bi ga bili tako skrbno negovali, kakor tega osamljenega siromaka.
Cork je imel še nedavno dve jet-nišuici, toda eno je dala vlada zapreti in jo preurediti v radijsko oddajno postajo.
JVcrs drugi roman
V kratkem začnemo priobčevati še drugi roman, ki bo — že danes lahko rečemo — prav tako ali pa še bolj ugajal našim bralkam in bralcem kakor velezanimivi roman »Most vzdihov«.
Za zdaj Vam ne maramo nič drugega izdati. Povemo le to, da riše naš novi roman, čigar dogodki pomenijo
višek napetosti
v sodobnem pripovedništvu, trnjevo pot ljubezni dveh mladih ljudi, ki se morata boriti ne $amo s sovražno okolico, nego še proti skrivnostnemu nasprotniku, ki... Ne, več Vam danes še ne smemo izdati.
Novi roman bo izhajal vzporedno z romanom »Most vzdihov«, ki se začenja razvijati v svoja najlepša in najpretresljivejša poglavja. Seveda pa »Most vzdihov« ne bo prav nič prikrajšan, ker bo tudi poslej izhajal redno v vsaki številki na dveh straneh.
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MIC H EL ZEVACO
48. nadaljevanje
»Dobro glejte!« je šepnil Roland.
To rekši je stopil nazaj in prepustil Gennaru svoj prostor.
Šef beneške policije je pritisnil svoj obraz na zamreženo okence v grobnici. Prizor, ki se mu je tedaj pokazal, ga je tako zavzel, da je pozabil, v kako nevarnem položaju je.
V kripto je stopilo dvanajst mož.
V rokah so nosili plamenice.
Rdeči sij teh plamenic je bila luč, ki je nenadoma razsvetlila kripto.
Možje so se razpostavili po dvorani in odložili plamenice po kamenitih ploščah in podstavkih kipov.
Bilo jih je dvanajst.
Prav tako je bilo dvanajst plamenic. Bile so somerno razdeljene po dvorani in za vsak-tero je stal po en mož.
Gennaro je tedaj opazil, da so se možje s plamenicami postavili v obliki podkve okoli nizke ploščadi, na kateri je bilo pripravljenih več stolov.
Tako je poteklo četrt ure.
Potem pa so se začeli novi možje vsipati po stopnicah v kripto. Prihajali so posamič ali pa v skupinah. Vsi pa so imeli krinke na obrazu, vsi so prihajali nemo; in vsakteri od njih je zavzel mesto okoli ene izmed plamenic. Tako se je v dvajsetih minutah zbralo okoli vsake plamenice kakih deset skrivnostnih neznancev.
Gennaro si je dejal, da morajo biti možje s plamenicami poglavarji svojih skupin.
Zdaj je bilo v kripti svojih sto mož.
Na ploščadi so štirje zavzeli mesta na stolih.
»Kdo so ti ljudje?« je premišljal šef policije s čedalje večjo osuplostjo. »Kaj bi radi?... Ali so zaradi mene tu?... Kaj je mar to tisto strašno gorsko sodišče?... Ne, ni mogočel... Potem bi bil Roland Candiano pri njih in se ne bi skrival!... Kaj pa potem?... Oh, ko bi mogel zvedeti!...«
Prav takrat je eden izmed mož, ki so sedeli na ploščadi, vstal.
Stopil je čisto na rob ploščadi.
Potem si je odvezal krinko in jo spustil na tla.
Šef policije se je komaj premagal, da ni kriknil od neizmerne osuplosti.
Zakaj mož, ki je bil pravkar odkril obraz, mož, ki se je zdel sklicatelj tega skrivnostnega sestanka — ta mož je bil generalni kapitan beneške vojske.
Bil je Altieri.
Kakšne misli so tedaj vstale v glavi policijskega šefa?
Kakšni sumi so mu začeli razjedati možgane?
»Gospodje, prijatelji in bratje,« je začel Altieri z mirnim glasom, izvolite, kakor je na naših sestankih navada, odkriti obraz, da se ne bo moglo izdajstvo vtihotapiti med nas!«
Vse krinke so isti mah padle na tla.
Nekaj minut je trajalo mrmranje glasov, običajno na sestankih, ko ljudje spoznajo drug drugega, si žele dober dan in vprašujejo drug ■drugega po zdravju.
Potem je nastal molk.
Šef policije se še zmerom ni opomogel od silnega začudenja. Skoraj s tesnobo je študiral po vrsti obraze ljudi, ki so bili sneli krinke. In za generalnim kapitanom Altierijem je spoznal še druge ugledne može iz doževe okolice, višje oficirje beneške mornarice in znamenite patricije.
Kaj počno ti nfiožje tu?... Kaj je bil namen tega skrivnostnega sestanka?
In pred vsem — da, pred vsem: zakaj ga je Roland, ki bi ga bil lahko ubil, Roland,^ ki mu je povedal, da ga izroči gorskemu sodišču, zakaj ga je vzel s seboj v kripto Sv. Marka?... Da, zakaj je hotel,# da bo nevidna priča temu čudnemu prizoru?
»Gospodje, prijatelji in bratje,« je povzel Altieri, ki je bil videti predsednik zborovanja, mislim, da smo polnoštevilni. Vsi ste razumeli, da se bliža ura dejanj, in zato se vam zahvalim, da ste se zbrali okoli mene.«
Govoril je z avtoriteto bodočega gospodarja.
In med zbranimi možmi očividno ni bilo nikogar, ki bi mu odrekal to avtoriteto, zakaj kapitanov nagovor je sprejelo splošno pritrjevanje.
»Eden edini med nami manjka pri tem poslednjem in najvažnejšem sestanku,« je povzel Altieri, »in ne najnepomembnejši: Dandolo.«
Zlovešča tišina, ki je sprejela te besede, je Gennaru izdajala, da pomeni tem možem Dandolova odsotnost veliko razočaranje.
Osebna avtoriteta velikega inkvizitorja ni bila kako velika. Toda zaradi visokega mesta, ki ga je zavzemal, še bolj pa zaradi svojega uglednega imena, ki ga je bil tako nevreden kakor slaboten mladenič orjakove vojaške opreme — zaradi slave tega imena torej in pa zaradi moči, ki je z njo razpolagal, so v Dandolu videli člen, ki je neobhodno potreben za tako vrsto podjetja.
Altieri je opazil, da pričakujejo od njega pojasnil.
»Gospodje in prijatelji,« je zato povzel, »obveza na roki vam dokazuje, da sem ranjen. Ta rana je posledica boja, ki sem ga imel z Dandolom. Da, v interesu naše stvari se nisem pomišljal potegniti meč proti očetu žene, ki nosi moje ime... Toda priznati moram, da mi je roka drhtela; razumeli boste mojo slabost in mi jo oprostili. Dandolo ni poznal take slabosti in njegov meč je ranil moža njegove hčere.«
Mrliška tišina... Vsa dvorana je nemo visela na predsednikovih ustnicah.
To nenadejano pojasnilo, grenkoba .glasu in besed so napravile silen vtisk. Altieri je nadaljeval:
»Zakaj sem se bil? Zato, ker mi je Dandolo nepričakovano izjavil, da ne mara več biti naš. Dejal mi je, da se je premislil in da blaginja države zahteva, da ostane Foscari na oblasti in pa da je v interesu Benetk, da se v republiki nič ne izpremeni.«
V	dvorani je vstalo grozeče mrmranje.
»Skratka,« je končal Altieri, »jalov izgovor moža, ki sicer nima namena nikogar izdati — to moram posebej naglasiti — zato pa je trdno odločen, da se odreče zaroti.«
»In kaj nam dokazuje, da nas ne bo izdal?« je vzkliknilo več glasov.
Altieri se je nasmehnil:
»Iztrgal sem Dandolu častno besedo, da ne bo ničesar odkril, kar ve. Še več sem storil. Dal sem ga zastražiti v svoji palači, in še nocoj sem ga prisilil, da je podpisal ostavko na službo velikega inkvizitorja. S te strani se nam ne bo treba ničesar bati, to vam lahko zagotovim.«
Tedaj je stopil neki mož na ploščad.
»Admiral mornarice!« je zamrmral Gennaro, ki je ves vztrepetal v svojem policijskem instinktu.
»Gospodje in bratje,« je rekel admiral, »to kar je storil naš dragi tovariš, bodoči dož republike, je vse, kar je mogel storiti. Jaz razumem in vi vsi razumete bolest, ki jo je moral občutiti zaradi Dandolove izneverbe. Da, on ni mogel dalje iti. Toda nas ne vežejo taki rodbinski oziri. Dandolo mora poginiti.«
»Da, da, še nocoj mora poginiti!«
»Da, še nocoj, tako je tudi moje mnenje,« je pritrdil admiral. »Tole vam predlagam: Naj žreb izbere tri izmed nas. Ti trije pojdejo v Altiorijevo palačo, kjer je Dandolo zastražen. Predlagali mu bodo odkrit dvoboj. Če ga ne sprejme, naj bodalo svoje opravi. Če ga sprejme, se bo prvi iz te trojice dvobojeval z njim,
potem drugi, če bo treba, in nato še tretji, dokler ne bo Dandolo mrtev.«
Splošno pritrjevanje je sprejelo ta predlog.
Admiral je odšel s ploščadi.
Altierijevo čelo je zastri oblak.
Bralci še pomnijo, kako in zakaj se je Dandolo nastanil v Altierijevi palači; vedo, da ne samo ni bil jetnik generalnega kapitana, narobe: da je celo on imel Altierija v oblasti. V vsem Altierijevem pripovedovanju je bilo samo to res, da se je Dandolo odločil umekniti se iz zarote, in pa da je podal ostavko na svoje mesto, da bi se mogel ves posvetiti Leonori.
Kaj bi se zgodilo, če bi res prišli trije zarotniki k Dandolu?
Kaj bi storila Leonora, videč da ji ubijajo očeta?
Altieri je pozval zborovalce k molku, nato pa je povzel:
■»Gospodje in bratje! Predlog, ki ste ga pravkar guli, mi ni všeč. Če Dandola v moji palači ubijejo, kako naj to svetu razložim?... Zagotovim vam, da je oče moje žene pod strogim nadzorstvom in da ne more iz moje palače. Če ga zdaj ubijemo, zbudimo samo .nepotreben sum; narobe pa, če počakamo dotlej, da se naš načrt izvrši, se Dandola nimamo bati ne živega ne mrtvega. Zahtevam tedaj, da ureditev vprašanja velikega inkvizitorja prepustite meni.«
Altieri je govoril z vidnim razburjenjem.
Zborovalci so to razburjenje pripisovali njegovemu strahu, da bi moral ubiti očeta svoie žene.
Ker pa je bilo njihovo zaupanje vanj neomajno in je Altieri zatrdil, da je Dandolo dobro zastražen, so z glasnim pritrjevanjem pokazali, da se strinjajo z besedami generalnega kapitana. Tudi admiral je izjavil, da se mu zdi predsednikov predlog še najpametnejši.
Gennaro je videl, kako se je Altieriju zjasnil obraz.
»Nisem vedel,« si je dejal,'»da ima generalni kapitan tako rad velikega inkvizitorja. Zdelo se mi je ravno narobe... Sicer pa poslušajmo, kaj še pride.«
Gennara je tako prevzelo zanimanje za dogodke v kripti, da je popolnoma pozabil, v kako nevarnem položaju je sam.
»Voditelji skupin,« je med tem povzel Altieri, »naj nam zdaj izroče svoja poročila, da potem sestavimo bojni načrt.«
Šef policije je tedaj videl, kako so se dva-najstorica poglavarjev, ki so prvi prišli s plamenicami, drug za drugim izluščili iz skupin in izročili Altieriju nekake papirje. Toda Gennaro je zaman napenjal oči, da bi videl, kaj je na njih napisano.
»Najbrž seznami zarotnikov!« je zamrmral.
Med tem je Altieri z dvema, tremi pribočniki preletel papirje in jih potem začel urejati.
Ko je bilo to delo opravljeno, je stopil s ploščadi in krenil proti eni izmed grobnic.
Desetorica zarotnikov je odvalila kamenito ploščo.
Pod njo je Altieri položil papirje.
Potem so ploščo zavalili nazaj.
Gennaro se je stresel od veselja... Očividno je bil pozabil, da stojita za njim Roland in Sca-labrino in prav tako opazujeta dogajanje v kripti kakor on.
Altieri in dvanajstorica poglavarjev so nato nadaljevali posvetovanje na ploščadi. Med zborovalci je zavladala bolj neprisiljena živahnost.
Posvetovanje je. trajalo celo uro.
Potem so se poglavarji vrnili na svoja mesta, vsak kraj plamenice.
Spet je nastala svečana tišina kakor prej.
Zakaj zdaj je morala priti odločilna beseda.
In res: Altieri je spet stopil na rob ploščadi in z resnim glasom izpregovoril:
^Gospodje, prijatelji in bratje! Z nami je vse, kar v Benetkah kaj pomeni: vsi ki imajo ime, vsi ki zavzemajo katero odličnejše mesto
v	naši družbi, vsi so, pripravljeni iti z nami. Kar se naroda tiče, naj nas ne bo skrb. Ljudstvo bo veselo, ko bo padel Foscari, ker ga mrzi, in bo nebrižno sprejelo na znanje, da zavzamem jaz njegovo mesto. Funkcije, ki jih prevzame vsakteri od vas v novi državi, pa so vam že dolgo znane.
Gospodje! Vpričo vas, svojih bratov, vpričo mrtvih, ki me morda zdaj poslušajo, vpričo Boga, ki je v tem svetišču, se vam zakolnem, da bom zvesto izpolnjeval vse naše dogovore, zakolnem se vam, da se bom držal poroštev, ki smo jih na svojih sestankih sprejeli; zakolnem se vam, da bom dal, ko uspemo, vsakomur kar sem mu obljubil, čast, denar ali službo, kakor smo se na sestankih dogovorili. Skratka, zakolnem se vam, da bom vaš predsednik, ko položite na mojo glavo doževsko krono. Bog in mrtveci so priče moji prisegi zvestobe. Tudi vas, gospodje in bratje, prosim, da ne pozabite prisege, ki ste mi jo dali.«
Vsi zborovalci so v en mah dvignili roke.
Nekaj sekund se ni culo drugo kakor mrmranje giasov, ki so izrekali prisego zvestobe.
»PrisežemL. PrisežemL. Prisežem!...«.
Potem je iznova nastala grobna tišina.
In tedaj je Altieri povzel:
»Zdaj je vse pripravljeno. Vsakteri izmed nas ve, kje je njegovo mesto in kaj ima storiti. Treba je le še določiti dan nastopa.«
Altieri je za trenutek prestal, kakor bi si hotel zagotoviti vseobčo pozornost. Toda njegova previdnost je bila odveč. Tesnobni obrazi zbranih mož so razodevali vnemo in napetost.
»Poslej se ne bomo več videli,« je tedaj nadaljeval generalni kapitan. »Nocojšnji sestanek je poslednji. Izbrali smo si tak dan, da ne bo več treba, da bi drug drugega obveščali... Vsi dobro veste, gospodje in bratje, da dož Foscari še ni opravil tradicionalnega starega obreda: poroke doža z Jadranskim morjem. Od meseca do meseca, od leta do leta je odlašal to slovesnost. Nemara da je računal na katero drugo, še večjo svečanost. Naj že bo kakor hoče, na moje stalno prigovarjanje, pa tudi zaradi neprikritega nezadovoljstva mornarice se je Foscari vendarle odločil, da letos^ priredi to državno slavnost. Dan še ni določen, toda dolgo nam ne bo treba več čakati. Gospodje in bratje, tistikrat napoči naš dan. Ženitev doža z Adrijo bo hkrati njegova ženitev s smrtjo. Znamenje za začetek svečanosti bo tudi za slednjega od nas znak, da je treba nastopiti. Ali se strinjate s tem?«
Vnovič je dolgo odobravanje napolnilo kripto z zamolklimi odmevi.
»Zbogom tedaj!« je vzkliknil Altieri. »Do svidenja na dan doževe poroke z Jadranskim morjem!...«
Vse roke so se iztegnile proti Altieri ju, ki je na videz ganjen odzdravijal zaveznikom, jim stiskal roke in se med prijaznim poslavljanjem odpravljal po stopnicah navzgor.
Četrt ure nato ni bilo v kripti nobenega zarotnika več.
Tudi poglavarji skupin so bili pobrali svoje plamenice, si obesili krinke in drug za drugim izginili.
Kripta je spet utonila v neprodirno temo.
Tako je minilo kake pol ure. Šef policije je med tem gotovo tisočkrat obrnil v glavi vprašanje:
»Zakaj me je Roland Candiano pripeljal sem, da sem bil priča poslednjemu dejanju te strašne zarote?«
Zdajci se je zasvetlikala medla luč.
In v kripti se je pojavil mož, ki je prej vodil Rolanda v cerkev; v roki je imel prižgano slepico.
Kakor poprej je tudi zdaj pritisnil na neko vzmet. Plošča se je odmeknila. Roland je prvi stopil ven, za njim šef policije in nazadnje Sca-labrino.
Šli so po stopnicah gor in prišli v katedralo.
Guido Gennaro, ki je bil od pravkaršnjega prizora še zmerom kakor oslepljen, je drgetal od silnega veselja: od veselja umetnika, ki nepričakovano zagleda popolno umetnino. Še ni-
ln ai<u> ,	'V
LJUBLJANA CELJE MARIBOR Gledališka 4 Aškerčeva 3 Slovenska 18
koli se niti v najdrznejših sanjah ni upal nadejati se tako imenitne priložnosti, tako popolne zarote. Treba mu je bilo reči le eno besedo, in dož bi bil rešen, rešena država in republika; in dan nato bi bil on, Gennaro, najslavnejša osebnost v Benetkah.
Nehote si je pomel roke.
»Sijajno!« je vzkliknil sam pri sebi; »čudovito! Že leta in leta Benetke niso imele take božanske zarote. Generalni kapitan! Admiral! Najvišji beneški odličniki! Vsi so zastopani! Vsi... razen mene! Mene, ki bom rešil državo!«
Do tod je prišel v svojih mislih, ko je opazil, da sta se njegova spremljevalca ustavila. Nehote je tudi sam obstal.
Dvignil je oči in pogledal okoli sebe.
Videl je, da stoji za glavnim oltarjem Sv. Marka in da ga gleda šest ljudi, resnih, negibnih in nemih, sedečih v polkrogu.
Zraven njega je stal Scalabrino.
Dva koraka od njega Roland Candiano.
Tri sveče so gorele in razsvetljevale nenavadni prizor.
»Kaj naj bo spet to?« se je vprašal Gennaro.
Počasi, drugega za drugim je premeril še-storico ljudi, sedečih v polkrogu.
Imeli so zagorele rjave obraze in njihova obleka je bila malone vojaška. Za pasovi so se jim bliskali ročaji pištol in rezila golih bodal.
»Kdo so ti ljudje?« se je vprašal.
Od nerazumljive tesnobe so se mu pobesile oči.
Pri nogah teh šest ljudi, na golih kamenitih tleh je zagledal dolg predmet, podoben podolgovatemu zaboju.
»Kaj je to?« je vprašal, ne zavedajoč se, da na glas govori.
»Tvoja krsta,« je odgovoril neki glas.
Guida Gennara je ledeno izpreletelo. Vsa kri mu je izginila iz obraza.
»Gorski poglavarji,« je tedaj izpregovori! Roland, in njegov glas se je čudno zamolklo odbijal od obokov, »sestanek, ki smo ga^ dogovorili na Olivolskem otoku, se bo tu vršil. Tu smo popolnoma na varnem. Toda preden pridemo k našim stvarem, bi vas prosil, ko smo že zbrani, da sodite tega človeka.«
»Anto nam je že nekaj govoril,« je rekel eden izmed mož. »Zato, gospodar, smo že vse pripravili, za primer da ga obsodimo.«
To rekši je pokazal najprej na krsto, potem pa na Gennara.
Anto, da takoj povemo, je bil mož, ki je vodil Rolanda najprej v cerkev, nato v kripte in naposled v grobnico.
Tisti, ki je govoril, je povzel:
»Kaj je storil obtoženec? Kdo ga obtožuje?«
»Jaz,« je odgovoril Roland.
»Govorite, gospodar. Poslušamo vas, in po zakonih gorS bomo sodili z vso pravičnostjo in z vso neodvisnostjo.«
»Moja obtožba,« je rekel Roland, »je vsebovana v eni sami besedi: ta človek je Guido Gennaro, šef beneške policije.«
Šestorica sodnikov je pogledala dozdevnega gondoljerja brez vidne radovednosti.
»Ali mu je dokazano?« je vprašal tisti, ki je že prej govoril.
»Prišel je nocoj na Olivolski otok, da me zgrabi. Ali je tako, Guido Gennaro?«
»Resnica je,« je odgovoril šef policije. »Toda s tem, da sem vas hotel zgrabiti, sem vršil samo svojo dolžnost.«
»Priznanje imamo,« je dejal sodnik z istim
V 24 URAH
barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke Ud. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna IOS. REICH
LJUBLJANA
mirnim in rezkim glasom. »Odveč je torej nadaljnje razpravljanje; gre le še za izvršitev gorskega zakona.«
To rekši je vstal.
»Guido Gennaro,« je nadaljeval, »vaš posel je, da nas zalezujete, nas, ki sanjamo o neodvisnosti in svobodi zatiranega ljudstva. Napovedali smo vojno beneški družbi, katere zastopnik ste vi. Vaše postave zahtevajo smrtno kazen za vsakogar izmed nas, ki vam pride v roke. Naše postave vidijo v vas sovražnika in zato vas obsodimo na smrt. Guido Gennaro, pripravite se: umrli boste.«
»Prosim za obtoženca pravice, da se sme zagovarjati,« je rekel Roland.
Sodniki so z začudenjem pogledali Candiana.
»Prav! Naj se zagovarja!« je menil tisti, ki se je zdelo, da je predsednik. »Ali ste culi, Guido Gennaro? V vas vidimo sovražnika, ker
vi	v nas vidite sovražnike; obsodimo vas na smrt, ker bi vi vsakterega od nas, kdor bi vam prišel v roke, obsodili na smrt. Naš dragi in spoštovani gospodar, on, ki nas je naučil spoznavati zmisel življenja, hoče, da se zagovarjate. Zagovarjajte se tedaj, če se morete. In skušajte nas prepričati, da vas ne smemo ubiti. Če to dosežete, bo prizanešeno vašemu življenju. Govorite, zakaj poslušali vas bomo z vso nepristranostjo.«
»Vi niste sodniki*« je rekel Gennaro.
»Ali so mar tisti, ki nas obsojajo?«
»Da, ker sodijo v imenu naših zakonov.«
»Mi pa sodimo v imenu naših. Vi sodite na podlagi laži in nepravičnosti, vi kaznujete samo slabotne in siromašne, prizanašate pa bogatim in mogočnim; naše postave so življenje, pravica do življenja za vse ljudi, do sreče za vse, kar živi. Vi postavljate sodnike. Kdo vam je dal pravico, če ne vi sami? Ne čudite se tedaj, da smo tudi mi postavili sodnike iz naših vrst.
Šef policije je z grozo poslušal te besede, govorjene z odločnostjo, ki je morala zbuditi spoštovanje.
»Prav,« je rekel, »vi ste torej sodniki. In če ste res pravični, me ne morete obsoditi zato, ker sem storil svojo dolžnost.«
»Sklicujete se na svojo dolžnost, da ubijate svoje bližnje, ali pa da jih zgrabite in izročate krvniku.«
»Ne svoje bližnje, nego tiste, ki kršijo naš družabni red.«
»To se pravi tiste, ki vas napadajo. Naša dolžnost je tedaj, da ubijemo tiste, ki nas napadajo.«
»Če je tako, ' je rekel Gennaro, potem ste vi, ki se ponašate, da ste pravičnejši od nas, v vsem enaki nam.«
»Res je; čeprav so naši smotri različni, sredstva so ista: vojna sredstva.«
»Če je tako, bi se zaman branil. Izgubil sem bitko, zato sem vaš ujetnik. Storite z menoj, kar vas je volja. Dragega nimam več povedati.«
Gennaro je pobesil glavo.
Zdaj, ko mu je bila smrt tako blizu, ga je začel pogum, ki ga je vse dotlej držal pokonci, zapuščati.
Na njegove poslednje besede je Roland odgovoril:
»To, gospod, sem hotel, da si rečete samemu sebi, ko sem vam dal priliko, da se zagovarjate. Postali ste naš ujetnik po izgubljenem boju in mi moramo z vami ravnati kot z neizprosnim sovražnikom.«
»Tak ubijte me vendar, ko imate moč v rokah!«
Šef policije je prekrižal roke in pričakoval usodnega udarca.
Lahen drget ga je stresal po vsem životu, in obraz, ki mu ga je strah že prej spačil, je postal uprav mrliški.
Roland Candiano je stopil k njemu in mu položil roko na ramo.
»Guido Gennaro,« je dejal, »v trenutku, ko se vam bliža smrt, poslušajte moje besede. Moj oče je živel v doževski palači v spoštovanju zakonov in svobode vseh. Njegov zločin je bil, da je mislil, da je najzadnji ribič pred pravico in zakonom enak najimenitnejšemu patriciju.«
D et n sicdn/c
31. oktobra se po vsem kulturnem svetu praznuje praznik varčevanja. Posvečen je ta dan veliki misli, misli samoodpovedi. Posledice lahkomišlje-nega razmetavanja zadnjih ‘20 let so se z vso logičnostjo zgrnile na našo dobo. Klic »nazaj k skromnosti, nazaj k štednji« je zadonel čez svet kot edino rešilni glas iz vsesplošne gospodarske krize. Kdo ga bo zavrgel?
Ker se vsako varčevanje začne in neha pri denarju, se ob ti priliki ustavimo pri problemu denarne šted-nje. Da je treba misliti na bodočnost in štediti, tega ni težko utemeljiti. Težko pa je radi najnovejših predsodkov ljudi prepričati, da je še vedno edini smotreni način denarne štednje vlaganje prihrankov v denarne zavode.
Kes je sicer, da se stare vlage izplačujejo v zelo omejenem obsegu, vendar je pa tudi res, da se nove vloge, t. j. take, ki so Ibile vložene v letošnjem letu oziroma po znanem splošnem navalu na denarne zavode izplačujejo v polnem obsegu. Ni težko razumeti, kako je nastala ta razlika. Denarno poslovanje, kot je vsakomur znano, je teklo do letošnjega leta tako, da denarni zavodi denarja niso držali v blagajnah, ampak so ga odvajali naprej v posojila in kredite, s katerimi so oplajali narodno gospodarstvo, zlasti trgovin:), obrt in industrijo. Denarno gospodarstvo se je baš na ta način v /.adnjih letih tako razvilo, da je izredni napredek človeštva pravzaprav le njegova zasluga. Jasno je, da po tem takem ni mogoče vlagateljem vloženih zneskov kar čez noč izplačati v celoti, ker ne prihajajo v zadostni meri tudi nove vloge.
Drugače pa je z novimi vlogami. Denarni zavodi so ustavili posojila in drže vloženi denar vsak čas na
razpolago. Tako vlagatelje lahko hitro in v polnem obsegu zadovolje, ako zahtevajo izplačilo. Nikomur se pri dvigu ne delajo ovire.
Denar dosega svojo veliko nalogo v narodnem gospodarstvu, če kroži. Čim hitreje kroži, tem manj ga je treba, tein manj je treba državi iskati zlatega kritja, ki ni majhno breme zanjo posebno ob časih pomanjkanja zlata. In ker so ravno denarni zavodi rezervarji, ki zbirajo denar, da ga odvajajo naprej, je pač treba vlagati odvisne prihranke edino vanje. In to še toliko bolj, ko nosi to tudi lepe obresti povrhu vsega.
Predsodek je, da ni zavoda, ki bi se moglo brez skrbi zanesti nanj. Poizkusite najprej z majhnimi vlogami in videli boste, da se nove vloge v resnici točno izplačujejo. Imamo solidne hranilnice. V Ljubljani imamo celo hranilnico, ki je stara že 112 let. Kdo ne pozna Ibivše Kranjske hranilnice, ki se imenuje sedaj Hranilnica Dravske banovine. Za vse njene obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. Vloge izplačuje naisolidneje. Vlaga se lahko tudi po pošti. Vse nadaljne informacije dobite direktno pri njej hitro in kulantno.
Našlo je človeštvo pot k lepši bodočnosti, priključimo se drugim narodom tudi mi in začnimo graditi lepšo bodočnost, če ljubimo sebe, svoje otroke, svoj narod. -Nazaj k varčevanju!<
Majhen vzrok - velike posledice
Neki ruski potnik pripoveduje zgodbo, ki se je dogodila v neki eskimski vasi na Novaji zemlji. Nam se bo zdela zalbavna in njenih posledic si pri nas ne bi preveč k srcu jemali. Med Eskimi pa je bila kakor blisk z jasnega neba.
Poglavar na vasi je bil star, častitljiv gospod. Vsi so ga poznali kot zagrizenega sovražnika žensk. Rad se je bahal, da ni bil še z nobeno žensko nežen, niti z materjo ne. In to pri Eskimih dosti pomeni, saj niso tako mrzle krvi, kakor bi si morda mislili.
Nedavno pa so praznovali in povabljeni so bili tudi prebivalci sosednje vasi. Zabavali so se in posebno mladina je bila zelo razposajena. Starec se je spet bahal s svojim sovraštvom do žensk. Mladina ga je poslušala. Nenadoma pa je pristopilo neko zalo dekle iz sosednje vasi in starca poljubilo, da je kar cmoknilo.
Vsi so se začeli smejati, toda ne za dolgo. Starec je vstal in mrkega obraza šel. Čez nekaj časa je prišel njegov sel in dejal gostom iz sosednje vasi, naj takoj odidejo domov.
Zdaj je med olbema krajema pravcata vojna. Leningrajska vlada je morala poslati na sever posebnega komisarja, ki bo spet napravil red. Čeprav je bil vzrok malenkosten, so vendar posledice hude. Saj velja pri nas isto pravilo. Zakaj ne bi veljalo pri Eskimih, ki so še tako preprosti, da jim je vsaka malenkost važna državniška zadeva.
Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo najbolje in v največji izbiri pri
» .	k	-	*'	,	'
»Jugospcrf"
Ljubljana
Miklošičeva c. st. 3*
Hudo je, če mož zbira žuželke
Budimpeštanski sodniki si morajo beliti glave s čudno tožbo za ločitev zakona. Neko dekle je vzelo moža, ki ,'e zbiral žuželke, ne samo mrtve, ampak tudi žive. Zaradi teh žuželk se hoče zdaj žena ločiti od njega. Nič čudnega, — ko jih je krmila, so jo pošteno oklale. Mož pa o ločitvi noče nič slišati. Pravi, da se bodo žuželke njegove žene v nekaj tednih navadile. Zato prosi sodnike, naj njegovega zakona ne razderejo. Sivolasi gospod jo ne vedo, kako naj ukrenejo, da bo obema ustreženo.
’ Ali ne zvene take zgodbice v sedanjih hudih časih nekam smešno?
Komar kot detektiv
Usoden je bil komar za neko tiho-tapko na nemški meji, ki se je vozila pogosto v inozemstvo, ne da bi bila imela s seboj kaj takega, kar bi bilo treba ocariniti. Zadnjič pa je eden izmed carinikov z začudenjem opazil, da je tihotapki sedel na oko komar in da ga ni skušala odgnati, To se mu je zdelo sumljivo, zato. je dal potnico temeljito preiskati. V obleki niso dobili nič sumljivega, pač pa so odkrili, da je njeno oko iz stekla. V votlini za njim je bilo skritih nekaj krasnih briljantov ... Star trik v novi obliki.
HUMOR
Preizkušnja
(Narisano v eni sapi)
Brzojavka lady Churchill (izg. č6v-čil) ni bila nič daljša:
Vaših navad ne poznam. Upam, da niso tako slabe kakor vaše manire.*
Zato!
Gospod urednik, zakaj moram pisati samo po eni strani?«
»Da se papir ne uniči na obeh straneh.<
Otroška
Petrček gleda, kako se mama, preden gre z doma, lepotiči, in opazi, da si je potegnila z barvilom po obrvih.
>Zakaj pa pišeš po svojih očeh?« vpraša po dolgem premišljanju.
Izkupil jo jo
Če pri nikomer drugem jo je Bernard Shaw, znani strupenjak, iv.ku-pil pri materi angleškega ministra Churchilla. Povabila je nekoč več gostov na kosilo, in med njimi tudi Sliawa. Slavni dramatik pa je velik sovražnik vseh zabav in prireditev, ter je brzojavno odgovoril:
Ne pridem! Kako ste mogli na tako misel priti, ko vendar ves svet pozna moje navade?«
id
Trdoživost
Čudno, kako so nekatere živali trdožive. Zadnjič jemo jegulje, pa so posamezni njeni kosi še v ponvi capami.«
>To še nič ni. Sedim včeraj z ženo za mizo, kar mi prileti v glavo pečena p iška!«
*
»Mamica, kai «o to, idijoti — ali so tudi ljudje?«
»Da, sinko — prav tako kakor tvoj očka in jaz,.«
Izdatna grožnja
Preden ti zmrviin tvojega rojstva kosti, povej brž naslov svoje vdove!«
Protislovje
Star samec (močno okajen):	ln
mene imenujejo ljudje samo-stojnega gospoda!«
Iz porotnega govora.
>... Iz zdaj, otroka moja, bosta skupno deilala, kar sta do zdaj vsak zase...«
'TUJ*
Jožefa so njega bratje prodali za dvajset srebrnikov. Kaj moramo na tem dejanju najbolj obsojati?« vpraša učitelj.
»Da so ga tako poceni prodali!« odvrne Polikarp.
Kaj pa naj spet to bo?« vpraša žena, ki ji mož nikoli prav ne naredi.
»Zabil sem žeblje... da se boš lahko odločila, kje naj slika visi!« *
: Med nama je-vsega konec. Ničesar več ti nimam povedati.«
»Prav. Prosim te samo, bodi kratek!«
Če Birokracij zine...
•Kaj veste povedati v svojo obrambo?«
iPijan sem bil.«
»Pa ne tako, kakor predpisuje zakon! c
Slaba vest
Zena: ^Neverjetno, kako ti je Jure vsak dan bolj jMidoben.«
Mož: >Kaj pa je spet napravil?«
Iz filmskih ateljejev
1*vemišlfevanje snovi
Napisal Ernst Lubitsch
Ernst Lubitsch, ki je danes eden najboljših režiserjev sveta, nam pripoveduje o svojem stališču do gledališča in kina. Razlaga nam, kako gleda na probleme, ki nastajajo v filmu in ki jih mora režiser rešiti. Njegovi nazori so zanimivi pred vsem zato, ker se razlikujejo od nazorov drugih, posebno evropskih režiserjev. Najhujše, kar se more pripetiti ustva-ritelju filma je to, da mora delati samo ene vrste filma. Karakterni igralec, ki je enkrat igral zločinca, ga bo moral igrati v vseh filmih. To dejstvo je samo po sebi zelo žalostno, toda utemeljeno je že v pojmu »filmska industrija . .laz sem bil zmeraj samo režiser komedij. Ta očitek sem moral zavreči in pokazati, da je tako opredeljenje napačno. Zato sem se lotil tudi resnih filmov.
Žalihog še zdaj ne vedo vsi, da zakoni gledališča in filma nimajo nič skupnega. Igra v gledališču je samo glasovno kazanje dogodka, film pa je optično-gla-sovno ustvarjanje ideje. Povdarek mora biti na besedi »optično«. Če bi hotel kdo oboje poenostaviti in napraviti zvezo teh dveli oblik umetnosti, ne bi bil produkt ne drama, ne film, ampak nerodna mešanica, ki bi jo po pravici imenovali fotografirano gledališče. Zaradi tega nasprotja mora biti glavno vodilo režiserja, da zgradi najprej slednji prizor na optični podlagi in da šele potem ustvari tudi, glas, govorico, šume, glasbo, ki se morajo lepo vložiti v dejanje, ne pa biti celota zase. Ko sem delal film Človek, ki sem ga ubil po noveli Mauricea Ro-standa, sem moral dati besedi večji pomen, kakor bi ga bil dal drugače, ker sem mogel duhovne finese te globoke drame pokazati samo akustično in v manjši meri z mimiko, kretnjami in kratkimi optičnimi prehodi.
Zakaj sem si izbral za filmanje to izredno težko snov? Zato, ker me je razen globokosti vsebine in genijalne poosebljenosti ideje najbolj prijela življenjska resničnost dela.
Iz splošnih misli o razliki med dramo in filmom se prav dobro vidi, da nisem smel suženjsko delati po drami. Naj vam na dveh primerih pokažem, zakaj sem se ponekod odmaknil od originala:
Najprej predigra. Prav v njej mislim, da sem se najbolj približal filmu. Vse, kar je moralo biti zaradi gledaliških predpisov stisnjeno v ozek okvir in povedano samo z besedo, ,vsi tisti strašni do srca segajoči dogodki, ki vodijo Paula k spovedi, so se dali razčleniti v posamezne prizore, ki se drug za drugim rešijo v tem svečanem dejanju. Neprestano skakanje filmske kamere od vojakov, ki zapuščajo cerkev, na enega, vase zaprtega človeka v ogromni cerkvi, je optični prehod na nadaljevanje filma in obenem dokaz za to, da ta edini malenkostni človek nima nič skupnega z ogromno množico. Spoved sama, ki sem jo spet prekinil z optičnimi prehodi, je lahko kratka, ker se je med tem gledalec že vživel v dejanje.
Druga sprememba, kjer sem se namenoma oddaljil od drame in ki jo moram zato tu navesti, da pokažem nov primer za različnost zakonov drame in filma, je ta, da ene osebe, Hoelderlinovega nečaka Eitla v filmu nisem pokazal. V drami je ta neizkušeni fant — njegova podobnost
s padlim sinom bi bila morda filmsko zelo vabljiva — samo predstavnik malega mesta. Gospa Hoelderlinova izve od njega, kako mislijo o njej meščani, ki sovražijo njenega gosta zaradi njegove narodnosti in v svoji omejenosti prenašajo to sovraštvo celo na njene sorodnike in prijatelje. Če bi bil to idejo pustil, bi bil film trpel, ker bi simpatija za starše, ki jih je zadel tako hud udarec, morda obledela. Take prenašalce vesti imenujejo s strokovnim izrazom »sle« in že od nekdaj sem jih le z nejevoljo gledal, ker so se mi zmerom zdeli odveč in nepri-rodni. S pomočjo filma pa sem se tega »sla« lahko cdkrižal. Mislim, da se mi je dobro posrečilo na drug način pokazati zaostritev spora med Holderlinovimi in meščani. Spopad med tema dvema različnima svetovoma se vrši pri stalnem omizju v gostilni, kjer zrase dr. Holder-lin iz malenkostnega »jaza in s pogumnim nastopom za svojega novega prijatelja pritegne stare prijatelje k sebi.
Iz množice problemov sem iztrgal in omenjam samo ta dva, ker mislim, da lahko služita ža smernici pri obdelavi tako težke snovi. Morda tudi še iz egoističnega vzroka, ker namreč ne želim, da bi gledalec takoj po koncu filma primerjal dramo in film.
Fantom Durmitorja
V ateljeju družbe Terra delajo poslednje prizore filma Fantom Durmitorja«. Zunanje prizore je napravila nemška družba Eidophon v Črni gori.
Film je režiral Hans Natge, ki je bil nekoč filmski operater. Glavne vloge igrajo Ljubljančanka Ita Kina, Albert von Kerstein, Krnst Dumkein Carl de Vogt.
število mladoletnih po ameriških kinih
Ameriški tednik Mr CalFs« prinaša zanimivo statistiko posebnega statističnega oddelka državnega vseučilišča države Ohio, kjer zvemo, da
je med vsemi obiskovalci ameriških kinov 36% takili, ki še niso dopolnili 21. leta. V statistiki beremo, da pride v ameriške kine vsak teden 23 milijonov mladoletnih in med temi še šest milijonov otrok pod sedmimi leti v spremstvu staršev. Zaradi tako velikega števila mladoletnih napada ta tednik posebno vse filme, ki so po vsebini tajinstveni in ki gredo na živce.
Velike izgube ruskega filma
Po sklepu ruske vlade morajo dobiti vasi okoli Leningrada 742 kinov. Čeprav je število stalnih kinov zraslo letos od 66 na 126 in se je pridružila ■ še cela vrsta potujočih kinov, se je število po načrtu družbe »Sojuz-kino« povečalo samo za 13%. Temu je vzrok dejstvo, da so imeli vaški kini lani 729.000 rubljev izgube.
Protest zaradi filma »Mata Hari«
Že več mesecev kažejo po Evropi film »Mata Hari:, kjer igra Greta Garbo glavno vlogo. V tein filmu je
osebnost Margarete Zelle — tako je bilo pravo ime slovite vohunke — naravnost herojska. Vzlic temu pa je v Amsterdamu tožila rodbina Zel-ie lastnika kinematografa, ki je ta film igral, češ da je v nekem prizoru videti, kakor da bi bila Mata Hari vzrok smrti nekega moškega. Rodbina Zelle zahteva, da ohlastva film prepovedo, razen tega pa še — in to bo najbrž pravi vzrok užaljen ja — precej visoko odškodnino.
Natečaj za film o miru
Znano pariško društvo za mednarodno sodelovanje v filmu (C. I. D. A. L. C.) je razpisalo tudi letos nagrado 15.000 frankov za najboljši ma-nuskript poučnega ali zabavnega fil-
H A N S ALBERS
<$>
ma, ki bi s svojo vsebino pripomogel k zbližanju narodov v duhu pravil Z”eze narodov. Razen prve nagrade je razpisanih še za 25.000 frankov nadaljnjih. Za tekmovanje ni potrebno, da so dola popolnoma nova,. V poštev pridejo tudi dela, ki so že izšla, le da morajo ustrezati namenu razpisa. Tudi ni treba, da bi bila tehnično dovršena. Sprejemajo jih do 1. decembra.
Filmski drobiž
Ameriške filmske družbe so takoj ob sprejetju novega zakona o prometu filmov izjavile, <!a je pravilnik o uvozu filmov prestrog, in začele likvidirati svoje podružnioe v Jugoslaviji. Zdaj pa smo zvedeli, da so na merodajnem mestu pripravljeni iz-premeniti oba člena pravilnika, ki sta posebno zadela ameriške filmske družbe. Kakšna bo ta izprememba, še ne vemo. Govori se, da bodo najbrž uvedli posebne takse, ki jih bodo morali lastniki kinov plačevati državni filmski centrali. Anketa o tem vprašanju bo te dni v Beogradu.
Ivan Možu hi n se je na vabilo ruske vlade vrnil v Rusijo, kjer je poslal upravnik nekega gledališča. Njegov zadnji film je bil »Sergeant X«.
Igralka Uršula Grabley se je mudila pred kratkim v Zagrebu. Od ondod je odpotovala v Dalmacijo.
V	Berlinu delajo nov film, ki se bo imenoval »Ali mora ženska postati mati?« Vsebina je tako nova in smela, da so morali scenario izpremeniti, ker je oenzura izjavila, da filma v nameravani obliki ne bo dovolila.
Te dni začno delati z-godovimski roman »Tre n k«. V glavnih vlogah bodo igrati Hans Stiivve, Dorothen Wieok, Teodor Loof in Olga Čehova.
Pričujoča številka je zaradi praznika Vseh Svetih izšla namestil 3. novembra že danes. Vkljub večjemu obsegu stane v prodaji samo 2 Din kakor druge številke na 8 straneh.
Prihodnja številka »Družinskega Tednika Romana« izide normalno v četrtek, 10. novembra.
Joan ( rawford in Clark Gable
v filmu Milijonarjeva prijateljica (Foto MGM)
če vas zanima, gospa ...
Meščanska kuhinja ob praznikih
Piše Nuša
Nekaj dobrih nasvetov
Življenjska doba meškega klobuka je navadno zelo kratka. Pokvarijo se zaradi potenja, pa tudi zaradi briljantine in drugih pomad, ki jih moški dostikrat uporabljajo. Če je klobuk boljše vrste, se izplača, da ga nesemo v Čistilnico. Toda to dosti stane. Nekatere gospodinje snažijo take klobuke same z bencinom in jih navadno še bolj pokvarijo. Svetujemo vam nekaj boljšega. Izrežite ozek trak per-ga m en o v ega papirja in ga denite pod usnjati ščitnik v klobuku. Ta košček papirja vsrka pot in mast ter prepreči, da ne pridejo mastni madeži na trak okoli klobuka.
*
Pepel cigaret in cigar uporabite lahko v gospodinjstvu na več načinov. S cigaretnim pepelom si najlepše očistimo zobe, toda uporabljati ga ne smemo vsak dan, ampak samo časih. Lepo polirane mize in drugi leseni deli pohištva se pokvarijo, če stoje na njih vroči ali vlažni predmeti. Da škodo popravite, vzemite nekaj čistega cigamega pepela, zmešajte ga s petrolejem in namažite z njimi madeže. To kašo pustite deset minut. Na plamenu sveče zažgite kos plutovine (navaden zamašek) in odrgnite z njimi poškodovani del pohištva. Potem odstranite pepel z vlažno, toplo cunjo. Naposled polirajte mesto, kjer je bij prej madež, z voskam in plovcem. S pepelom, ki mu je primešan petrolej, očistite lahke vsak kovinski predmet. Paziti moramo le, da je pepel brez drugih primesi.
.... -V- a—
Dobra in izkušena gospodinja sicer trdi, da se že toliko razume na kuho, da ne bo nikdar kupila trdega in žilavega mesa. Če bi se pa kaj takega vendar zgodilo, si lahko pomaga takole: Na kuhano meso zlije žličko ali pol kozarčka žganja, ruma ali konjaka. Čez kako uro izgine vonj po alkoholu in meso je lepo mehko.
V	glavnem mora živeti kakor prej. Nikjer ne sme pretiravati: ne pri delu, ne pri počitku, ne pri jedi, ne pri gibanju, ne pri spanju. Nikdar ne sme pozabiti, da je najvažnejše zanjo umerjenost v življenju.
Stoji naj kolikor mogoče malo. Iz-prehaja naj se na zraku, toda nikdar se ne sme preveč utruditi. Če je trudna, naj se takoj vrne domov. Je naj srednje. Ne preveč, ne premalo. Opoldne naj kosi z družino, zvečer pa naj si skuha kaj mlečnega. Raz in tega naj uživa dovolj sadja. Zvečer naj se mesa niti ne pritakne.
Vsak mesec ali celo vsakih štirinajst dni naj da pregledati svojo vodo.
Na veliko potrebo naj gre vsak dan. Če trpi na zaprtju, naj se ogiblje odvajalnih sredstev, ki povzročajo krče, ker bi utegnila splaviti. Najboljše odvajalno sredstvo je sadje pred zajtrkom in po večerji, če to ne pomaga, pa ricinovo olje, ki čisti črevesje brez krčev. Najlaglje ga bo vzela v pivu, kavno žličko na pol čaše. Olje naj v pivu dobro zmeša in
Praznike imamo pred durmi in moramo skrbeti, kaj bomo svoji družini dobrega skuhale. Jesen nam je poklonila vsega v izobilju, na trgu dobimo lepe, velike zajce že za 30 dinarjev, posebno lepi so bili v trgovini g. Javornika, gosi so že po 40 di-naruev in purani od 45 Din naprej. Torej bomo dobro preskrbljeni za praznike.
Zajec v obari
Zajca dene iz kože mesar, nakar ga iztrebimo, glavo odrežemo in vrat, obe pleči, od hrbta odsekamo rebra in toebušnjioo, denemo k temu še srce in pljuča, drugo drobovje ni za rabo. Vse dobro operemo in denemo s hrbtom in stegnom vred v skledo.
Sedaj si napravimo kvašo: pol litra vede, četrt litra oota, eno celo zrezano čebulo, levorjevo listje, malo brinja, timian, zeleno, celega popra, kuhamo 10 minut, s pohlajenim polijemo zajca, (tudi drobovje) in pustimo vsaj 8—10 ur v kvaši. Nato vze-unemo iz kvaše hrbet in stegna, odrežemo iz njega vse kožice, zajca osolimo, pretaknemo ga s slanino, nakar ga denemo na kozice, damo vanjo še eno zrezano čebulo, zeleno, malo lupine od limone, 2 žlici masti »it masla, 3 žlice kvaše, tor ga pečemo pri večkratnem polivanju v pečici, t do IM ure, dokler ni meso mehko. Petem vzamemo zajca iz kozice, napravimo svetlo praženje na .masti, dodamo 2 žlici moke, pridenemo k omaki še M litra dobre kisle smetane, 2 kocki sladkorja, vse zamešamo, položimo zajca na to in počakamo še 15 minut, da počasi vre. Nato zrežemo zajca na lepe kose, zložimo na skledo, omako precedimo, ter serviramo s finimi cmoki, ali dobrimi ajdovimi žganci.
Iz drobovja, pleč, reberc, pljuč, napravimo drugi dan na isti način do-
popije. Potem še požirek čistega piva in niti čutila ne bo, kaj je popila. Najboljši čas za čiščenje z ricinovim oljem je tri ure po zajtrku ali pa pred njim.
Trebuha naj ne prepasuje preveč.
Ogibati se mora ruzburjenja. Preveč napetih filmov ne sme gledati, ker ji to utegne škodovati. Tudi zakajena kavarna ni zanjo.
Posluša naj glasbo, bere naj vesele knjige in uživa lepo prirodo. Z eno besedo: mir in lepota je zanjd življenjska potreba.
Doma in v družbi naj se ne prepira. Pozabiti mora na vse neprijetnosti.
Nosna žena naj se ne koplje preveč pogosto. Najbolj zgrešen je nasvet, naj posebno v zadnjih dneh pred porodom sedi v topli vodi. Pri tem ji utegne počiti mehur, da sama ne bo vedela kdaj. Najboljši način umivanja je prha ali pa polivanje z vodo.
Tudi izpiranje spolovila je nevarno, ker lahko povzroči krče v ma-
bro obaro, in serviramo k temu izborne jajnine Pekatete. Torej imamo iz enega zajca 2 kosili.
Ža 5 oseb 2 kosili 60 Din.
Pečen zajec
Na isti način napravimo pečenega zajca. Vzamemo ga iz kvaše, nasolimo (dobro je, če je vsaj 6 ur pred pečenjem osoljen), dodamo zrezano čebulo, 2 žlici masti, zeleno, malo limonove lupine, timian, in pustimo, da se v pečici pri večkratnem polivanju celo uro peče, dokler ni meso mehko. Nato pridenemo še M litra dobre kisle smetane, s kocko sladkorja, in pustimo še kakih 10 minut, da počasi vre. Potem zrežemo zajca na lepe kose, denemo na skledo in polijemo z omako. Sen ira se s krompirjevim pirejem, solato in kompotom iz brusnic. Iz ostalega droba, pleč, reberc, srca in pljuč napravimo drugi dan obaro, in jo •serviramo s krompirjevimi cmoki.
Za 5 oseb 2 kosili 60 Din.
Pečena gos
Gts iztrebimo in očistimo, vzamemo ven drob in srce, jetra, želodček, glavo, grlo, pljučka, vse operemo v več vedah, in pustimo eno uro v mrzli vodi. Nato nasolimo gos dobro od znotraj in zunaj, posujemo s kaminom in pustimo vsaj 10 ur osoljeno na hladnem.
Drugi dan peci gos v pečici, dodaj žlico masti, polij gos z vodo in jo pri večkratnem polivanju peci 1 do
1	'A ure, dokler ni mehka. Med pečenjem je treba gos enkrat obrniti. Nato jo zreži na lepe kose, polij z omako, ki je ostala na kozici, in serviraj k njej fine cmoke, ali pa krompirjev pire s kislim zeljem.
Iz gosjega droba napravimo drugi dan spet nekaj dobrega:	osoljeni
drob denemo v mrzlo vedo (3 litre), dodamo čebulo, peteršilj, eno lepo
ternici in posledica je prezgoden porod.
Spolno občevanje naj opusti vsaj v drugi polovici nosečnosti, ko je otrok že živ.
Giblji se, delaj duhovno in telesno
Hvala Bogu! Ura je pravkar odbila štiri! Točno s poslednjim udarcem odloži gospod Koren, ali Zajec, ali Smola z vzdihom olajšanja pero, zapre poslovne knjige in spleza s stola, da se pripravi za pot domov. Osem ur požiranja pisarniškega prahu je za njim in zdaj ima pravico biti utrujen. Zvečer še ljubo stalno omizje, kjer se delo nadaljuje, le da igra namestu peresnika vrček ali pa kozarec glavno vlogo.
To so že stare navade. Morda je zadnje čase malo bolje, toda še zmeraj je dovolj takih, ki mislijo, da jim bo po duhovnem delu še malo telesnega škodovalo, ali pa da je celo nečastno.
Kdor mora zaradi svojega poklica preživeti osem ur ali pa še več med štirimi stenami, kdor hoče ostati zdrav — bolezen je namreč danes zaradi dragega zdravljenja razkošje,
LEGAT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 28
ŠPECERIJA — DELIKATESE Zajutrkovalnica
Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
karfijolo, malo muškata, in pustimo, da se kuha, dokler ni mehko. Potem napravimo svetlo prežganje, ki ga zlijemo v julrc, pridenemo A kg riža in pustimo še kakšne M ure, da počasi v re, nakar serviramo gorko na mizo.
Za <5 eseb 2 kosili 70 Din.
Jabolčne rezine
Potrebščine: 15 dkg surovega masla, 16 dkg pšenične moke, 7 dkg Dr. Oetker-jevega Guština, nekaj soli, 2 rumenjaka, A zavojčka Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, tri o šminke litra mrzle vode, jabolčni pire.
Priprava. Iz surovega .masla, pšenične moke in Guština, soli, rumenjakov, pecilnega ipraška ter vode napravi fino testo, ki ga stepaj tako dolgo, da začne delati mehurčke. Nato testo tanko razvaljaj, ga razreži na
2	dela, napolni s pirejem ter speci.
če še ne veš
Paradižnike boš laglje rezala, če jih malo obrežeš. Pri tem bodo izgubili le malo soka in rezi za solato bodo tanjše.
Da ločiš slabe orebo od dobrih, jih deni v ponev in postavi v pečico. Dobri porjave, slabi pa ostanejo svetli. Izberi jih, da ti ne pokvarijo testa.
V	kakavu .najdemo osveževalno sredstvo theobromin, ki je po svoji kemični sestavi in učinkih podoben kofeinu. Razen tega dobimo v kakavu tudi veliko količino redilnih snovi.
ki si ga ne smerno privoščiti — mora za svoj način življenja, ki ni zdrav, najti potrebnega zdravila. Ni dovolj, da gre morda vsako nedeljo na kratek izprehod, kjer seveda spet zavije v gostilno. Poiskati si mora redno telesno delo. Kdor je tako srečen, da ima razen stanovanja še majhen vrt, naj ga sam obdeluje, čeprav ne Ibo pridelal toliko kakor poklicni vrtnar.
Razen tega naj goji šport in telovadbo! 'Pelo in duh skupaj sta šele celota! Telesno delo potrebuje duhovnega sodelovanja in duhovno delo telesne pomoči.
Če greš na izlet, pusti vlake in avtomobile. Hodi peš! Ce pa že moraš počivati, počivaj na prostem, ne pa v zakajenih gostilnah in kavarnah!
Nalezljivi gnojni mehurji
Ta bolezen se posebno rada loti otrok. Na rokah in obrazu nastanejo gnojni mehurčki. Odpravimo jih s pogostim izpiranjem s hipermanga-nom ali s hrastovim lubjem. Ko mehurji dozore, jih namažemo s cinkovo mažo, dokler kraste ne odpadejo. Čistost in skrbna nega kože pa je najboljše sredstvo, da njih nastanek preprečimo.
Kaho mova živeti žena v času
nosečnosti
DNEVNO SVEŽ.E PRAŽENA t .....
.v KAVA
Kupujte domače izdelke jugoslovanske dvornice
Spolne bolezni
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vbrizgavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož enodušn« hvalilo svoje ozdravljenje (trajnoi na priroden način s preparatom ,.V1G1-TABL“ brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. „ViGl-FABL" učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Ličinki so naravnost presenetljivi Prof. Herry se je o njih izrazil, da ..delaio prave čudeže". Uporabljal je je za zJravje povsem neškodljivo. Cena Din IVO' , posebno za stare slučaje Din '200 —. Poskusna pošiljka Din 90—. Pošilja diskretno le HAVELKOVA Pham:, laboratof AIOE, Praga-Vinogradi, Slezskd 1 tf> - T. R. 801. Pošt. predal 28. C. S. R.
VODNIKOV Ttf0
Da na pozabim!
še danes moram poslati naročnino za »Družinski Tednik Roman"
0»tk»r~
SaHeli!
Zmešaj 12 dkp surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj. '/* litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. Oedterieve
špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. OeJlter, Maribor
Lopo in prijetno zabavo za jesenske in zimske večere Vam nudimo. To je zaklad prekrasnih feljtonov, romanov, zgodbic, nešteto dobrih smešnic in obilo drugega zabavnega gradiva. To so celi letniki »Družinskega Tednika Romana«, ki so že marsikaterega razveselili in mu osladili mnoge ure in večere. Letnik I 1929 stane vezan Din 35-—. Letnik 1930 stane vezan Din 90-—. Letnik 1931 stane ravno tako vezan Din 90-—. Če pošljete Din 180-—, dobite poštnine prosto (velja za Jugoslavijo) vse tri letnike. Za inozemstvo računamo vezani letnik kot celoletni abonma za inozemstvo. Zahtevajte še danes naš izčrpni prospekt!
Uprava
»Družinskega Tednika Romana«,
Ljubljana, Dunajska cesta 29/1. A
vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in damo. Oglejte si naše blago in izbiro, predno kaj kupite.
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika Romana« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani;
za tiskarno odgovarja O. MihAlek, vsi v Ljubljani.