LJUBLJANSKI ČASNIK.
M SS.
Itorih 22. mat. Serpana
M8ŠO.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sieer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše,.de so nnročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vradne naznanila.
Po naznanjenju od 29. Rožnika t. 1., št. 4533/1).M. je visoko ministerstvo denarstva sklenilo, pri deželni glavni denarnici v Černo-vicu in pri deželni podružni denarnici v Kra-kovim kreditne oddele vposlaviti, kteri se neposredno s vesvoljno deržavno dolgovsko denarnico zastran zarajtovanja spoobčiti in s 1. veliciga Serpana 1850 svoje opravila pričeti imajo.
V Ljubljani 15. mal. Serpana 1850.
Politiške naznanila.
Srejnske volitve,
(H. C.) Tudi v naši kronovini popisujejo tiste, ki smejo srenjske može al odbornike voliti ; tu in tam jih že tudi volijo.
S to volitevjo bo naredila vstava imenitno, prav za prav nar imenitniši stopinjo, ker ta zadene posebno srenje, in na teli je ležeče, kdo de bo na zbor domače dežele, ali pa na deržavni zbor celiga cesarstva izvoljen, kar se zavoljo tolike imenitnosti nikakor ne sme lepiniu naključju, ali pa nepoštenimuperzade-vanju nekterili prepustiti.
Če domače življenje in mnogoverstne koristi srenj, od kar-posebno tukaj"govormo, premislimo; moramo spoznati, de je njih sreča ali nesreča na volitev prihodnjih srenjskih odbornikov navezana : če bodo ti pošteni, mirni, pametni možje, kteri ne svojigadobička, ampak s pravo poštenostjo le srečo srenje žele, bo zanjo gotovo dobro skerbljeno; če bodo pa — kar Bog obvarvaj — samopridne, častilakomne može, može kake stranke zvolili; se bodo za srenjo in njene prebivavce šk«dljivi nasledki žalovanja vredno, dostikrat prepozno, pokazali. Res je scer, de bodo srenjske odbornike le za neki čas volili, in če se nad kom zmo tijo, se zamore per prihodni volitvi škoda popraviti , in neperpravni odbornik zopet odločiti, pa, kakor povsod, tako je tudi tukaj čas nar dražji blago; koliko dobriga se namreč tudi v kratkim času zamore če ne naredili, vsaj začeti, in koliko hudiga in nesreče za celo srenjo, in za celo deželo se zamore storiti.
Zgodovina zdajnih dni nam veliko tacih iz gledov pokaže; zato je treba posebnoskerbno gledati, de bo sledni, kteri ima voliti pravico, le take može za srenjske odbornike volil, kteri so pošteni, poskušeno pravični, in kterim so tako dobro srenjske potrebe, kakor njih pravice in dolžnosti popolnama znane; to se bo nar bolje zvedilo iz njih dozdajniga, očitniga in domačiga življenja; posebno je treba na to per tistih možeh dobro paziti, kteri si ali sami, ali pa po svojih prijatlih to scer samo na sebi res častitljivo očitno službo zadobiti per-zadevajo, za ktero bo pa treba veliko odgovarjati in ktera po poštenih potih nič ne nese. Če bodo pa še posebno na to gledali, de mož, kterimu bo sreča in korist cele srenje izročena, čisto, živo vero v Boga v neoinadežva-nim sercu ohrani; takrat volitev nikakor ne bo faljena.
Avstrijansko cesarstvo.
V Mirni 14. julija. lOber.. 'Ako bi bil človek pred enimi leti eno in drugo, kar se sedaj godi, prerokovati hotel, bi se mu bile trape smejale in mu zijala kazale; ker bi ne bilo mogoče verjeti, de se bodo v kratkim reči vse narobe sukale. Pred nekaj mesci so v Terst iz naših krajev žito in moko vozarili, za kruh in druge jedila; veliko so krajnski vozniki zaslužili z vožnino v Terst; pšenice in druzih reči so iskali in moko z lepim do-bičkam v Terstu spečali. Zdaj pa kakor ni žita tukaj dobitij, se vpreže živina in z njo v Terst po taisto odrine. Včasih smo vidili prav lepo govejo živino, debele, rogate sivce iz rodovitnih Ogerskih ravnin, iz lepili Štajar-skili dolin v daljno teržaško mesto ali pa v Gorico goniti; štajarski voli so močno sloveli, ponosno se je mesar na krajnskim z mešam stajerskih volov pobalial. — Ali dveletni vihar je tudi tukaj veliko narobe obernil. Vidili smo danes namest iz Štajerja, v Štajersko deželo več goveje živine iz visokih kočevskih planin gnati, — neverjetno jc to, pa vender resnično. Gonivci so nas zagotovili, de'jo je tam neki štajerski mesar nakupil. Cena nar boljšiga para je bila 308 gold. srebra. Pa voli niso ravno kaj posebni bili. Če bo taka, se nimajo prebivavci proti jugozahodu nižji cene govejiga mesa nadjali,ker pri tacih pri-godkih ni vstani cena pasti, ampak le še vi-šej poskočiti. Od let francoske prekucije ni bilo po spričvanji starih mož take draginje pri govedi, kakor ravno sedaj. Takrat so se sredni volički za 800 gold. in še čez spečali, kaže se zdaj ravno taka, če bo cena bankno-tov tako padala. Vsak raji blago obderži,kakor ga za banknote, če tudi drago, prodati. Iskani so bili nekdaj bankovci, rad je mers-kdo cele rajde srebernih tolerjev za bankovce naštel, zdaj ne pride ne groš ne dvajsetica na dan, pa tudi za papirnat drobiž je pri nas prav hudo včasi je treba vse hiše omesti, prej de se za kake dva goldinarja drobiža dobi, pa še ta jc po dva- in trikrat raztergan in včasi na podplatni koščik pripopan, de človeka inerzi tudi gerd in pomazan.
Iz dolske doline. Ove reči ste te leta nenadama prišle, tako de ni nihče vedil, kako in odkod, namreč kolera in narodni duh. Kolera nas je hvala Bogu! zlo malo zadela, pa toliko bolj se narodni duh, hvala Bogu! razširja. Pri vsaki priložnosti sim se prepričal, de je narodna zavest tudi serca prostih kmetov in clo rovtarjev navdala, scer ne povsod enako, pa manj ali bolj se povsod razodeva. Ko so v Klečali in po druzih vaseh letos maje postavljali, so letos narodne trojno barvane ban derca vsakod na verhu vihrale. Drugekrat so kako rudečo ruto pripeli. Če se ob nedeljah kmetje v kako gostivnico zberejo in si napi-vajo, ni druziga kakor klic „živio" slišati. To je sicer samo na sebi malo važno, pa vender narodno predramljenje jasno oznani. Slasti pa se pri pesmah napredovanje časa vidi. Tiste neumne in nespodobne kvante kakor časi se
več ne čujejo peti. Fantje in dekleta so se rajši Prešernovih in Tomanovih poezij navadili, ki se jim prijetniši zde, kakor pa poprejne čenče. „Železna cesta" je že stara pesem, pa še vender dostikrat peta. Po pravici pa se „mornarju" prednost daje. Ta pesem je popolnama domača postala.
Ljubljana. T. Z žalostnim duliam se spomnimo viharjev, ki so se pred tremi leti prisegli, Avstrijo tako razdjati, de bi kamen na kamnu ne ostal. Pa tako je moglo biti, če je boljši postati hotlo. Mogla se je žlindra iz zlata spraviti, de je ta čist in svitel. Mogel je strašin boj s prenapetneži vihrati, de so sami sebe spoznavati, svojo pravo srečo pre-viditi in tisto stopnjo omike dosegati začeli, ki jo ljudstvo imeti mora, ki hoče svobodno ostati. Jasna kot beli dan jc zdaj »praznota in puhla misel tistih , ki so ljudem od neke neizrekljive sreče bledli, ki jim jo bodo podelili, če jih podperajo in jim zvesto na strani stoje. Žalibog, de so jih ljudje res podperali in tako v strašne nesreče zabredli. Resnica in zdrava pamet ste premagale in tisti aposteljni neizrekljive sreče" so vničbo svojih namenov dočakali in tavajo zdej o bregu černiga morja po pušavah Azije. Le kralj Kari Albert je bil tako srečin, de ga je mila smert sramote rešila , ki si jo je sam na glavo nakopal in pod ktero je tudi poginil.
Pa bi bili morebiti res narodi tako srečni postali, če bi bili prekucneži svoje naklepe doveršili? Zastran te reči se je že veliko prič-kalo. Drugod bi znalo kje biti, de je bila zmaga tako imenovanih „dobrih" preveč popolnama, ker marsikje vidimo, de je duh časa rakovo pot iti začel. Pa ne da se nikakor tajiti, de, če bi bila prenapetost v Avstrii kolčkanj boljši izid imela, bi bilo to smertin udark ne le Avstrii, ampak tudi tistim narodam, ki so se s takim veseljem od nje ločiti hotli. Vzamimo naše Lahe na Benečanskim in Lombardskim. Kakšna sreča bi jim bila pod sardinsko vlado klila ? Res je, de je popred tudi kak uradnik iz drugih avslrijanskih dežel ondi službo dobil, pa domači so bili vender vedno pervi na versti. Bi bil zmagal Albert, bi bili brez dvombe Sardinci tudi po beneško-lombardiških uradih zvonec nosili. Že takrat, ko je kralj per Pe-skieri stal, so bili Milančani nanj serditi, ker so se službe tak vojaške kakor politiške Pie-montezam dajale. Benetke in Milan bi bila le nevažna krajna mesta postala, dežela bi bila pa vojšake in dnar dajati mogla, de bi bil Albert na eni strani vse Laško pod se zgrabil, na drugi pa Avstrijo in potem Francoze obojeval. Kako bi bilo pa z svobodo šlo, pokaže ustava, ki jo je ta kralj prisiljen Sardincam dal in ki je komej slaba senca avstrijanske od 4. sušca.
In kaj bi bilo na Ogerskim, kakšno obleko bi bila tam sreča imela, ako bi bil Košut Avstrijo poderl. Berž še veliko slabeji, kot pri Lombardih. Košut je bil izversten govornik, pa nič menj kakor sam svoj v misli in djanju. Plemenstvo ga je zvito v pripraven pripomoček obernilo, Ogersko od Avstrije odtergati. Pa ko bi se bilo to zgodilo, bi se bil naglo
ta pripraven pripomoček zavergel in Madjar-scag bi bil gnjezdo nar terših in sebičnišib velikašev postal. Predsedništvo bi se bilo Ba-tijanitu al komu drugimu, pa gotovo ne Ko-šutu dalo. Kako bi se bili pri takim stanju ljudstvo, kako kmet, kako zaterti slovanski in valaški narodi počutili, se zamore misliti in vganiti.
Pa hvala Bogu, naklep lih hudobnih pre-kucnežev je spodletel in avstrijanska vlada se je naloge podstopila, dolge stiske odpraviti, rane zaceliti in narode po mirni poti, ki je edino prava, osrečiti. Kako dobro de pri tem delu napreduje, se čedalje bolj prepričamo in na-djarno se, de bo svoj svet namen doveršila. Hilro hodijo naredbe za naredbami , ki nam jasno ustavni duh oznanujejo, ki po veliki, mogočni Avstriji veje. Deželne vstave smo že davnej brali, mestne so že do maliga vze dokončane, soseske se vstanovljujejo, nove ustne sodbe so soslavljene, vse gre zaporedama. Enakopravnost ni nikjer več prazna beseda, narodni jezik je vkljub nekej nevslavnih slep-cov v šolah in pisarnicah veljavnost zadobil in zlate prihodnosti upati sme. Na Laškim se sčasama misel vterduje, de je Avstrija neobhodno potreben pogoj ondotne sreče. Milost in pravica naše vlade se če dalje bolj spoznavati in ceniti začenja. Taka je tudi na Ogerskim. Ze je tu močna ne starokopitna ampak vstavna stranka, ki, kakor mi Slovani, lerdi, de bi se mogla Avstrija, če bi je še prav ne bilo, zdej nareditj in osnovati.
Austrijanska. Njegovo veličanstvo cesarje ministra vojaštva, ker ga je prosil, službe od-vezal in mu poveljstvo 5. vojaškiga oddelka podelil, na njegovo mesto je pa izvolil barona Csoriča.
* Časopis „Lloyd" glede razlage odstavlje-nja barona Haynan-a sledeči sostavek prinese:
Bazlaga barona Haynau-a je naravni napad na ministerstvo, ktero je njegovimu veličanstvu svetovalo, ga iz službe djati. Torej je potreba istinite vzroke naznaniti, zavolj kterih je bilo ministerstvo primorano k takimu djanju. Kakor slišimo, je bilo tudi sklenjeno, ljudstvudvombe v tej važni reči razjasniti.
Bazlaga feldzeugineistra nima prave oblike. Vidi se, de feldzeugmeister ne pozna dobro stanja vstavniga ministerstva, ktero je odgovorno za svoje opravila, ki ima pravico in dolžnost od ogerskiga poglavarja tirjati, de mu je pokorin. Tudi sklep ni umosloven, de tisti, ki niso z djanjem ogerskiga poveljnika, ki je revolucijo na bojnem polju vdušil, zadovoljni, demokracii, ali kakor on pozneje popravi demagogu pot pripravljajo in obstoj deržave v nevarnost stavijo. Obstoj deržave in vničenje demagogije ne obstoji v tem, de bi se moralo vse za prav spoznati, kar je baron Haynau storil. Naj bolj konservativni in dobromisleči možje so njegovo vojaško djanje razsodili in niso le hvalili, kar je hvalevredniga, ampak tudi grajali, kar je grajevredniga storil. — Ako je konservativna stranka preveč pravična, de bi vse hvalila, kar nje naj veči možje store, ako njih pogreške vidi in jih z imenam imenuje , si ne pridobi s tem demokratiška ali demagogiška stranka nič, tudi se obstoj avstrijanske deržave s tem še v nevarnost ne pripravi. Na tako slabi podlagi ona ne leži.
Petdeset let je baron Haynau Avstrii služil , in veseli nas, de je petdeset let Avstrija njegove zasluge z dobrodelno roko plačevala. Skorej vsako počastenje, razun stopnje maršala, je vlada junaškimu generalu podelila, kteriga ime bo v avstrijanski zgodovini na visoki stopnji stalo. Malo deržavnih služabnikov je bilo v Avstrii, za kterih prihodnjost se bi bilo tako skerbelo, kakor za feldzeudmeistra Haynau-a. On ne bo, kakor sam pravi, drug Belizar, po svetu hodil — namreč kakor Be-
lizar v pravlici, ker pravi, zgodovinski Belizar je umeri, kakor je znano, v vžitju posestev , in ni bil ne slep in ne berač. Naj bo tudi on prepričan, de ga nobeden zavolj časti in premoženja ne zavidi, ktero mu je bilo za plačilo velikih zaslug na predlog avstrijanskiga ministerskiga svetovavstva od cesarja podeljeno.
Serbska. „Abendblatt d. Wien. Ztg." pove, de je bilo v okrožju 2. romanskiga pešniga polka na povelje puntarskiga polkovnika grofa Teleky 26. oseb po stojni sodbi ustreljenih.
„Beichszeitg." piše: Časopisi naše in zu-najnih vlad so naznanili od daritev, ktere je ruski car serbskim cerkvam, ki so bili v oger-ski vojski obropane, poklonil. Iz sledečiga naznanila „Zierwiernaje pczete" od 27. junija se vidi, de so Moskvičani te darila poslali.
Vojaški poglavar v Moskvi je mestnjane povabil za razrušene serbske cerkve v Banatu in na Sedmograškem doneske nabirati.
Zavolj tega se je nabralo v ta namen že po preteku eniga mesca toliko mašnih bukev, oblek in srebernih cerkvenih posod , de jih je bilo za 30 cerkev dovolj. Vredne so te darila 7612 rubelnov.
Te reči so bile mesca marca t. 1. grofu Ne-selrode-u izročene, ki je po naznanilu grofa Medeni-a višjimu pobočniku grofu Zakrevv-skimu povedal, de avstrijanska vlada z resničnim spoznanjem te darila Moskvičanov sprejme, in de je zato skerbel, de se bodo brez mitnine na Avstrijansko pripeljale. Tedaj so bile te reči iz Petrograda po morju skoz Stet-tin poslane.
Vojaški poglavar v Moskvi ta nov dokaz keršanske ljubezni do bližnjega Moskvičanov očitno naznani.
Ogerska. Naznanilo tistih oseb, ki so bili v madjarskein puntu po sodbi in brez vsega preiskovanja umorjene.
V vojaškem okrogu velikiga Varazdina: (Dalje.)
49.	Jovan Jauer, duhoven iz Kabruczana v aradski županji, ker se je vstajnikam z oboroženo roko branil kakor izdajavec domovine potem
50.	Togyer Kapcutsan, ravno od ondod, ker je tamošniga cerkveniga služabnika pri-moral, zoper vstajnike zvoniti;
51.	Togyer Zris, iz Kaprutsana, ker je podšuntal ljudi dva narodna stražnika vjeti, kterima je potem žugal, de ju bo obesil.
52.	Szofran Taue, ravno od ondod, zavolj pošiljanja prepovedane dopisave, žuganja dvema vjetima narodnima stražnikama, in ker je več vjelih vstajnikov v vojake uverstil in vjete cesarske vojake po noči spušal, potem
53.	Juri Dubas iz Dombrovičke aradske županije zavolj vnemanja prebivavcov k zvestobi do cesarja—vsi ti so bili na jesen 1848 v Kapruozanu obešeni.
54.	Simon Groza r, gerški duhoven iz Sta-neca aradske županije zavolj tega, ker je neki razglas pred cerkvijo bral, potem
55.	Bubucza, sodnik iz Szabure v aradski županii in
56.	Stanila, sodnik izMadrista v aradski županii, zavolj razširevanja tega razglasa, so bili v jeseni 1848 v Josgaru ustreljeni.
57.	Jerni Buda, sodnik iz JozasheIye v aradski županii, je bil zavolj razširevanja imenovanih razglasov in obropanja gosposkiniga grada v Joszaru v jeseni 1848 v Joszasu ustreljen.
58.	Gligar Stank, sodnik iz Puleze v aradski županii, ker je svojo pobegnjeno zemljišno gospo z psi iskal, de bi jo bil umoril.
59.	Bistan Visza, ker se je, ko so gavjeli zoperstavil vstajnikam je bil v jeseni 1848 v Joszasu ustreljen.
60.	LodnikEmerik Totek in priseženi Jožef Iliso, Juri Kapat inJovan Katsik so-
seske Pečke pričajo, de so bili štiri poljodelci od dveh polkov honvedov in mnogo čeme vojske iz biharške in Czongraške županije vjeti, kterih imena niso bile takrat znane in se tudi do zdaj še ne vedo. Po obleki soditi, sta bila dva Nemca in dva Valaha, imeli bi jih bili sodniku v Pečki predstaviti, al brezujzdano kardelo jih je brez vsega preiskovanje ustrelilo in brez cerkvenih slovesnost na bregu Ma-roša zasulo.
Vojaški okrog Budapešt.
61.	Gregor Petra, žlahtnik iz Geley-a, borsodske županije je bil obešen, ker je rekel, de bodo borsodski žlahtniki za svojiga kralja orožje v roke vzeli.
62.	En vjet c. k. prostak, kteriga so pun-tarji med svoje vojake uverstili, je bil na naj groznejši vižo umorjen, ker je hotel sam pobegniti in je tudi druge tovarše k temu napeljeval.
63.	En jud je bil zavolj tega obešen, ker je bil v sumu, de je ogleduh.
64.	Jovan Mericzey, duhoven, ker je zoper punlarje pridigoval, cesarske vojake sprejemal in z živežem preskerboval, razglase očitno razdajal, je bil ustreljen.
Vojaški okrog Košice.
65.	Štefan Zolnag, rojen, v c. k. svobodnem mestu Zeben v saroški županii, pek, je bil 15. novembra 1848, ker je bil v sumu, de je panslavist, pred deželniga komisarja Da-niela Iranyi v Eperiesu pred stojno sodbo postavljen, on ga je vendar na pot pravice za-vernil. Ko je prišel grof Šlik 1848 mesca decembra na Ogersko, je bil imenovani Zolnag na povelje Iranyi-a iz ječe v ječo gnan noter do Pešte, ko so pa cesarski vojaki mesca januarja 1849 tje prišli, je bil domu spušen. Mesca maja ga je puntarski komisar Janko-vič ukazal spet vjeti, vMiskolzu v ječo vreči, od tam so ga vlačili iz ječe v ječo clo do Be-kes-Csabe, kjer je bil pa spušen in se je hotel v domovino podati.
Al zavolj hudi&a terplenja in velike lakote ni mogel dalj kakor do Tise priti, kjer je ob-ležel, od tod pa so ga spet v Miskolc pripeljali, kjer je 16. augusta umeri in svojo ženo in tri majhne otroke v brezimnih nadlogah zapustil.
66.	žena gojzdarja saroškiga terga, Jovana Kliniko, po imenu Elizabeta, je bila, ko je vrata odperla ustreljena. Kdaj de se je to zgodilo, ni naznanjeno.
67.	Matija S as z, v Agjagosu, v zernp-linski županii rojen. On je narodne stražnike kantona Agyagos pregovarjal, ko so se v letu 1848 zoper generala Hartman šuntali, de cesar takih vojakov ne potrebuje, de bi se jim prav zgodilo, ako bi bili pomorjeni, kerse zoper kralja puntajo. Na tako vižo je tudi narodna straža doma ostala. On pa je bil zavolj tega vjet in stojni sodbi izročen, in ko je večkrat rekel, de je kralju zvestobo dolžen, ker od njega plačilo vživa, je bil kakor podpiho-vavec ljudstva 31. oktobra 1848 obešen.
68.	Jožef Zuberenyi, v Nagy-Mihaly, v zemplinski županii rojen , bivši huzar, potem pa honved. On je bil po stojni sodbi k smerti obsojen in 12. junija 1849 obešen, ker je rekel , de naj vsi gospodje vise, ki so svojimu cesarju nezvesti postali, revolucijo zbudili in srečo ljudstva pokopali.
69.	Adeodat 011 s t a e d t, v Ujhelieu v zemplinski županii rojen, penzioniran kapitan. On je bil za c. k. poveljnika v Ujheliu namenjen in bilo muje naloženo, potovajočim potne liste dajati, in ako bi prišli vstajniki, to naglo naznaniti in ogerske komisarje zapreti. 28. januarja so ga vstajniki v Tokai vlekli, oiltodpaokle-njeniga v Debrečin pred stojno sodbo peljali, 10. maja 1849 so ga spustili. Ko so ruski vojaki prišli, so ga vstajniki zopet zaperli, in
iz ječe v ječo do Temišvara vlačili, od kodar je po zmagi c. k. vojakov domu prišelinv24 urah na koleri umeri.
70.	V gomerski županiji je bivši župan Eme-rik nekiga c. k. vojaka umoril.
71.	Ignaca Grosmanna, c. k. ruskigaob-skerbnika (Lieferant) v Liptavi roj eniga in
72.	N. Moiša, c. k. komisarja sta Cziko in Jehmark pri Kanavi v gomerski županii umorila.
73.	En c. k. ruski vojak je bil v Pusti-Kurinč v gomerski županii umorjen.
74.	V Kiraly, gomerski županii je bil nek c. k. vojak umorjen.
75.	Pred rosenavsko mestno svetovavnico je Štefan Borczik nekiga slovanskiga c. k. prostovoljca umoril.
76.	Fuchs iz Jolsve , gomerske županije je bil od vojakov umorjen.
Od poslednih sedem oseb se dozdaj še nič bolj na tanjko ni moglo zvediti.
77.	Ko so vojaki generala Benedika skoz mesto Iglo na Cipsi šli, je bil en c. k. častnik ustreljen.
78.	DragotinaHyrIand erja, mestnjana v Eperjesu so vstajniki v Debrečin vlekli, ker je vladi več let smodnik delal. Ko so se ruski vojaki bližali, so ga spustili, al zavolj težav, ki jih je v ječi prestal, je v Peštu umeri, in je ženo in tri otroke v neizrečeni revšini zapustil.
79.	Jovan Zavodsky v Csany-u v Aba-vivarski županii rojen. Po bitvi pri Košici, ko je grof Šlik Mesarosa popolnama potolkel, so se honvedi po celi okolici razkropili. Eden teh honvedov je prišel 6. januarja v Csany in je od prebivavcov tirjal, de naj ga h grofu SchJiku peljejo. Tamošni prebivavec Zavodsky ga pelje ; na poti ga pa oklepnikam izroči in nazaj gre. Mesca februarja 1849 je prišel Klapka v tisti kraj , je. ukazal Jovana Zavodskyga vjeti in ustreliti.
** Spet je cesar 91 osebam, ki so se ogerskiga punta vdeležile, milost dodelil in jih ukazal spustiti.
*	Pripovedovalo se je, de nekteri kmetje mislijo, de na spodnjim Ogerskem velika mad-jarska armada stoji, ki le na prav čas čaka, de bo z noviga na cesarske vojake udarla in samostojnost pridobila. Skorej povsod po Ogerskem v hribih se beguni skrivajo, kteri so se bali vojašine de so tje pobegnili, ali pa, ker so se v vojski taciga življenja privadili. Ti dobro oboroženi ljudje se po ogerskih gojzdih klatijo in posamezne soseske napadujejo, de si živež dobe; celo živino pokradejo in poro-pajo. De si ti ljudje veči veljavo pridobe, pripovedujejo kmetam, de na spodnjnem Ogerskem velika madjarska armada stoji, de so tudi oni vojaki te armade, ki bo skorej na noge stopila in samostojnost Ogerskiga z mečem pridobila.
Že se pripravljajo vojaki take begune po-loviti, pa, dokler žito na polju stoji, ni to lahko, ker se ti ljudje v žito naj ložej skrijejo.
Tuje dežele,
Rusovska. Naj novejši pisma iz Bukarešta naznanijo ukaz ruskiga cara na njegovo armado, v kterem od potrebe govori, de morajo vojaki pripravljeni biti, vsak dan pot nastopiti, de se bo red po celi Evropi na terdni podlagi vstanovil.
#	„Konst. Ztg." piše: V Londonu je lord Palmerston, kakor pravijo naznanilo dobil,de se kabinet v Petrogradu z dansko vlado pogovarja zavolj odstopa otoka Bornholm na Rusijo. To bi bilo za dansko slabo deržavno denarnico koristno in za rusko brodovje velike važnosti.
Bulgarska. V „ Narodne novine" se piše, de je turška vlada Omer-pašatu berzoteka po-
slala, ki mu je naročil, de naj na Bulgare udari. Omer-paša se je sicer hitro proti ve-ličanskimu Balkanu obernil, ali ko pride Ije, najde že vse soteske od Bulgarov zaperte, tako de je bil primoran se z dolgim nošam v Novi Pazar nazaj verniti. To je pripravilo Turke v veliko skerb, ker skoz soteske pre-dreti niso dovolj trije Omer-pašati, in vojsko peljati od černiga morja to bi ne potrebovalo samo zlo veliko strožkov, tim več, kar je naj imenitnejše, zgubilo bi se mnogo časa, kteriga bi Bulgari znali dobro porabiti. Zavolj tega se je turško praviteljstvo na serbsko vlado obernilo, de bi turško vojsko skoz Serbsko pustila. Piše se nadalje de so Serbi sicer Aleksa Simiča izvolili, ki se bo z Omer-pašatom zavolj te reči pogovoril, ali de vendar nikdar ne bo pripustil, dc bi tako silna vojska na Serbsko prišla, kar bi bilo tudi nevarno za Serbe in Turke, ker je še dandanašnji sovraštvo med njimi, in znale bi kervave dogodbe vstati. Druge novice pa pravijo, de je bulgarska vslaja že pojenjala.
Laška. Dvajset švajcarskih častnikov v Nea-plu med njimi tudi general Gros, se je branilo, se novi vojaški prisegi podvreči, ker se od vstave v njej nič ne omeni. Tudi neapolitan-ski višji častniki niso bili pri volji to storiti. Terdnjave v deželi se z vojskinim orodjem preskerbujejo, vojaki, ki so bili domu spušeni, se spet nazaj kličejo in v Caserto, kjer zdaj kralj stanuje, se topovi pošiljajo in vojaki zbirajo. — V Girgenti jih je več na koleri zbolelo.
Francoska. V „Reichszeitg." se 13. julija iz Pariza piše: Francoski vladi je policija naznanila , de v Londonu zbrani beguni vsih ev-ropojskih deržav nad prenaredbo skrivnih društev in puntarskih odbornikov zlo marljivo delajo. Ti reči se gode, če smem tako reči pred nošam poslancov, ki večidel tudi od tega vedo, brez de bi jim angleške vlada te reci naznanila. Tako ravnanje se ne more dovolj očitati; vsemu svetu se mora povedati, de je v Evropi eni dežela, kjer se z izgovorain, svobodo varovati, skušajo obstoječe vlade podkopati. Pre-denj se je Mazzini k zboru demokratov podal, je šel skoz Pariz, imenoval se je Mazet. Imel je takrat tri potne liste saboj, in scer eniga od gospoda Fazy-a, druziga iz kantona Lau-sanne, in poslednjič tudi angleškiga. Policjni predsednik je koj zvedil,de je Mazzini v Parizu, ker pa ni čez 24 ur v Parizu ostal, tedaj se ni v njegove zadeve vtikal. Te dni je bil na belgiški meji shod demokratov, kteriga je tudi več poslancov francoskiga narodniga zbora obiskalo.
Pogovarjali so se, revolucijno propagando v Badnu in družili nemških deželah na Rheinu dalej vpeljati. Tz belgiške meje se je zbor v London preselil. Iz tega zbora so se poslanci na vse kraje razšli, skrivne družbe podučit od vsega, kar se je sklenilo. Tudi src-dišno denarnico so vpeljali. Na Francoskem že tako denarnica dalj časa obstoji.
Parlament ni mogel politike lord Palmerstona premeniti. On si prizadeva Piemonteze po nevarni poti naprej porivati. V Rimu je angleški poslanec Freeborn patron vsih prekucunov, Kar našo vlado v tej reči zadene, skerbno pazi na revolucijo in pripravlja postavo zoper skrivne družbe.
Dansko. Telegrafiško naznanilo iz Frie-driclisburga 14. julija naznani sledeče: Danski kralj je izdal manifest na schlesvigsko-hol-steinske prebivavce, v kterem tirja, de bi se mu udali, obljubi jim vesolno amnestijo, po-terjenje vradnikov razun nekterih, po pravedni deželni vladi pogojenih prememb. Nemška narodnost Schlesvika ima biti enako opravičena z |dansko, vtelenje (Einverleibung) Schlesvika se
nima zgoditi. Ako kako sovraštvo od strani holsteinske ne bo overaIo,se bo koj zbor ča-stitili mož izHolsteina, iz Danskiga in Schlesvika skupej poklical, tako, de bo število Scliles-vičanov veči kakor Dancov; Holsteincov in Dancov pa enako veliko; Lauenburžani se bodo posebej poklicali. Kar bo ta zbor sklenil, se bo, ako je v blagor cele deržave, poterdilo. Sliši se, de danskiga parlamentera, ki se je hotel za tridanski mir pogovarjati, niso hotli v Kielu poslušati.
Razne naznanila,
r- „ Oesterreichishe Soldatenfreund " pravi, de je cesar hotel ko jeHaynau-a odstavil, ga ob enem za maršala izvoliti, de pa minister-sko svetovavstvo ni liotlo za to odgovorno biti.
—	Pripoveduje se že nektere dni, de je vojskovodja Radecky cesarja prosil, de bi ga v stan miru djal zavolj tega, ker je Haynau odstavljen. Res je sicer, de je maršal za to prosil, al že pred dvema mesc&ma, torej njegova prošnja z odstavljenjem Haynau-a ne more v nikaki zvezi biti.
—	„Jugoslavenske Novine" naznanijo, de posamezni vojaški polki že v svojih opravkih domači jezik rabijo.
—	V „SudsI. Ztg." se iz Dunaja piše, de se listki deržavniga zaklada po 100 in 1000 gold. že izdajajo. Cena je tudi v vsih slovanskih jezikih naznanjena.
—	Iz Moskve so prišle naznanila, de se po celem Rusovskem denarji za serbske cerkve naberajo, ki so bile med revolucijo razrušene in poropane. Več miljonov je že, kakor pravijo, v ta namen nabranih. K temu so posebno vredniki časopisov pripomogli, ker so tako živo pisali, kako hrabro so se Serbi zoper Madjare bojevali in kako strašno so jih pun-tarji preganjali.
—	Sliši se, de bo te dni vsim deželnim poglavarjem naročeno, za deželne zbore potrebno pripraviti.
—	V „Pražske nov.« se iz Klatave piše, de je tam en kmet, ko so star zid poderali 300 srebernjakov najdel, ki so bili tako veliki kakor naše dvajsetice. Ni vedil kaj če z njimi početi; prodal jih je torej nekimu judu za 8 gold v srebru. Ko je pa slišal, de bi bil zamogel zanje veliko več potegniti,ker je bil med srebernjaki tudi marsikak rumenjak, mu je bilo zlo žal in je hotel juda tožiti, de naj mu denarje nazaj da. Jud pa pravi, de je srebernjake nekimu bližnjimu knezu prodal.
—	18. t. m. je baron Haynau mesto Pest zapustil in grof "VVallmoden je njegovo mesto začasno prevzel. Pravijo, de je general Schlik za naslednika Haynau-a zvoljen.
—	Na Ogerskem v okolici Arada je bil 20. junija strašin vihar. V Tornyi je en hlev z 400 ovcami in štirimi pastirji končal.
—	Sol, ktero bo Avstrija Rusii, ker ji je na Ogerskem pomagala, punt vdušiti, v vrednosti 700.000 rubelnov dala, se bo iz Weličke in Bohnije vzela. V Welički se nakoplje vsako leto 700,000, v Bohnii pa 250,000 stotov soli.
—	Od 7. do 14. julija je v Pragi 29 oseb na koleri zbolelo. Vsih bolnih je bilo 78. Srečno jih je 28 bolezen prestalo, umerlo jih je 25; 26 pa je še bolnih ostalo.
—	S končam pretečeniga polletja je imelo naše brodovje 220 brodov in 600 topov.
—	Reka Rlione je na Švajcarskem v kantonu Wallis zagrade prederla in vas Illarsaz zalila. Vsi prebivavci razun desetih so pobegnili v bližnje soseske. Cela planjava od Vionnaza do Vouvry-a je pod vodo.
e
Voltairova smert.
Voltair, bogotajic 17. stoletja, je bil rojen v Parizu v letu 1694. Bil je rojeni pesnik, poln bistrosti in ostroumnosti s posebno terd-nim spominam in čudno gibčnostjo v popisovanji in pripovedi. Ti darovi so zakrivali po-greske njegove poraankljive in nepodstavne učenosti. Kar njegovo serce zadeva, je bil Volter spaka vsih spačenost svojiga casa:ca-stilakomen in nečimurn nad vso mero, skop in lakomen, de je bilo gerdo, ter vselej perprav-]jen k goljufijam. Dokaj spričevanj tega dajo njegove zadeve z bukvarji in njegovo prebivanje na Berolinskim dvoru. Kjer je kej dobička kazalo, se ni sramoval nar malopridnisi hinavšine, de ga je le dosegel. Enkrat seje potuhnil v spreobernenea in janzenista, de bi mu dedišina njegoviga brata Abbe Arouet-a, janzenista, ne odšla*). Neprenehama ga je gnalo, druge tako spačiti in ogerditi, kakor je sam bil. Od njegoviga obraza pravi Mercier: „Brez števila pooblik (portretov) imamo od Voltera; vse so si med seboj podobne ali kolikor se meni zdi, ni ne ene med njimi, de bi bila prav človeka podobna, temuč po svojih likali (Zuge) je imel posebno podobnost s plemenam velikih opic; imel je pa bliskeče oči, ki so nespodobnost druziga obraza nekoliko zakrivale". Ze v njegovi mladosti se je potožil čez-nj eden njegovih učenikov Jezuit le Jay, rekoč:,, Mal-heureux! tu seras le port-etendanl de 1' im-piete!" In to je res bilo. Ko je učiliše zapustil, je bil pesnik Chaulieu, ves spriden človek, njegov vedin tovarš. In ta ga je do konca spačil, tako de so se Bossuet-ove besede nad njim popolnama poterdile, ki pravi: „Ni ga bilo nikoli znejevcrniga, kteri bi popred ne bil pre-grešin". — Zdaj je začel tudi v svojih spisih vero in duhovstvo zasramovati. Ker je pa to ta čas na Francoskim še ojstro strahovano bilo, je v Hollandio in potlej na Angleško pobegnil. Ondi se je soznanil z bukvami angleških bogotajcov, injepersegel, vse življenje v to ob er ni ti, zatreti keršanstvo in vsako vero. Njegovo daljno življenje je ognjušeno z vsakim mogočnim sovraštvam, zasmehovanjem in podkopovanjem keršanstva v spisih in besedi. Njegovi nevcrski perjatli so ga večkrat pri kralju v milost pripravili, pa vselej jo je zopet zgubil. Tudi s Prajsovskim kraljem Friderikam II. je bil v prijaznosti ter je dalj časa na njegovim dvoru imel imenitno službo, kjer ga je ob enim svoje napake učil. Pa tudi njemu se je bil prignjusil, in ker mu je bil pri odhodu nekaj spisov ukradel, je kralj majora za njim poslal, ki ga je v Frankobrodu dotekel, in mu po kraljevini povelju dobro število palic vmeril, za ktere mu je pa mogel Volter plačan list (kvitingo) odrajtati. Več časa je tudi na Švajcarskim prebival in s svojim strupnim jezikain in peresam ljudi kužil. 'V letu 1778 je dobil zopet dovoljenje na Francosko se verniti. Nestanovitno francosko ljudstvo, od bogotajcov podpihano, se je tako deleč pozabilo, de je temu bogotajcu in sovražniku vsake vere zdaj vso mogočo slovesnost skazovalo: ko se je peljal, so njegove konje kuševali, se njegove obleke s češenjem doti-kovali, celo na kolena pred njim padali — pret" satanovim namestnikam!
Pa s tem je bil tudi konec njegove slave Kmal po tem je zbolel in se ni več ozdravil Nekiga dne obiše bolniga Voltera znanec Di-derot z še drugim prijatlam vred. Našla sta bolnika na zali postelji pod drazimi nadgri-njali; na mehkih blazinah je slonela glava, in terpel je silne bolečine. Didero slovesno v sredo stanice stopi, pozdravi s tehtnim pogledam družbo, gleda kej časa revno s t pred seboj, se navdihniti, ter spregovori v preroškim glasu : „Pozdravljen bodi, veliki satanov besednik! Bodi pozdravljen, poslednji zmei ajdov! V imenu tvojih žertev, v imenu vsili ki si jih ti pogubil, pridem tvoje poslednje ter-pljenje na zemlji vidit, in se s teboj na veko-mej poslovit. Enako ognju, ki več ne greje2 enako svečani tukaj, ki ne svetijo več, tvoj život svojimu koncu naprot gre". — Neumi-sljeni zapeljivec! stoletje, ki te je molilo, bi bilo od naj vikšiga sodnika v nebesih brez umije
nja obsojeno, ako bi ne bilo koga zmed verst-nikov tvojih, ki naj te spomni, de sovraštvo
in zaničevanje ti je od njega (stoletja) pričakovati. Le sem, kristjanje, kterim je on ugrabil Boga in nebeški delež ! Le-sem tudi vi, tudi vi zaslišite moj glas, ki se še niste po-greznili, ki pa urno in prederzno globoki glo-bočini dirjate naprot. Le-sem! le-sem! le-
*) Voltčrov pravi primek je Arouet; iz ne čimurnosti pa, in ker jc v izreki njegoviga imena dvoumje (a rouer), se je v Voltera spremenil.
sem
l«
sarijami ljudi slepi. Njegovo meso in kite razpadejo, že prah njegovih kosti vetrovi raz-peršujejo, ko ga vnuki in vnuški vnuki še preklinjajo, kterim on z mišico svojih spisov še po svoji smerti zavdaja. Volterovo poslednje" naj si k sercu vzamejo tisti, ki po pivnicah s svojimi širokoustnimi lažmi učilni mladosti vero kradejo, in tudi mnogi drugi.
„Ostopite posteljo tega umirajočiga. Lejte ga , svojiga sovražnika , brez pomoči, brez orožja. Stergajte mu lošovo krono, ki ste mu jo ob urah svoje slepije djali na glavo, od bo-Totajskih misel prerito in opustoteno". — v
„Ali, poslušaj dalje, vražni čertivec človeš-viga naroda", Didero dalje govori, „s tvojim življenjem še ni vsiga koncc. Nov zarod se io iz Nič vzdvignil, uniga namestiti, ki je zginil, in bo preklinjal tvoje ime , ter postavil spominek očiševan, na kterim bo visela tvoja podoba, preklinovana in zavdajana; tvoj pepel bodo v vetrove razkropili, bodo sežgali nesrečne bukve, in tvoj spomin vverstili spominu tvojiga učenika, rekoč: Satan pa Volter. Ali mudi se; naročilo sim dopolnil; resnica ti je znana, povedal sim ti jo. Umri ter umri; jez grem. liavno kar boš stopil pred Sodnika, pred Boga prestrašniga, ki si ga s ireklinovanjem preganjal toliko časa, na vse poslednje vender pred njegovo sodbo stati moraš". To izgovorivši Didero hiti od njega.
Volter je malo dni potlej umeri 30. velkiga travna 1778 v prestrašnim obupu, kar njegov zdravnik Dr. Tronchin, protestant, spričuje. „Prcdočitje razdivjaniga Oresta", pravi on, „je le slaba podoba Volterove besnosti in divjanja v njegovi poslednji bolezni". Tronchin in maršal Bichelieu (Riselje) za terdno pričata, de svoj živi dan nista kej taciga vidila. Tronchin pravi, de se je stresoval v obupu, ter zakričal: „0 d Boga in od ljudi si in zapu šen!" in tako je nesrečno dušo izdihnil.
Volter je pred svojo smertjo sicer prosil po duhovnu," ali tistim, 'ki so se bili ž njim vred zoper vero zakleli,se je to prenevredno zdelo, in niso nobenima duhovna k njemu pustili. Že poprej je bil Volter abbe Gauthier-a k sebi poklical, se je pred njim spovedoval, in je potlej vpričo njega abbe Migneta in Marguisa de Vieilleville-a spričevanje dal, „de umerje v naročju katolške cerkve," ktero je nesrečnik skoz celo življenje preganjal in preklinjal. Ker pa ni bil vredin duhovniga tolažila na poslednje •— preveč je že grešil prederzno v božjo milost — od todi tolika grozno smert, in po-terdil se je tudi nad njim pregovor: „Ivakor-šno življenje, taka smert."
Volter, bistroumen, delaven, na vse strani spretin v pisanji, zurjen se Ijudu prikupiti, se ve, de je hitro veliko derhal za svojo stran pridobil. To se mu je s tem ložej vedlo pri unim ljudstvu, ki je sila lahkoverno in neči-merno. Kaka šola, ostra zasoljenka, bistra zabavljica jim več zda, kot vse še tako stavno dokazovanje. Truhla poveršina, de se le sveti, jim sploh več velja, kot resnica in podstavnost, ako poslednja posebno prijetne lupine nima. Verli tega se jc bilo ljudstvo pod vlado Orlean-skiga vojvoda silno popačilo, kteri je bil sam v vsakoršne malopridnosti zatopljen. Mercier, sam bogotajic uniga časa, vender Voltera imenuje velkiga popačevavca, kteri je kraljem, velikanam in vsim pregreham svojiga stoletja, ter vsim nesramnim pohujšljivim zmoteni, ki so na dvorih v veljavi, stregel." Neizrečeno za-dolženja pa, ki se je s tem zdergnilo nad glavo tega hudodelnika, sc še naraša, ako pomislimo, de vse to Beljolovo delo je bilo dobro premišljeno, osnovano, in skoz pol stoletja s silnim trudam sukano in izpeljevano. S kako prederzno termo de je Volter v svoje vkrojene namene zaupal, nas prepriča, kar nasleduje. Ko je v Parizu s svojimi pisačarijami zoper vero jel luč temniti mu je Pariški policijni častnik Herault brezbožnost očital in rekel: „Kar-koli tudi pišete, nikoli ne bote dotle pripravili, de bi se keršanstvo razdjalo!" mu je Volter odgovoril: „Kaj? bomo vidili." Akoravno ne Volter, ne drugi kdo keršanstva vgasiti in nazdjati ne more, je vender pohujšanje silno veliko, kteriga taki zapeljivci z besedo in s peresam delajo. Jezero in jezero nespremiš-ljenili še zmiraj serka strup za svojo dušo in telo iz pregrešnih pisarij tega bogokletnika, iz česar se vidi, koliko grozno zadolženje si na glavo nakopuje, kdor s pregrešnimi pi-
Mesto Kamnik.
(Dalje.)
Mestna dva najmarja (Baumeister). Teh dveh je eden iz znotrajniga, drugi pa iz zunajniga zbora. Njima je pregledovati gojzdov in opčin-skili spašnikov, od njih prihodke pobirati, in vse to popisano imeti. Skerbeti sta mogla za popravo mesta, mostov i. t. d. Verh tega moreta pa tudi rajtenge dati kakor drugi vradniki.
Pobiravca davkov sta bila dva; eden iz znotrajniga, drugi iz zunajniga zbora. Z mestnim sodjatam ino pisarjam sta mogla od hiše do hiše hoditi, de sta davke na ulicah očitno prejemala.
Bolnišničar (Spitalmeister) je imel bolnišnico preskerbeti. Bolnišnica je imela lepe perho-diša od imanj (Giilten) ino desetine. Ta je mogel tudi ob svojim časi spisane rajtenge višini dati.
H tem šo peršteti školnik, organist in pomočnik. Vsak tih je imel svoje opravila.
Mesto je imelo tudi za se svojo deželsko pravico (Ordinari Landgericht ali Burgfried). Tudi ima še zdaj svoj sedež per krajnskim zbori.
Mestni sodja ino svet ali zbor store odvetništvo s Primoža ino Felicijana cerkve, ki je nad Kamnikam v planinah.
So mnj i.
V Kamnici so bili nekdaj ti le somnji: 1. Pervo adventno nedeljo. 2. Pervo postno nedeljo. 3. O sv. Primoži ino Felicijani MM. 4. O s. Jakopi Ap. 5. O sv. Jerneji. Nar-boljši sta bila pervo postno nedeljo ino na ss. Primoža in Felicijana dan. Te dva somnja so pergnali ljudje posebno veliko konj ino goveje živine ino tudi družili žival. O sv. Primoži in Felicijani je še zlasti zavolj romarjev, ki se jih je dosti h s. Primoži shajalo bil velik so-menj. Ivolikorkrat je v Ljubljani aH v Kamnici kak somenj minul so vselej potlej davke in sklade pobirali, nazadnje pa eno pojedino napravili. Dandanašnji so v Kamnici somnji 1. Na s. Boštjana dan, 2. O s. Gregorji, 3. O s. Primoži, 4. O s. Jerneji, 5. O s. Tere-zii ino 6. O s. Barbari. Če je pa te dni kak zapovedan praznik ali nedelja, je somenj pervi delavnik potlej.
Predmestja.
1. Šutina, kjer je farna cerkev. To predmestje je ob cesti od mesta proti Ljubljani na desni strani Bistrice. 2. Novi terg veči del ubožen kraj na levi strani Bistrice od Šuline naravnost čez vodo. 3. Graben, od mesta proti Stranjam, na desni strani Bistrice, tukaj veči del žebljarji stanujejo. 4. Pod Goro eno predmestjice per inosti, pod tisto goro, na kteri je bil nekdaj kamniški grad.
Kamniško kmetijstvo, ino stan premoženj a.
Mesto Kamnik sc ve s predmestji vred ima polje ob cestah proti Podgorji in Križi, kakor tudi proti Ljubljani. Nekaj polja je ob Grab-niškim predmestji proti Tujncam. Dalej je imelo opčje spašnike; pravico ribištva s križko grajšino Bistriški gojzdi, ki jih je cesar Friderik 3. mestu podelil. Ti so grozno veliki in iz njih dobiva celo mesto dreva,ki jih po Bistrici perplavijo. Lovsko pravico v Bistrici je imel ob Valvasorjevih časih Turjaški knez. V tih gojzdih je bila tako imenovana Firštova miza, od ktere je bilo v „Novicah" v leti 1845 v 18. listi govorjenje.
Nekdaj je bilo to mesto premožno. Tu je bila kupčija z vsimi okoljnimi kraji. Tudi gospoda, kar je bilo okoli je ob časih turških napadov v mesto perbežala, in tako je bilo tukaj dosti ljudi, dosti premoženja; hiše so ena za drugo zrasle.
(Dalje sledi.)