Posamezna številka stane 60 ^inariev. 7, številka. Marker, dne 19. februarja Wžl 54. leblfc List ljudstvu2 v pouk in zabavo. M Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na« Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte». 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 1 80. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. Nezsprte reklamacije so poštnine proste. Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Kmetske veze pretekli teden poslal ministrskemu predsedniku Davidoviču in ministru notranjih zadev Pribičeviču 4a-le protest: Po vesteh, ki jih je te dni časopisje razširilo v javnost je ministrski svet končno o 'obril volilni rad za občinske volitve v Sloveniji, kateri med drugimi nodernemu mišljenju nasprotujočimi določili tudi vsebuje izključitev ogromne večine slovenskega ženstva od volilne pravice. Volilna pravica se je namreč razširila, kakor se poroča, na strokovne delavke in druge nastavljenke v trgovskih in industrijskih podjet -jih, ne pa tudi ne kmetske ženske. , To naj bi torej bilo plačilo za razumno in požrtvovalno gospodarsko delo, katero so kmetske žene in mladenke med in po vojni izvrševale ter ga še ve-dno vršijo v prid občini, deželi in državi? ,To naj bi bila nagrada za' tisto vnemo, s katero so žene in deklet i po vseh krajih širom naše domovine širile ju- g-jo;ova;:sko idejo, in z vzstrajno agitacijo .m íarod samostojna Jugoslavija, ste stavi]' Slo,-wsk? bndsko. 'str. in Kmetska zveza na vseh svojih zl o j atijib. odločno aahtevo: V Jugoslaviji se mora uvesti splošna volilna pravica, osobito še za naše kni"tsl:o, poSteno in krščansko ženstvo, ki je v ojni itajv-vo pretrpelo, največ žrtvovalo in v onih za glavo nevarni' avstrijskih časih največ storilo oglobitev jugoslovanske deklaracijo med ljudstvom ? o deželi! Prišla je /ngoslavija in z*njo tudi kmalu na _ vladino površ;' n;,, večji nasprotniki splošne enako-j pravnosti ženst" n pri volitvah — liberalci in socijali- j «ti. Ker je pa /■! klic po ženski volilni pravici le pri- j sMcn in je ud: v j al na v ladina ušesa od vseh strani j i V * Jugoslavije, so napeljali liberalci in socijalni demo-krati valove zahteve ženske^olilne pravicn na svoj liberalno-socijalistični mlin. Kakor je razvidno iz najnovejšega občinskega volilnega reda za Slovenijo, so dobile volilno pravico le liberalne mestne in tržke gospodične ter delavke po tovarnah in uslužbenke po trgovinah, ki so po večini socijaldemokraškega kopita. V obleko ženske volilne'pravice so oblekli liberalno-socijalistični vladar v Ljubljani in njegovi bratje v Beogradu le liberalno in socijaldemokraško ženstvo. Naše krščansko misleče, čuteče in živeče kmetske že-, ne in dekleta pa ne bodo smele voliti, kakor bi bile] manj vredne, nego gosposke gospice in iabriške de-lavke. Ali ni to krivica, katera bi se ne smela niti i- ■ w '•^nv^m.-flr. s menovati v svobodni državi! Ker se naši liberalci in socijaTsti bojijo, naše kmetsko ženstvo bi volilo krščanske može, bi nastopilo s svojimi glasovnicami za kandidate Kmetske zveze, so se zbali te žensko volilne vojske, pa so jim kratkomalo odrekli volilno pravico. To krivično in strankarsko zagrizeno postopa nje nadliberalca dr. Žerjava in njegovih beograjsk.li sodrugov je nesramno in brezobzirno strankarstvo liberalno-socijalistična bojazljivost in navadna lurnpa-< rija. Iz dejstva, da so dobile od liberalcev in soci^ jalistov volilno pravico le liberalke in socijalistke, pač lahko uvidijo naše žene in dekleta po deželi, da jim ni pričakovati prijateljstva — še manj pa pravic od strani liberalcev in socijalistov, ki znajo polnili le svoje strankarske malhe in bisage. Pa tudi liberalni bratci — samostojni niso doslej nikjer in niti enkrat povzdignili glasa za splošno žensko volilno pret-■ ieo kmetskih žen in deklet. Samostojna je torej lepa prijateljica kmetskih žen in deklet po vzgledu svojih duševnih voditeljev — liberalcev! Edina Kmetska zveza, njeni voditelji in govorniki so slavili povsod zahtevo: Našemu kmetskemu ženstvu zasluženo splošno volilno , i~o. Dr. Korošec so je obrnil, dne 12. t. m. na ■ i rr/ sirskega predsednika 'Davidov ca in noir v, loinistra Pribičoviča z izjavo in zahtevo: .. učite7 krt Iskih žen od volilne pravice znač ■/.■■ slo si > • st o žalitev. Slovenske kmetske žene z oziram na svojo so-cijalno in gospodarsko važnost In z o:-: • oni na svojo visoko kulturo zahtevajo svojo ravnopravnost z ženami ostalih slojev!" Kmetske žene in dekleta, liberalci; samostojni in socijabsti so vasi polit čni sovražni1.;!, ker vam hočejo kratiti in vas ikmj^ati za prebridko zasluženo volilno pravico. Kmetska zveza se je edino borila in in zastavila ša v zadnjih odločilnih trenutkih vse svoje moči, da t>r.¡/Cri kmetskemu ženstvu volilno pravico. Kmetska zveza je edina prijateljica našega vrlega ženstva mu deželi. Kmetske žen» in dekleta, v boj za zmago braniteljice vašega prava — za Kmetsko zvezo pri občinskih in državno zborskih vo- ' ^anuš Goleč. Pred peklenskimi ' Mislite, da .so me doma kaj vprašali: Hočeš li ¿ftadirati? Kaj še! Zvedel sem še le dokaj pozneje, da 30 nasvetovali že davno rajna stara mati očetu: Fant mora z doma kam drugam v šolo, sicer se bo .čisto izpridil med sedlarskimi stepuhi. Pri naši hiši pa je bil vedno babičen nasvet — »veti ukaz, Komaj sem dopolnil 8 iet, so me naložil: oče na lojterce, peljala sva se skoz v Celje, da bi po-artal enkrat gospod in ne.— sedlarski stepuh. Huda, bridka in solzno grenka je bila ločitev ■osemletnega otroka od sicer samotnega doma in matere. Sla mi bila mesto in železnica nekaj čist j novega; a ne uteha za osi avl jeni dom in ljubljene» mater, Dolgo, dolgo sem zaviral neusuhljivi vrelček otroških solz, predno sem se enkrat obrisal pošteno objokana ®či in začel za kmetskega otroka novo življenje v mestu — šolanje za gospoda na hribu sv. Miklavža, kjer sera stanoval s svojim starejšim sestričem pri stalri kavo ohromelem babletu. S ^ Ta hrib sv. Miklavža je objemal v onih časih, ko sem mu j tekal jaz po njegovem hrbtu neko posebnost. kar so t^če hiš in njenih tedanjih prebiv-.dcov. Kočure in bajte na tem hribu, ki so jih že pa davno zamenjali in nadomestili z novimi stavbami, so bile za mojega likanja v srednji šoli vse starodavne lesene, razdrapane, umazano zakajene in že v starostnem razsulu. Bivali so v njih sami staro bolehavi in krehavi ljudje, po največ sključene starke, ki so se pripravljale pod pastirskim vodstvom očetov kapuci-nov na prestop praga večnosti. Toliko se še spominjam, da je bilo-, teh sključeno bogomolnih stark dokaj jpo onih bajtah in dilaii na hribu sv. Miklavža. Jaz .«cm se bal ne — plašil teh babur, ker so vedno tako jokavo govorile, ko so stopale navkreber proti kapu-cinom, štorkljajoč s palicami, na katere so se opirale pri hoji. Edina mogočno lepa siavba na hribu sv.: Miklavž;-. jo bila za mojih študentovskih časov takozva-ni „Kapeinerhsf".' Prebivala jo v njem gospoda nemško govorice. Odkrito priznano: s svojimi sosedi na hribu sv. Miklavža nisem bil nič kaj zadovoljen. Bili so vse prestari in preresni za otroka, ki je moral od ljubljenega doma iz bojazni starišev, da bi se jim otrok no izpridil med domačimi, otročaji. Baš ni trpe.o dolgo, pa sem štrbunkiiil tudi Kot celjski študeutek v tolmun vseh otroških, slepuških lantalinov, ki so si šteli v dom in stani desni breg Savinje. Ko tujcu iz deželo, ki je bil skraja dokaj neroden v pretepavem pobalinstvu, so mi nagajali, me napadali, mi motali kamenje in me podili, dokler nisem stal na zame pra-vomočgo ščitnih tleh hriba sv. Miklavža. To fožban-je otroškega rekruta iz dežele v vseh spretnostih predmestne lantallnske nagajivosti tudi pri meni ni trpelo dolgo. Ne da bi se hvalisal, ,pa je t;5alo v meni že prav od rojstva dokaj talentov za pratep. Te moje prikrite in nevzbujene zmožnosti so mi otroško mladostni sovražniki vzbudili in jih razdražili, da sem bil v kratkem na hribu sv. Miklavža večji pretepač, nagijivecj in nepridiprav kot kedaj doma med sedlarskimi stepuhi, iz katerih sredine sem mor m pod pretvezo, da so ne bi izpr idil in nebi btl nikdar za gospoda. Kot otroški junak hriba sv. Miklavža se nisem cboroževal liki Goljat z mečem in sulico, ampak bj'j po mušb-u mladostnega Davida z dolgim ?n vitkim ravnilom. To leseno orožje sem znal s rkali tako urno in uspešno, da me ni rad srečal nobeden m«; h nasprotnikov sam brez varnostne družbe ?! i starostnega spremstva. Pa tudi jaz sem se moral skrivati na pohodih v in,iz šole po samotnih stezah, k- so vodile do mojega stana, sicer bi mi bila moja koža že izza onih otroških dni še bolj ustrojena od udarcev in sunkov kot sicer. Skrival sem se pred gručami nasprotnikov, napadal in maščeval sem se le nad posamezniki. Do kacega sklepa pravega miru med nami lan- talini sploh ni prišlo, živeli smo v vedni vojni; jaz pa še v osamljenem prognanstvu na hribu sv. Miklavža, kjer so me plašile krehljave starke, njih počasno starostno drsanje po hribu in vodna jokajoči glas pomešan z dolgimi izdihi, ki so pomen-jovali bogzna kaj . . . Ni tokrat moj namen, da bi predočil bralcem celo sliko mojega otroškega bivanja in pohajkovanja po hribu sv. Miklavža, ampak dotaknil bi se rad s par stavki onega za me še danes čudnega doživljaja, ki som ga tud> zgoraj naslovil „Pred peklenskimi vrati.". Za boljše umevanje in pravi presodek teh tu -kaj opisanih „peklenskih vrat" še moram omeniti dve posebnosti, s katerimi sem se sestal 'kot otrok na hribu sv. Miklavža. Edino odraslo žensko bitje, katerega so nisem bal in ne ogibal na Miklavževem hribu, bila je pod tem imenom vsem znana mesarjeva teta. Bila vam je to orjaško velika, na širokost; obsežna ženska, vedno zabulilo rdečega obraza. Stanovala je dalje od meno v zidani hiši. Njen mož je imel mesnico v mestu. Teta je pobirala in zapisovala v mesnici denar, hodila je vsaki dan pO) večkrat s hriba v mesto. Stopala jo navzdol in navkreber vsikdar počasnih, dostojanstveno odmerjenih korakov kot se je to že spodobilo in je kaj lopo pristojalo debelo veliki mesarjevi teti. Med potjo je .teta večkrat postala, se podprla z mesarsko samozaves jo z obema rokama v bok in se pritujno smehljala sama zase in brez vsacega vidnega vzroka. Babure na šmiklavškem hribu, slišal sem večkrat na lastna ušesa, so javno govoričile: mesarjeva teta so pijanka, vlečejo prav vsaki dan enega okroglega iz mesta na hrib, radi tega pa stopicajo tako počasno oprezno, smeje se sami zase v tajnostno radostnem pogovoru z vinskimi duhovi. Jaz kot o(rok pač nisem mogel nikoliko soditi o tetini treznosti ali vinski bratovščini-, ker zapotekala se ni, vedno smehljajoči obraz pa mi ni bil dokaz: mesarjeva teta bi so vdinjali pijanosti .f SLOVENSKI GOSPODAR. 19. f r i/l 1920. vali! Oe že n« prej, pa po zmagi Kmetske zveza v obiinah in v prihodnjem parlamentu bodo naši kr -ščaasko zavedni poslanci izvojevali našemu kinetske- mu ženstvu volilno pravieo, katero jin, v i.ebo vpijoče krivično odrekajo sedanji vladarji — liberalci in socijalni demokrati. Papež za razporake ? Pred nekaj dnevi so prinesli slovenski liberalni listi z veliko slastjo novico, žež, da bo papež dovolil ločenim zakonskim, da se poroče z drugo osebo. „Domovina" se že hinavsko zaganja v papeža m pravi, da bo papež dovolil to zaradi tega, ker so boji, da izgubi v nekaterih državah preveč vernikov, ki so izstopili iz katoliške cerkve samo za to, da se latiko v flragič poroče. , ,. . Ali je to mogoče? Ali je mogoče, da bi cerkev dovolila razporoko in zopetno ženitev ločencev, dočim drugi zakonski še živi? Cerkev kaj takega ne more dovoliti in skozi 1900 let tudi nikdar dovolila ni. l o-Iitični list sicer nima naloge, da bi ljudi učil verske resnice, toda da se sami prepričate, kako neverni m nevedni so liberalci v verskih rečeh, poglejte v srednji katekizem, vprašanje 637: „Ali se zakon more razrezati ? Zakon se ne more razvezati drugače, kakor • smrtjo enega izmed zakonskih." Seveda pristavlja katekizem, da „more cerkvena gosposka iz važnih jrzrokov dovoliti, da zakonska živita ločena drug od drugega: nikdar pa ne sme in ne more cerkev dovoliti da bi se taka ločenca na drugo stran poročila pred smrtjo enega izmed njiju! Neločljivost m neraz-družljivost zakona ni uvedla cerkev, ampak je določil njen Ustanovnik, Kristus: „Vsak, kateri se loči od svoje žene in vzame drugo, prešušutuje, m kateri vzame ločeno od moža, prešuštuje!" Ta določba ostane v veljavi do sodnega dne in noben papež je ne more spremeniti!" In je tudi še noben papež ni! Papež Klcment RTI L je raje dopustil, da je cela Angleška odpadla od Cerkve, kakor da bi bil dovolil razporoko! Angleški kralj Henrik VIII. se je leta 1509 poročil s Katarino in imel z njo pet otrok. Leta 1526 pa se je hotel kralj ločiti od nje in se poročiti z dvorno damo Ano Bole-yn, s katero je že več let živel v prešuštvu. Zahteval je od papeža Klementa VIL, da razveljavi njegov zakon s prvo ženo. Delal je obljube in skušal podkupovati. Toda zaman! Nazadnje je grozil, če mu papež ne dovoli razporoke, da odpade od cerkve ter odtrga od nje svoje podaniki in kneze. Ko mu papež razporoke ni dovolil, je kralj svojo grožnjo leta 1531 res izvršil: odpadel je od rimske cerkve in proglasil sebe za papeža, poglavarja angleške cerkve, Papeža Klementa' VIL je odpad neizmerno bolel. Toda raz -poroke ni dovolil! - In zdaj, ko je krščanska misel in udanost katoličanov do sv. Cerkve mogočna, kakor že davno no: zdaj naj bi papež dovolil razporoko? Kdor kaj takega trdi, je ali neveden ali pa hudoben, ali pa oboje! Hudobnost bi Človek prisodil liberalnim listom, ki so prinesli zgoraj omenjeno novico, da bo papež Uovolil razporoko! Hudobnost prav tako kakor nevednost ! Kdo pa je zahteval in še zahteva razporoko? Kdo zahteva civilni zakon? Ravno isti liberalci, ki zdaj poročajo o papežu, da hoče dovoliti razporoko. Po nauku liberalizma nima sklepanje zakona z vero nič opraviti. Zakon po liberalnih načelih ni zakrament, ampak samo pogodba dveh ljudi, da hočeta živeti skupaj, dokler bo jima ugajalo; potem pa lahko gresta narazen, kadar hočeta, in skleneta nov zakon. Liberalci vedo: Ce bo zakon samo civilna pogodba, sklenjena pred županom, ne pa v cerkvi, potem bode Oružini vzet verski značaj, družina ne bo več na temelju vere; brezverski značaj družine bo vplival tudi na domačo vzgojo otrok in tako bi liberalci ah de-mokratje ali kakor se že imenujejo, dosegli svoj na -men: brezverski rod! Zato so slovenski liberalci zahtevali razporoko. Leta 1906 je napisal liberalec dr. Novak v „Slovanu": „Postava mora statuirati (določiti) razdružljivost zakona tudi za katoličane!" Leta 1912 so glasovali liberalci v državnem zboru za razporoko ali zakon na odpoved. Slišali smo tudi, da je liberalna „Zveza jugoslovanskih žen" pobirala podpise za razporoko. Pred nekaj tedni je v listu „Epo-ha" nek brezverec Jovanovič zahteval, da se mora v naši državi uvesti civilni zakon. Liberalci so torej tisti, ki hočejo razporoko! In zakaj so zdaj prinesli lažnjivo novico, da bo papež dovolil razporoko? Iz dveh vzrokov: Prvič hočejo s svojo novico pripravljati ljudstvo za razporoko, ker vedo, da je slovensko ljudstvo tako globoko krščan -sko, da se s studom odvrača od vseh, ki bi mu hoteli vsiliti razporoko. Drugič pa hočejo v našem ljudstvu s svojimi lažmi vzbuditi nezaupanje do sv. Očeta in mu iztrgati udanost do sv. Cerkve. Računajo tako: Najprej moramo ljudstvu, ki se tako trdno drži katoliškega nauka o nerazdružljivosti zakona, vzeti vero in zaupanje do papeža ; zato pišimo, da bo papež dovolil razporoko! Nekaj jih bo le verjelo! Obenem pa bomo s tem ljudi pripravili, da se bodo navadili in sprijaznili a mislijo na razporoko. Potem pa bodemo labko začeli naravnost in odkrito delati za popolno zakonsko ločitev. In dosegli bi oboje: nezaupnost in mržnjo do papeža in pa razporoko! To je račun liberalcev. Odtod njihova lažnjiva vest. Sami hočejo razporoko, pa dolžijo papeža, da jo lioče uvesti! za dijake duhovne vaje in dolžnost obiskovati sveto mašo, čeprav je edinole pristojna oerkvena oblast kompetentna, da o tem odloča. Prosimo gospoda ministra, da resno vzamete tQ vprašanje v pretres in nam odgovorite: 1. Ste li voljni, ukreniti vse potrebno, da se tu zgoraj navedene naredbe razveljavijo? 2. Ste li voljni pozvati na odgovor avtorje teE vznemirljivih, izzivajočih in reakcijonarnili naredb? 3. Kake garancije ste pripravljeni 'dati, da »Q podobni pojavi že v naprej onemogočijo? Prosimo na vprašanje pismen odgovor. Izvoli* te, gospod minister, sprejeti izraz našega odličnega spoštovanja. Beograd, dne 4. iebruarja 1920. — De« Anton Korošec, ministrski podpredsednik na razpo * loženju; Stanko Banič, narodni poslanec. Bosanska vlada je res ukinila svojo naredbo in ostalo je pri starem. Kmetovalče ti zirestt imočniki. ; ! ¡Jr« K^rnsee za nersi Bosanska vlada je potom naredbe prepovedala srednješolskim dijakom vstopiti v Marijine družbe in je ukazala, da se \se dijaške Marijine družbe razpuste in da'dijaki niso več dolžni iti k sv. maSi, niti prejemati sv. zakramentov. Dr. Korošec in St. Banič sta v imenu Jugoslovanskega kluba stavila na ministra prosvete in ministra vere to-le vprašanje: Gospod minister! Dne 17. januarja t. 1. je pokrajinska vlada za Bosno in Hercegovino v Sarajevu izdala naredbo, s katero se razpuščajo dijaške Mari- jine kongregacijs in se zabranjuje dijakom vstopiti v taka društva. Ta prepoved čisto verskih društev težko žali, najsvetejše pravice osebne svobode, noši na seoi zna- ■ čaj odkritega sovraštva proti veri in Cerkv' m mc-e | roditi težke posledice, ki bodo pogubonosne za našo mlado državo. Poleg vsega tega dela edijozen utis tudi dojst- ; vo, da je to naredbo izdal uradnik pravoslavne vere. Slišimo tudi, da se z gornjo odredbo iikinjujejo Neizmerna je škoda, ki jo napravijo kmetu leto za letom razni zajedavci z objedavanjem kulturnih rastlin. Uspešna omejitev te škode bi bila nemogoča in kmetovalec bi moral podleči svojim vsakojakim škodljivcem, da nima v vrstah živalstva samega veliko zvestih pomočnikov, katerih premnogokrat niti ne pozna in ki mu vendar pomagajo zatirati škodljivo svojat. Ce jih pa sicer pozna po imenu in zunanjosti, ne pozna jih po njih dejanju in nagonu ter ima maiv sikaterega koristneža za škodljivca. Krt. Nič kaj redkega ni videti kakega nerazsodne * ža ko čaka na travniku z motiko v rokah na krta, da bi mu izpihnil življenje, ker mu ta narovlje krti-nje, češ, da je vsled tega težje kositi. Ko bi vsak, ki se trudi ubiti krta, se vsaj potrudil mu razparati še trebuh, da bi videl želodčevo vsebino, sigurno se ne bi nikdar več lotil tako nepremišljene morije. Niti trohice sl6du od kake rastline ni najti v krtovem želodcu, ampak samo razne žužke, katerih pohrusta krt sila veliko, ker je zelo požrešen. On je zelo koristna žival in če je že kje tuintam, recimo, n. pr. na vrtu vsled rovanja nadležen, ga še zategavoijo ni treba u-biti, ker ga je mogoče prepoditi tudi na drug način. V petrolej ali katran namočene cunje, vtaknjene v njegove rove, ga prepode sigurno, ker mu je ta duh zopern. Hršica, netopir in jež. Se manj poznajo in vedo ceniti na. kmetih hrši- co ali malo rovko, po nekod picmuš imenovano. Zamenjujejo jo s poljsko mišjo, čeravno se od nje po ru-ja /kasti dlaki in dolgem špičastem rilčku nedvomno r. zlikuje. Streže se ji po življenju, četudi pomaga o-ha zatirati razno golazen. In enako se godi netopirjem, ki ne store nikomur nič žalega; pač pa popove noč za nočjo na milijone škodljivega mrčesa. Edini jež je bolj srečen. Njega se vendar pardonira, saj ima cd'; čast v ].v:c, ' I: h':.-.¡h o ..ti ščurke in drugo Siičiio nadlogo. Lisica, podlasica. Pa tudi lisice, podlasice,- kune in druge enake zveri niso kmetovalcu vedno tako škodljive, kakor so razvpite. Seve, če se razmnože tako, kakor so se tekom svetovne vojne, ker so imeli njih zasledovalci drugi posel, tedaj postanejo precej nadležne in pravi Strah mnogi kurji družini. Vendar jim pade v zobe i Pač nisem verjel govoricam babur, katerih sera se plašil. Mesarjeva teta je bila v mojih očeh pošteno dobra ženska, katere se nisem bal, ki me je večkrat peljala zaroko in mi podarila neštetokrat groš. Groš, to je bil v onih časih za otroka celo premoženje. Groš pa sem prejel od smehljajoče se mesarjeve tete vsikdar, kadar sva šla skupaj od kapucinskega mosta na hrib sv. Miklavža prav do tetinih veznih \rat, kjer mi je stisnila v nagrado za spremstvo groš. Prosila me je velikokrat, da sem j'o spremljal do doma, kadar se je vračala iz mesta po dnevu. Med potjo nisva sploh nič govorila, ali pa malo, ker teta me je lo držala za roko in se smehljala sama zase. ¡i mesarjevo teto sva bila toraj prijatelja, jaa hi jo bi] spremljal tudi brez groša vsaki dan do doma, da bi mi bila rekla. Najunega prijateljstva nama ni zavidal ali kršil nikdo, vsaj jaz tega nisem; opazil nik-flaRc ®oliko mi je znanega od mesarjeve tete, toliko se spomuijam še danes s hvaležnostjo na že davno rajno teto, ki me je vodila tolikokrat po materinsko za rolo in mi podarjala, za otroško spremstvo groš. Druga posebnost šentmiklavškega hriba, katerega sem se pa bal in izogibal kot samega ta rogate-ga bognasvaruj, je bil moj sosed, Šafer Tinček. Som že omenil ono v mojih časih edino lepo in veliko hišo na našem hribu imenovano „KapeinerhoP. Krog tega Kapeinerhola je btlo preoej veliko posestvo, katerega je oskrboval šaler Tinček. Bival je Tinček v razklopotani kačuri, ki jo čepala na ravni dober streljaj navzgor od Kapeinerhofa. Družbo sta delali tRnčeku v bajti dve starikavi baburi, katerih imen nisem Cul nikdar, zatorej jih tudi ne morem zaupati javnosti. Pa ta Tinček je bil po svoji rasti preklasto dolga surovina v dobesednem pomenu., Bil je grd šnop-sar, ki se je nalival in vpijanjal z žgano pijačo po eelo dneve in noči. O Tinčekovi pijanosti pa niso govoričile samo šenlmiklavške babure, ampak spoznal in občutil sem jo premnogokrat tudi jaz kot otrok. Kadar se je vračal šnopsar Tinček iz žganjarne na hrib, nahrulil je vsacega katerega je srečal, Nam paglavcem pa je navijal ušesa brez vsacega vzroka, samo, če je le ujel in zagrabil kacega. Bal in ogibal sem se ga jaz, ker sem večkrat med solzami in krikom okušal njegovo pest, bali so se ga pa tudi moji bprolnifi. Največja pokora pa je bil Tinček za svoji stari sostanovalki. Vsikdar, kadar je med kletvijo pripolovratil domov, se je iul iz sosedne kočure kreg, vpitje, trušč in pretep, ki je končal s pobegom obeh stark. Ko ste utekli ubogi starki vsaka po svoj; ste.-zi, je razbijal in robantil Tinček sam po bajti, dokler ga ni premagal zaspanec vsled jeze in pijanosti, iz treznjen in prespan je Tina zopet delal, starki ste se vrnili v kočuro, zavladal je mir na hribu sv. Miklavža. Z ysakim je bil Tinček osoren, ali pa sploh ni ogovarja! nikogar, le z mesarjevo teto sta kramljala preko plota vselej prijazno ter liubeznjivo. Sentmi-klavdanke so govorile.ter raznašale, da mu plača teta večkrat kak frakel za njegovo pijansko grlo, radi tega je z njo prijazen^ ker sta si brat in sestra v objemu žganega alkohola. Se celo mene je pustil pri miru, kadar sem, stopal ob tetini roki, tedaj sem mu tudi slobodno pogledal v njegov surovi, pijansko za-bruhli obraz in njegove krvavo obrobljene oči. Vem, da razun mesarjeve tete ni, maral nikdo za pijanega šaferja Tinčeka, ki je bil v pijanosti surov pretepač, ki se je zaletaval v vsacega, ki je bil treznejši in slabejši od njega. Naenkrat pa je pijanec Tinček nekam izginil, nisem ga videl in nisem ga več,slišal razsajati, kleti in robaniti krog Kapeinerhofa- Vsi Sentmiklavčani smo se oddahnili po skrivnostnem izginu surovine -Tinčeka. Na hribu sv. Miklavža sta zakrilatila min in zastopnost brez krika in pretepa med sosedi. Le mi paglavci smo se ravsali ob vznožju hriba, pa brez sirahu, da plane po nas odkod iz zasede bognasva-ruj pijani Tinček in nas razpodi iz odločilne bitke brez ozira, kdo je napadaiec ali napadenec. O Tinčekovem nenadnem izginu ni znal sporočiti nikdo kaj gotovega, Govoričili in ugibalo se je marsikaj, pa prave resnice ni znal nikdo, še Tinče-kova prijateljica, mesarjeva teta ne, katero sem tudi vpraSal, kam bi se bil pogreznil strah vseh pag.av-eev — preklasti šafer Tinček. Pohujšanje, katerega je uganjal na hribu sve-toga Miklavža pijanec Tinček se je pozabilo nekaj tednov, ko ni nikdo več videl in ne slišal pretepača in rogovileža. Minula sta celo leto in dan. Na Kapeinerholu se je1 pojavil kot strela iz jasnega šafer Tinček. Lotil se jo dela, kosil je seno ob plotu, ko je prišla mimo mesarjeva teta. Pozdravila sta se, si segla na dolgo in prijazno v roke, teta se je zakrohotala na ves glas, še stresla enkrat Tinčeku roko in ga vprašala:. „Tinček, Tinček, kje pa si se klatil celo leto?" Tinček si jo obrisal potno čelo in se odrezal prav na kratko: „Celo kalendro so mi prisodili, ker sem pretepal Slovence." Toliko sem slišal in razumel: Tin-c'-eka so vtaknili pod ključ, ker je bil udeležen pri o-nem navalu celjskih nemškutarjev na sokolske izlot-nike, ki so obiskali iz Češke prijazno Celje. Teta in Tinček sta se še rokovala dolgo v prijateljskem razgovoru, dokler se ni okrenila teta na odhod z vprašanjem: „Tinček, kedaj se pa vidiva zopet?" Tinček je odgovoril črnogledo in rezko: „Oh\ mesarica, če se ne srečava poprej, gotovo pa pred pekleni-kimi vrati!" Teta je stopila navzdol, Tinček je nabrusil koso in kosil, meni jo pa donelo po ušesih: Ce so ne srečava poprej,i gotovo pa pred peklenskimi vrati! Tinček ni niti slutil, koliko groze, strahu in razmi-Sljevanja je nagnal v otroško dušo, ko je izblebetal ono srečanje teto m njega pred samimi peklenskimi vrati. Nisem razumel, še manj pa sem mogel verjeti ono strašno srečanje blago smehljajoče se tete s pijanim pretepačem pred peklenskimi vrati! Konec prihodnj. 19. febeparja 1920. S LOT Eli SKI qOSPODAR. Siran 3 1 i Svv i I • . ' • 1 IW; n I A £ aauogo poljskih miši, podgan, voluharjev (krtic), divjih kuncev in zajcev ter drugih glodalcev in ti vsi so .vendar neprijetni gosti kmeta. Ni pa lepa njihova nabada, da hodijo tuintam po plačilo za svoj trud na kmetska dvorišča, sicer nosijo v takem slučaju svojo kožo na prodaj, ki je v zimskem času tudi nekaj vredna. Pa niti posestniku lova niso te zveri — če jih seve preveč — tako škodljive, kakor hi bilo misliti »a prvi hip. Saj mu takorekoč celo pomagajo ohran-vati razno divjačino, kajti v prvi vrsti jim itak pa-.e v plen bolehava, poginu podvržena divjačina. A adravniki so, sicer radikalni. Njih lek obvaruje div-jažino pred razno kugo in nalezljivimi bolezni, ki bi, arko bi se razširile, še vse drugače razredčile vrste divjačine, kakor store to lisice, podlasice in enake zveri. Lovci bodo sicer zmajali z glavo — pa je itak tuko. Pa četudi polove lisice, podlasice in kune mnogo zajčkov, voluharjev, poljskih miši in morda drugih škodljivcev, jim nočem peti slavo in povdarjam, da ne zaslužijo ravno izrečnega varstva od strani kmetovalcev, posebno ne, ker zasledujejo tudi neiz -ir.erno koristne ptice pevke, ter narede s tem veliko škode, ki prevaguje njih korist. Ptice. Ni dvoma, da ima kmetovalec ravno med vrsta-mm ptio največ najzvestejših pomočnikov v boju proti »aznim škodljivcem. Male ptičice, kakor so to: pevci, ¡plezalci i. dr., mu pomagajo pokončavati škodljivi mr-&es; večje pa, kakor n. pr. mišarji, pustolovke ali mokosevke, sove in čuki love miši, voluharje, podgane in druge enake nepridiprave. Kjerkoli ljudje ne vpoštevajo to koristno delo ptic in nerazumno zasledujejo ptice brez razločka, se to sigurno maščuje nad njihovimi kulturnimi rastlinami. Tam se množi vsakojaka škodljiva golazen vedno bolj in bolj, ki zmanjšuje sad vsakdanjega truda. Koliko milijonov in milijonov drobnih ptičic-se-Mvk je padlo in še bode padlo v žrelo italijanskih la-fcomnežev, ki narede na ta način nam in sebi neiz -merno škodo. Dolgo je bilo treba kazati merodajnim krogom »a ta nedostatek kulture naših južnih sosedov, da so lobili tudi Italijani v novejšem času zakon za varst-V.o ptic; ali predno se njega dobra misel vkorenini med tamošnjim ljudstvom, bo preteklo še sigurno veliko let, posebno sedaj, ko je ljudstvo med svetovno vojno še bolj posurovelo. Nikdo ne more trditi, da bi bilo naše ljudstvo jeolilepno za mesom malih ptičic in ni postalo niti v vojni, lfo je bilo glada dovolj; ptičji lov je pri nas , Šivala Bogu, nekaj nepoznanega, pa vendar je opa -šati tudi med nami pojemanje števila teh zvestih ču -vajev naših kulturnih rastlin. Veliko se jih pogubi za 4asa selitve v južne kraje, veliko pri povratku, mnogo jih uniči slabo vreme, še več jih pokončajo mačke, kune, podlasice, ptice roparice ter drugi grabežljiv -ei; pa tako je bilo tudi nekdaj, ko še ni bilo opažati zmanjšanja števila koristnih ptičic. Ali sedanje splošno kulturno napredovanje vznemirja tudi naše mile krilatce in jim jemlje vedno bolj in bolj prilike neovirano gnjezditi, valiti in odgajati svoje mladiče. Močvirna, nepristopna tla, staro,duplasto drevje, razno grmičevje in enaka varna zavetišča naših ptičic, vse to zgineva dan za dnem, ker je ljudstvo primorano v 5 boju za obstanek obračati v prid vsaki pedenj naše | zemlje. iVendar bodi najtopleje priporočano vsakemu kmetovalcu, naj ne trebi brez potrebe grmičevja in naj, kjerkoli razmere dopuščajo, skuša ohraniti v pri-rodi se nahajajoča, za gnezdenje priročna zavetišča. Kjer jih pa ni, naj jih ustvarja, da tako privabi k sebi svojo zveste pomočnice in čuvaje svojih livad , poljan in sadnih vrtov. V zimskem času pa se naj spomni neprecenljivih zaslug, ki so mu jih izkazale Čez poletje ter jim naj povrača s primerno hrano, da jih obvaruje gladu in pogina. Hvaležno mu bodo v prihodnje obilno poplačale njegov majhni trud s po -končavanjem razne golazni. Cim več ptičic privabimo v naše sadovnjake — teili manj je treba rabiti raznih tovarniških preparatov za pokončavanje škodljivega mrčesa. Ptičice so v tem oziru nedosegljive; zatorej čuvajmo in negujmo ptice-pevke. Golazen. Pa ne samo v vrstah sesavcev. in ptic ima kme- ] tovalec svoje pomočnike, ampak ima jih še tudi med \ nižjimi bitji in sicer med bitji, ki so človeku dostikrat ogabna vsled svoje zunanjosti. Razborit kmetovalec ve, da gre razna škodljiva zalega v slast tudi kuščarju, martinčku, slepiču, belouški, močeradu, žabam, krastači itd. Nikakor torej ne gre uničevati te koristne- živalce. Komur se gabijo, naj se jim izogne. Žuželke. Se manj znani in premalo uvaževani pomočniki kmeta so pa oni iz vrst žuželk. Nebroj je raznih žuželk, ki nam škodujejo, je jih pa tudi lepo število, ki so koristne, ker nam pomagajo zatirati škodljivi mrčes. Vsaki pozna raznovrstne polonice ali božje kra -vice, kakor so: sedmopikčaste, dvopikčaste in dvopa-saste. Ti hroščki, posebno pa njih ličinke, se hranijo z različnimi listnimi ušicami in pršicami. Posebno požrešne so ličinke. Ena sama pokonča več stotin list -nih ušic na dan. Enako hasnovita, kakor božji volek, je vsem znana kresnica, istotako še drugi mekači. Zelo koristni so tudi razen žitnega brzca vsi hrošči brzci in njih ličinke, kakor so: poljski brzec,.bakre-nasti krešič, vijoličasti krešič, zlati krešič, muškat -nik i. dr. Med najkoristnejše žuželke je uvrstiti tudi nadalje najezdnike, ki imajo navado, da polagajo svoja jajca na ali v razne žuželke, gosenice in bube metuljev, v lesojede ličinke hroščev in v drugi škodljivi t mrčes. Iz jajec izlezle ličinke najezdnikov so sigurni | pogin svojega hranitelja. V enaki smeri deluje koristno neka vrsta muh, n. pr. muhe-goseničarke. Muha I grabežnica pa napada svoje žrtve iz zasede in jih izsesava ter uniči. Tudi razni kačji pastirji love hitro švigajoč v zraku škodljivi mrčes. Dolga je torej vrsta raznih pomočnikov kmeta; samo poznati jih je treba, da jih po nepotrebnem ne preganjamo in ne uničujemo. Pouk v šoli. opazovanje v naravi, čitanje tozadevnih spisov: vse to bo sigurno počasi odprlo ljudstvu oči, -da začne enkrat natančneje spoznavati svoje prijatelje in sovražnike tudi v vrstah do sedaj še manj znanega živalstva. Osebna dohodnina. J. Vesenjak. Pomankljiva napoved stroškov. Med najvažnejše vzroke, zakaj se našim posestnikom na deželi naračuna in odmeri previsoka dohodnina, spada tudi pomanjkljiva napoved stroškov pri .kmetijskem gospodarstvu. Nekateri posestniki ne vodijo splob nobenega zapisnika o svojih dohodkih, še manj pa o stroških, in ko je treba stroške izkazati ali navesti ter navedbe- podpreti z dokazi, pa ni ničesar pri rokah. Seveda se tudi davčni urad in davčna komisija, ako ni posebnega zagovornika v komisiji, ki bi se brigal najprej za celoto in pozneje , tudi za vsakega obdavčenca posebej, ne brigata s posebno vnemo za stroške obdavčenca, temveč veliko bolj za dohodke! Lastni interes, lastna korist, mi torej veleva, da vodim dober zapisnik o stroških, katere imam pri gospodarstvu. Kaj napo vem med stroška? Med stroške navedem v prvi vrsti vse davke in davčne doklade, edino dohodninskega davke ne. Podatki o vplačanih davkih so razvidni iz davčne knjižice. Dalje računam med stroške vse zneske, ki sem jih tekom leta izdal za vzdrževanje gospodarskih poslopij. Postavko o stroških tvorijo plača in prehrana vseh potrebnih delavcev ali dninarjev, katere pora -bim pri gospodarstvu v enem letu. Ravnotako spada med stroške hrana in plača deklam, hlapcem in vini-čarjem. Slednjim dajejo naši posestniki često pridelke kot deputat. Tudi to so stroški. Prav radi pozabijo naši ljudje, da bi navedli stroške za razsvetljavo v hlevih in drugih gospodarskih poslopij in vendar je znano, da se uporabi za to ogromno denarja, posebej še pri sedanji draginji petroleja, karbida, sveč, olja. Razsvetljava mora bili, saj se navadno vsa živina oskrbuje že na večer, ker se prej dela na polju, travniku ali vinogradu. Pretežno veČino repe in korenja tudi obr Ni mi treba posebej 'povdarjati, da spadajo med stroške tudi vsa plačila in dajatve. To breme povdarja in of.ita marsikdo še preveč in ne pomisli, da bo enkrat tudi on oslabel in bo užitkar, ako mu Bog da doživeti večjo vrst let. Vsa navedne točke spadajo med stroško pri rednem gospodarstvu. Toda mi vemo, da nesreča nikdar ne sveti, kakor u>"avi naš pregovor, zato ne smem j tukaj pozabiti navesti tudi izrednih okolnost', ki so merodaine, da se davek ali nižje odmeri ah odmerjena postavka zniža ali celo odpade. • T6 okolnosti navedem v glavnem v prihodnjem članku. ; i o; 9 V o ^ .j? aiücni ogledi Jugoslavija. Pogajanja med opozicijo in beograj+ sto vlado, ki so trpela več', dni, so se razbila. Vlada ni hotela prav nič popustiti v svojih zahtevah, opozicija se je kazala popustljivo, da se sestavi konceu-» tracijsko ministrstvo, ker to nujno zahteva naš zmedeni notranji in zunanji politični položaj. Ker pogajanja niso uspela, je zahtevala sedanja vlada pri regentu Aleksandru razpust parlamenta. Regent pa te vladine zahteve ni podpisal, raditega je podala via' da ostavko,,katera je bila sprejeta na dvori. Regent je pozval še našega pariškega poslanika Vesniöa, naj bi on pozkusil sestaviti vlado iz1 vseh) strank. Demokrati in socijalisti pa so odločno odklonili vsako koncentracijo vlade, radi tega se je tudi odrekel Vesniö nalogi, katero mu je poveril regent. Novo vlado b® sedaj sestavljala opozicija, ki namerava tal oj sklica* ti parlament, da se sprejme novi volilni red in izve-» dejo volitve. Kdo in kako bo sestavljal novo vlado, šo danes ne vemo. Ministrski svet v Beogradu je sprejel predlog o delni razlastitvi velikih posestev. Ta po-* seštva se bodo razlastila v državne ,svrhe za zgraditev delavskih stanovanj, razdelitev zemlje invalidom in za zgradbo kmetijskih šol. Jadransko vprašanje rešujejo zavez* niški ministrski predsedniki v Londonu. Italijani so zahtevali, da se naj uveljavi glede Jadrana ali pa-» riški dogovor, ali pa londonska, pogodba. Z Ameriko pa je brzojavil Wilson, da zahteva Amerika, da sa izpelje ameriški načrt, sicer bo odpoklicala 'Amerika svoje zastopnike iz Pariza. Zavezniki so vprašali balkanskega zastopnika, ali se naj reši jadransko vpra* šanje brez Amerike. Italija pa se ne upa tozadevno zamerit1 Ameriki, ker je od nje gospodarsko in fi» nancijelno popolnoma odvisna. Glede rešitve jadranskega vprašanja v naš prid imamo edinega prijatelja in zagovornika — Ameriko. Italija. Na Reki še vedno gospodari D'Anuncijo, ki je začel zadnje dni z nabori za svojo armado. Veliko število nabornikov je ušlo g. D'Anunciju v razne kraje. Vitaljanski zbornici so predložili zakon na obdačenje brezdelja. Kdor ne dela, ali živi od samega premoženja, bi naj odstopil državi polovico. Brezdelneže bodo izgnali. Nemčija. v Si ežviku se je vršilo ljudsko glaso-vanje, kam naj pripada ta dežela: k Danski ali k Nemčiji. Ljudsko glasovanje je izpadlo v prid Danski. To je bilo prvo ljudsko glasovanje, ki ga je izpeljala ententa. Avsti'ija. Po Avstriji se širi ro varen i e proti sedanji vladi, katero bi radi strmoglavili. Vzrok ljudske nevolje nad vlado tiči v vsestranskem pomanjkanju, ki vlada v Avstriji, a pomoči ni od nobene strani. V Avstriji vedno bolj prevladuje mnenje, da se samostojna Avstrija ne more držati. Po Avstriji zbira ženstvo podpise na entente, naj ta dovoli, da zasedejo Avstrijo Čeho-slovaška ali Jugoslavija. Madžarska. Pri ožjih volitvah na Madžarskem je bilo izvoljenih 8 krščanskih narodnjakov in 9 iz stranke malih kmetov. Na Madžarskem je najmočnejša stranka krščansko narodna. Madžarska je predložila te dni v Parizu svoje protipredloge proti njej narekovani mirovni pogodbi. V tej noti zahteva zase Reko in ljudsko glasovanje v vseh od stare Ogrske odcepljenih pokrajinah. V Budimpešti so otvorili tedni narodno skupščino ali parlament. Bolgarija. Po celi Bolgarski je izbruhnila splošna stavka. Turčija. Turškega cesarstva ne bodo razkosali popolnoma, kot se je domnevalo prvotno. Odtrgali so od Turčije le nekaj pokrajin v Mali Aziji, ki dobijo svojo ustavo. Huslja. U olj še vi ki so ustrelili v Irkutsku proti boljševiškega generala Kolčaka. Boljševiška armada šteje 800.000 mož. Med tem vojaštvom vlada baje vzoren red in pokorščir a. Str*» L Naznanila. ITiATlV r t Izobrslsvalsi tgČaj pri sv. pri Ljutomeru v torek« 10. februarja, je bil izb irno obiskan. Društvena dvorana je bila natlačeno polna. Prišlo u *• SiBSSQ»^ Mozirje. V soboto, 21. ftebruaija, b^ri ms J dr- Hohnjec ia Vi. Pašenjak. podučen tečaj, prirejen od Kmetske in Kršč. soe. \ zveze. Tečaj se začenja ol- 9. uri in se vrši pri f Strmšeku. Govorita dr. Hohf?j€C in PsjšgRlgk Podite v najobilaejšem številu! Tudi ženske so vabljene. Petrovče. v nedeljo, 22. februarja, se tukaj vrši velik ženski shod v Društveni dvorani. Shod bo predpoldne po ranem cerkvenem opravilu ob 9. Govori poslanec dr. Hcililjec- Žene in dekleta, pridite! ^ Gomiisko. v nedeljo, 22. februarja, ob 3. uri popoldne bo pri nas občni zbor izobraževalnega društva. Govori poslanec dr. Hohnjec. Shodi Kmatske Inze. v nedeljo, dne 22. februarja priredi Kmetska Zveza naslednje shode: po sv. opravil* dopoldne v Belih vodah pri Šoštanju (Žebet), popoldne ob 3. uri v šoli pri Gor. Sv. Kungoti (dr. Lesko var). Shod dne 22. februarja po večernicah v šoli pri Sv. Jerneju pri Ločah (Kranjc). Dne 29- februarja po sv. maši pri Sv. Plorijanu pri Rogatcu (Žebot). telja njene vojnodobičkarske in kapitalistične družbe ..Ekonom" ? Zakaj so se hodili samostojni globoko klanjat poglavarju liberalcev dr. Žerjavu? Ali se BB BHH menda celjski advokat dr. Kukovec zaman na -.hodih je tudi ne saj mož iz Prek-nurja. Predavala sta in „Novi dobi" peha, in trudi za Samostojno? Morda a- ur~ah i mislite, da nam ni znano, da je šmarski.liberalni ad- ■ vokat dr. Zabukošek duševni vodja samostojnežev v Sw. Primo! na Pohsrjy je imel zadnjo ne- ! Sraarju? v Posavju se trudi colo na javnih sh0dih M-deijo, 15. rebruarja krasno obiskano zborovanje j beralni advokat dr. Dimnik zaUrekovo stranko. H -Kmotske zveze Zbrano ljudstvo je pazljivo po- ; nako „deluje" celjski liberalni advokat dr. Rcismann, slušaio govor'iba Krajnca. Po .zborovanju so ; bistriška dr. Gorlčan in dr.> Kukovec. Dika ia ponos imeli odborniki še posebno posvetovanje. Krščaa- I Samostojne v Mariboru pa sta liberalni advokat dr. ska in slovenska zavednost odbornikov nam je i ^Z^^Zt^Vl Ztflin^'' °kr0g 00 , , sia se se oba pénala za samostojno. porok, d, se bo Kmetska *veza v naši župniji j 4 Liberalni učitelji so najboljši pomočniki sa- lepo raavijala! i mostojnih agitatorjev. Učitelj Zemljič v Brezju pri S n o d i n ¡i o u é n i razgovor na Run- \ Mariboru od vasi do vasi agitira za Samostojno. Nad- ču pri Ormožu. Na željo pristašev „Kmetske ' učitelj From pri Spodnji Sv. Kugoti je silno ponosen zveze" je p išel preteklo sredo k nam poslanec Ivan \ da smo btli v Mermoljevi bližini; srečen je, če sa Vesenjak ter nam \ triurnem govoru in sledečem raz- I sme le dotakniti plašča kakega samostojnega hujska- govoru pojasnjeval gospodarske in politična zadeve, j ča. Našteli bi še lahko celo vrsto najzagrizenejših li- Obširneje se je bavii tudi z no.vim občinskim volil - • beralnili učiteljev, ki se pehajo za Samostojno. Ze nira redom. Kljub izredno ugodnemu vremena, ki va- ; vedo zakaj! bi in sili naše ljudi k delu, se je zbralo okroglo 60 j 5. Samostojna se še ni niti z besedico izjavila do 70 samili odrastlih mož, ki so z zanimanjem in o- | proti brezverskemu šolskemu načrtu. Ne sme in si dobravanjem sledili govornikovim izvajanjem. V raz- i tudi ne upa, ker stoji pod| jerobstvom brezvorskih li-govor je posegel (udi načelnik „Kmetske zveze" za 1 beralcev. ormoški 01 raj. g župnik BratuSek ter pokrajinski po- j c. Samostojna si ne upa nastopiti za volilno slaneo Meško. Iz vrst zborovalcev je predlagal po - , ico kmelskih žen in deklet, ker ji liberalci in rde-sestnik Kociper rezolucijo kjer se zborovalci zaliva- ¡ ékarj| te ne dovolijo. Zapomnite si to žene in de , ljujejo ,.Jugoslovanskemu klubu ter mu izrekajo za- f kie{a upanje, obsojajo pa absolutistični, način vlade v Beo- 7. Glavar Samostojne, znani Mermolja je v Bo* gradu in v Liubljani. Tudi glede carino in davkov j 1om ',, " • t, l fflC.m7i° 7 r v 1 > ■ 1 i -i- • it • - lemgraun pri nekem nosvetovaniu lziavil, da ie ter prehrane uboznih so se storili primerni sklepi. ' ' 1 J J ' J lopnile dravska doline in Pohorje, v četrtek — dne 26. februarja se vrši v gostilni Lampreht j pa se jim je vse pokazilo. z zvijačo in neodkritosrč-bhzu postaje Brezno izobraževalni tečaj j nostjo so dobili nekaj podpisov, ki so jih pa ljudje javno iri pismeno preklicali. Živeli naši zavedni možje in mladeniči! PoljSan». V nedeljo, dne 15. t. nv. po rani službi božji se je vršil v šoli shod Kmetske zveze, na katerem je poročal o položaju in o pripravah za bodočnost urednik Zcbot. Predsedoval je posestnik Si -men Prešeren. Navzoči so bili najuglednejši možje in mladeniči, celo okolice. Pri nas stojijo vsi kmetje, velik del delavcev na naši strani. Živijo Kmetska zve- za vse podravske in pohorske župnije: Brezno, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Puščava, Ribnica, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Primož na Pohorju, Vuzenica, Trbonje, Muta, Marenberg, Remšnik, Sv. Ožbalt, Kaplja. Možje in mladeniči, žene in dekleta! Pridite v obilnem številu! Začetek ob 9. uri. Izobraževalni tečaj- v pondeljek, dne 1. marca se vrši v Št. J ur ju ob juž. žel. za vse okoliške župnije v kat, domu. Začetek tečaja ob 9. uri. -j Srasiovče. Kmetska zveza priredi v nedeljo 22. februarja po večernicah ženski shod. Žene za Hav^dila. svojem posestvu, ki obsega pet hektarjev pridelal eno leto 30.000 K čistega dobička in še dobro prerodi! družino 14 glav. Ce glavarji Samostojne tako govorijo v bližini finančnega ministra, potem ni nobeno ča« do, če nalagajo davčne oblasti našim kmetom tako visoke izcedne davka. 8. Ravnoisti Mermolja je priporočal na shod» v Jarenini, da je.bolje saditi črešnje nego vinsko tr* to. ker bo baje slovensko vino zgubilo pri zunanjiK kupcih svojo sedanjo veljavo. 9. Samostojna je sprejela kot svoje voditelje največje nasprotnike slovenstva in Jugoslavije, kakor: Kresnik, Pascolo, Wratschko i d. 10. Samostojni voditelji imajo skupne tajne sejo | in sestanke. V Mariboru se sestanejo večkrat Mer -^ molja, Schnuderl, dr. Koderman, Hojnik (iz Pesnice) j in Voglar, ker kujejo skupne načrte pro i naAi k» * ? ščanski stranki (Kmetski zvezi). t To so dokazi, ki govorijo dovolj jasno, da ja in dekleka, pridite in ugovarjajte občinskemu I Krajevnim odborom Kmatske ZV2Ze. Se enkrat . To ^ aokazi kl gOVorijo dovolj jasno, da ja vnliinfimn n Jrtn ki n» prosimo krajevne odbore Kmetske Zveze po vseh Samostojna Kmetijska stranka organizacija, ki hočo volilnemu načrtu, ki na nečuven način krši vaso r župnijabj naj takoj izvolijo delegate za volitev 1 privesti naše ljudstvo v protikrščanslu liberalni ta- pravice m prezira delo kme takega ženstva. ž načelstva Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. in ki deluje proti kmetskim koristim in pravicam? S». Lenart nad Laškem. Naš krajevni odbor Za vsakih 50 vpi3anih prigtašev (moški in ženske), i 0(i^ito oCi! V2mi2 mi p^oStnsM1"pt^tnf shod^per M 80 t voliti po ^ega -upuika-deie^ Sovražniki Jugoslavije se organizirajo. Kdo se ponižujoče zapostavljanje km^^ 1 ^ Za ,drobec nadJsaSh . 50 ?anov je^voht [ ne spominja, kako velikansko gonjo so uprizarjali v zadevi volilne pravice. Žena, in dekleta, pri dite v obilnem številu! PoiMsčšla. zopet po enega zaupnika. Vsak načelnik krajevne 1. 1914 in med vojsko ljudje, katere je poslala organizacije je že kot tak določen zaupnik poleg j „a mejo „Sudmarka", „Schulverein", „Heirastaat", ^ izvoljenih. Imena načelnikov in izvoljenih zaup- oilr. voditelji štajercijancev! Ob preobratu so upri-| nikov naj vpošljejo krajevne organizacije neran- ; zarjali ti ljudje velikansko gonjo proti ustanovitvi | doma ali pa vsaj najpozneje do 28. februarja jD?oslavije. Bili so plačani ®d vsenemških orga-Obmejni Slovenci zborujejo, v pondeljek, dne I teiBištvu Kmetske Zveze v Mariboru, nizacij, da bi naše ljudstvo nahujskali proti onim, 16. t. m , sta se vršila v Seiuici ob Muri in v S OfeiinSkS volitve. Zaupniki Kmetske Zveze ki so delovali za ustanovitev države SHS. Imena Ceršaku dva zelo dobro obiskana shoda .Kmetske naj takoj sestanejo kandidatne liste in jih daj« teh ljudi bodo zapisana v našo jugoslovansko Zveze. Govoril je naš rojak Franc Žebot o vseh [ podpisati od kandidatov in vollcev. Kandidatne ■ zg d o vino na večne čase. Naj jih danes še en-perečih vprašanjih sedanjega časa. Shodu v f liste naj glavni zaupnik dobro shrani in jih vloži krat ponovimo: Kresscigg iz Crešujevca, Pascolo Selnici je predsedoval g. Očkerl, shodu v Ceršaku \ pri županu še le tedaj, ko bodo razpoloženi že j i» Smonik iz Svečine, Wratschko iz Orehovec, pa župan g. Rajter. Obe občini sta že od nekdaj - pravomočni volilni imeniki in bo že določen dan j Hojaig, Sinonig, Ferk in Gornik iz Pesnice, Šantl v taboru Kmetske Zveze. V naših obmejnih krajih ; volitev. Če je kdo naših podpisal nasprotno iz Vokovskega, Raisioger iz Poličkega itd. itd. ne maramo ne liberalcev, ne samostojnejžev in l kandidatno listo, naj jo takoj prekliče, kakor je Te ljudi danes begunec Mrmolja postavlja na čelo ne rdečkarjev. Za občinske volitve smo dobro t navedeno v navodilih, ki so jih dobili »aupniki. , Samostojne Kmetijske Stranke. Stari zakleti so-pripravljeni. Prihodnjo nedeljo, d.e 22. februaija j Vo|j|ne pravice nimajo tisti Nemci, Madžari j 7rsf genskega imena in jugoslovanske svo-1920 priredijo naše obmejne Slovenke v Slovens- ? in spi0h ne — Slovenci, ne — Hrvati in ne — I bode dv5gaJ0 8Toje glave tlk ob državm m6»-kem domu v Št. llju velik protestni shod, da j Srbi, ki ob svojem rojstvu niso imeli domovinske \ 1 Iada vse to mlrno gleda' iavno izrečejo svoio obsodbo aad liberalci in pj.avice v kaki občini sedanje Jugoslavije. Slo- i Samostojna Kmetijska Stranka se v „Kmetij- javno izrečejo svojo obsodbo nad liberalci in rdečkarji, kateri so dali volilno pravico mestnim j renski begunci iz juga in Avstrije imajo "popolno f skem'"hštu"'"¡irokou,st^," o"'sv7j1h~ufepehih. ft gospem m gospodičnam; delavkam po tovarnah, \ YOiUne pravico. | uspehi so jalovi. Kmetska zveza ima še vedno natakaricam in prodajalkam, kmetskiaa ženam I in dekletom pa ne. Pridite prihodnjo nedeljo vae i Slovenke od prve od zadnje! Domača politiki. Kaj dela Samostojna? Sv. Lenart V Slov. Gor. Shod Kmetske zvezo sa Sv. LeDart in okolico, ki se je vršil zadajo nedeljo je bil hvalevredno dobro obiskan. Poročat je o postopanju demokratično-socijalistične straake in o delovanju Kmetske zvezo dr. I. Leskovar iz Maribora. To navdnšeno odobravanj o i gor ^ndstva, še enkrat pribijemo naslednje dokaze: govor»ikovih besed od strani zborovalcev jo : 1. V Šmarju pri Jelšah so nahujskani samo-ja80» dokaz, da je liberalno-samostojni dr. Go-rišeV zastonj lovil naše kmete v svoje liboralne ?aojke. S t. L c 11 a r t v Si o v. ,g o r. Dno 13. febrnar- ja ?o stj zbrali v dvorani Posojilnice župani in drugi ugledni možje celega okraja k važnemu posvetovanju. Predsedoval je župan g. Suman. O političnem položaju, o občinskih \olitvah in o organizaciji Kmetske zveze ,je poročal tajnik Zebot. f imenu okrajnega odbora KZ. je poroinl g. Kožar. Nato 5« je izvolilo novo nučelsfvo (ikrajnoga odbora Kmetske zveze. Za načelniki: ie bil izvoljen župan Suman. G. Roška.-'11 se ogromno večino slovenskega ljudstva za seboj. Mi ne kričimo kakor samostojni židje in od vojnih dobičkarjev plačani hujskači, a naša stvar gre z mirnim in treznim delom naprej. Volitve bodo pokazale našo moč. Zaupnike in člane krajevnih odborov pa prosimo, da so neprestano na delu! Demokratje in liberalci pobirajo pri naših pristaših za svojo organizacijo. Pristaši Kmetske Zveze, ne dajte se premotiti od liberalnih pijavk našega ljudstva, poženite te nabiralce. Liberalci naj si plačujejo in vzdržujejo sami svojo že na pol gnilo in trhlo stranko. Zoper drŽavo hujskajo. Iz raznih krajev, zla- javu, ker. je Zebot na shodu v St. Petru branil pra- sti iz kozjanskega in brežiškega okraja dobiva-vice kmetskega ljudstva. In „Samostojna" bi se še f mo pritožbe, da samostojni grdo hujskajo zoper ^me,tijska ,strfka! N*eni i'*" : državo in posebno zoper Srbe. Na shodih, na ka- glavar.ii spravljajo naše ljudi v ječo, ker se z vso od- . .. ... „. , , .. . ' . loOnostjo zavzemajo za kmetskol judstvo! Ovaduhi» tenl1 nj"10^ kolovodje širijo lo sovraštvo in 3. Samostojneži trdijo, da nimajo in ne marajo ^ s^nPe*° jea0» 86 samostojneži navzamejo duha, advokatov v svoji stranki in da niso prav nič v zve- ' ^ ga potem širijo med nepodisčenimi ljudmi, -rekla zalivala za njegovo delovanje v prid »lo- 5 zi z advokati.. Vprašamo: Zakaj pa ima potem Sa - \ Dnn 11. februarja je nek tak zapeljanee v koz-'',T,et"- » »ostojna libortilnatfa advokata dr. Sajovica kot vodi- ž janskem okraju govoril kmetem: „Zakaj ne pri- Da otmemo pozabljivosti vse lepe čine pogla -varjev Samostojne in kake deluje ta stranka za bla- stojneži brez povoda s surovo silo napadli naše lju di na izobraževalnem tečaju. Kakor zbesneli so napadli naše 1 nožem in palicami.. 2. Bivši dopisnik „Štajerca", sedanji „nadzor -nik" in Mermoljev priganjač Schnuderl je ovadil našega Zebota liberalnemu poglavarju dr. Grogi Zer - § S tras 5. SLOVENSKI UOSPOD1R. 19. februarja »topite k nam še vi ? Nas je veliko. Mi ne bomo več pod Srbom, bomo dobili nazaj cesarja Karola; Vi ae bote ničesar dosegli, mi pa vse!" Takega duha širijo med ljudstvom hujskači Samostojne. Ia to stranko je popirala liberalno-socialnode-mokratskti vlada. Tej stranki je oskrbela koruzo, da bi z njo ljudstvo zvabila k sebi. Tsko je vlada sama podpirala protidržavno hujskanje. Ta vlada ni imela dragega cilja, nego boj zoper krščanske stranke. Taka vlada sodi na zatožno klop. Nsmšklltarija dviga po občinah nad Mariborom z neverjetno drznostjo svojo glavo. Nem-škutarji so v prvi dobi naše države umolknili ter so nastopili kot politične skromnosti. Sedaj pa se samo da nosijo svoje glave pokoaci, celo nad glavo jim je zrastel nemškotarski greben. Celo takšni, ki so za časa vojne hodili na Dunaj tožarit narodne Slovence ter bi sedaj morali živeti tako, kakor da bi jih ne bilo, se upajo v javnost ter se celo postavijo na čelo stranki, ki je napolnjena samega zabavljanja in hujskaoja. V občinah, kjer je prej gospodarila nemškutarija, je tudi sedaj zavladal uporni nemškutarski duh. In kdo je nemškutarjem v teh krajih pomagal na noge? Mermclja iz Vertojbe, sedaj na Pesnici nad Mariborom. Opozarjamo politično oblast na jo vsem stanovom najtopljeje priporočamo; Naroči se v Cirilovi tiskarni v Marborn. QBLOYSiEZWt L j u t o m e r. Izobraževalni in telovadni tečaj, ki se je vršil v Ljutomeru od 7. do 10. t. m. js uspel sijajno. Telovadbo sta vodila zvezni telovadil1 učitelj brat Kermauner in brat Tratnik iz Maribora. Udeležencev je bilo 40. Zastopani so bili skoro vsi odseki ljutomerskega okrožja. Z javnim nastopom v telovadnici in z družabnim večerom pri preč. gospodu dekanu smo zaključili tečaj. Ljutomer Dne 10. t. m. se je vršil tukaj občni zbor ljutomerskega okrožja. Izvolil se je za o-krožnega predsednika brat Drago Novak, za načelnika brat Miroslav Dijak. S v. Jurij ob juž žel. Martin Soler je nabral za našega Orla precejšno» svotc denarja. Bodi njemu kakor tudi vsem blagim darovalcem na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Razgled po svetu. Angleška vojska. Proračun za angleško vojaštvo znaša 100 milijonov funtov. Angleška vojska bo štela 800.000 mož. Clemgficeau V Egiptu,Clemenceau je dospel ▼ Aleksandrijo in nadaljuje od tod svoje potovanje v Kahiro. Clemenceanja sprejemajo povsod v E- giptu z ve ikim navdušenjem. Sneženi ineteži v Ameriki. V Zedinjenih državah so bili zadnje dni veliki sneženi meteži. Položaj v New-Yorku je zelo opasen. Promet je popolnoma u-stavljen. Luka je zamrznila in ovira plovbo. Škodo cenijo na 25 milijonov frankov dnevno. Dosedanja škoda znaša 175 milijonov frankov. Svet zveze narodov je sklenil imeti svoj prihodnji sestanek v Rimu. Divizijsko sodišče v Nišu je začelo obravnavo proti 130 Varaždincem, ki so obdolženi poizkušenega upora proti narodnemu edinstvu, ropa in plenjenja. Proces bo trajal Več dni, ker bo zaslišanih 200 prič. Sodišče vodi polkoynik Boža Jankovič. Papežev dar za stradajoče otroke Srednje E-vrope. Darovi, došli v Vatikan za stradajoče otroke srednje Evrope, so že narasli na poldrug miljon lir. Milanska nadškofija je sama: poslala nad stotisoč lir. Nizozemski semenj v Utrechtu. Prospekti- za ta semenj, ki se vrši v času od 23. februarja do 6. marca t. 1., so interesentom, v pisarni trgovske in obrt -niške zbornice v Ljubljani na vpogled. Za slučaj zadostnih prijav je nameravan za ta semenj poseben vlak, ki bo odšel iz Zagreba 26. februarja. Potnikom bo v tem primeru možnost dana se muditi dva dneva v Parizu, šest dni na Nizozemskem ter po en dan v Berlinu in na Dunaju. Vsa podrobna pojasnila daje jugoslavensko holandijsko društvo „Nizozemska" v Zagrebu, Gunduličeva ulica 28, telefon štev.( 36, kjer se sprejemajo tudi prijave za obisk omenjenega semnja. Spalna bolezen. Po poročilu pariških listov se je pojavila v francoskih mestih Chalons sur Saone , 'iouluse in Miihlhausen nova bolezen vnetja možgan. Osebe, katere napade ta bolezen, spijo že več kakor osem dni, neka žena v mestu Digoin pa že spi cele tri tedne, ne da bi se zbudila. Najbolj sloveči francoski zdravniki še dosedai niso inogli izumiti nobenega zdravilnega sredstva zoper to bolezen. Podgane požrle 80.000 K bankovcev. V neko klet v mestu Eisenstadt na Madžarskem ie skril in v zemljo zakopal tihotapec z bankovci Franc Kaitseh papirnatih bankovcev za 80.000 K. Ko je čez nekaj Časn nameraval izkopati zakopane papirnate bankovce, so bili vsi od podgan popolnoma uničeni. Usoda belega jelena. V svojih gozdovih v Sti-ckelbergu na Nemškem je gojil tamošnji grajščak Wurmbrand-Stujipach belega odraslega plemenskega jelena, ki je bil edini to vrste na celem svetu in vsled tega za splošnost in znanstvo neprecenljive in nena -domestljive vrednosti. Pred dnevi so pa trije Janti u-strelili in ubili to dragoceno žival, katero so znanstveniki hodili gledat od vseh strani. Državiiozborske volitve s krogljioami. Novi dr-žavnozborski volilni red je v glavnih obrisih 2e izgo-tovljen, manjkajo le še podrobnosti. Neka posebna zanimivost tega volilnega reda bo volitev s krogljicami in sicer za pokrajine, ki so pripadale k bivši Avstriji. Vsak volilec dobi namesto običajne glasovnice od volilne komisije v roke en^ volilno krogljico iz gumija. V volilnih prostorih bodo postavljene posebne volilne skrinjice, v katere spuščajo volilci volilne krogljice. Odprtina na skrinjici je tako velika, da lahko v njo deneš roko, na znotraj je pa urejena tako, da ni-kdo ne sliši padca krogljice, kadar si jo izpustil. Kolikor je kandidatnih list, toliko skrinjic se bo nahajajo v vsakem volilnem prostoru. Skrinjice bodo tu postavljene po vrsti, druga tik druge. Ko dobi volilec v roke krogljico, mora vtakniti svojo pest v odprtine v-seh volilnih skrinjic, krogljico pa izpusti samo v tisti skrinjici, katera je določena za tisto stranko, za kateri hoče voliti. Ker je skrinjica znotraj urejena tako, da se padca gumijeve krogljice ne bo moglo slišati,' je na ta nfičin zajamčena volilna svoboda. Od volil -cev oddane krogljice se ob zaključku volitve v posameznih skrinjicah seštejejo. Volitve v državni zbor bodo proporčne in se bodo vršile meseca maja t. 1. ilagsnt AisksaPrder je poveril sestavo nove vlad« radikalcu Prot ču. V Protičevo vlado pride tudi Jugoslovanski Kino. Novo ministrstvo bo imelo težko delo, ker so liberalci in socijalni demokrati 7 mesecev tako slabo gospodarili. pm Jarciiina. V sredo dne 11. februarja je po 'dal* ši bolezni umrla gospa Alojzija Wenger, posetnica v. Vajgnu, stara 82 let. Pogreb je b 1 vpetek, dne 13. t.-m. ob 8. uri zjutraj, Na dan svoje smrti je bilo ravne 57 let, kar je bila poročena, Svetila ji večna luč! Topanjo pri Konjicah. Dne 13. . m. je po daljši in težki bolezni umrla v visoki starosti 86 let tukajšnja občespoštovana posestnica Julijana Stupan, mati našega urednika. Blagi rajni svetila večna luč! Šaleška dolina. Pri nas čakajo ljudje z veliko nevoljo preobrata; vsi so soglasnega mnenja, da li-beralno-socijalistično gospodarstvo privede vse do pro jada. V Šoštanju dela liberalna klika tako brezobzirno in neumno, da trdijo trezni Slovenci, da so, nemškutarji biti boljši nego ti liberalci. Med seboj so si v laseh, nimajo niti enega vplivnega moža, zato pa komandirajo obskurne osebe, katerih nikdo ne rogle-da. Splošno se govori: „Ti gospodiči so že enkrat slovenski Šoštanj zapravili, sedaj ga bodo drugič u-ničili." Treba je velike metle za te smeti. Dobje pri Planini. Dne 9. t. m. je zborovala Samostojna kmetijska stranka pri oštirju Martinu Guček, kateri je tudi zborovanju predsedovul kot velik prijatelj kmetov. Svojo ljubezen do kmeta posebno kaže z navijanjem cen; kljub postavno določeni ceni prodaja usnje kg po 214 K. Šentjurski Drofenik je ta dan pripeljal na shod svojega debelega svaka Marovškega Šmida kot vzorec, kako se debelijo samostojni kmetje. Kmetom je grozil, da pridejo vsi na beraško palico, ako se ne združijo v Samostojno kmetijsko stranko. Trdil je, da on in njegova stranka ni proti veri, vendar pa ni mogel zakriti sovraštva do duhovnikov. V isti sapi je udrihal po tukajšnem g. župniku, češ da je kramar, ker vodi gospodarsko zadrugo — menda se boji konkurence svoji Samostojni koruzi — lagal je, da je župnik napriž-nici in v šoli hujskal proti sarnostojnežem. Dolga ušesa mora imeti g. Drofenik, da je takšne reči slišal, kajti mi, ki hodimo v cerkev in naši otroci o tem nič ne vemo. Tudi v laži kaže Drofenik svojo samostojnost. Častno stražo na zborovanju so mu delali oni ljudje, ki so še pred 14 dnevi javno trdili, da so socijalisti ona druhal, ki je napadla na odprti poti s kamenjem urednika Kranjca. Z zaupanjem so zrle na Drofenika tudi one žene vojnih ujetnikov, ki so v odsotnosti svojih mož pridno pomnoževale člane svoje družine, menda so pričakovale, da jim Drofenik iz-posluje razporoko. Največ pa je bilo na shodu onih samostojnih fantalinov, ki ob nedeljah med sv. opravilom pokriti stojijo zunaj cerkve. Čudili smo se, kako je mogel med takšne ljudi zaiti tudi bivši župan in cerkveni ključar Jože Gračnar, ki je na shod skrivcma vabil in se po končanem shodu pridružil samostojnim glavarjem. Med poslušalci seveda tudi ni manjkalo radovednežev, ki smo z zaničevanjem zapustili zborovanje, ker nag j<- biio sram takšne družbe. Orešje pri Bizeljskem. Pri nas je res čuden kraj! Blata in samote do obupnosti dovolj. Vendar te naravne plotove in planke nazadnjaštva bi še mi O-rešani tuintam prestopili, pa višje od naravnih plank in zaprek so duševne, s katerimi že leta in leta ograja našo mladino naš g. šolski vodja, ki je vse drugo, samo šolnik ne. Naša oreška šoloobvezna mladež zna jesti, skakati in živino pasti, a čitati, računati ali pisati. to so pa po'mi, o katerih se našim svobodnim in samostojnim oreškim potomcem niti sanjalo ne bo, če še bo dolgo nabijal na oreško šolsko kopito sedanji g. šolnik. Res je, da oreški starši ne pošiljajo svojih otrok več v šolo, tega pa je kriv g. vodja, ki pozna samo vse hrame in oreške kleti, v šoli pa mu je najljubša grobna tišina in samota brez otrok. Bele krede na tablo, berila ali računice naši otroci niti ne poznalo, ker teh življenjsko potrebnih meštrij jim dose-daj še ni pokazal nikdo. Pa smo se že pritoževali mi Orešani zoper to nečuveno brezbrižnost na polju šolstva našega šolnika, a vse zaman. Res ne vemo, ali Se ima naš g. inšpektor ušesa ali ne! Ako se nam ne odpomore v tem oziru, bodo naši potomci vsi analfa-beti. Učni" načrt našega vodje bi mi Orešani priporočali naši beograjski vladi, ki se toliko bavi z ureditvijo teh novih šolskih načrtov, ki bodo menda res po oreškom „muštru" tudi brez črk in številk. Slovenci irite naše liste! i «shew« Kupimo prazne vreče. Ponudbe na „Balkan" trg. šped. i a komis. del. družba v Mariboru. 71 Ovil® i.oino kupuje Henrik FrimoB, trgovec w Mariboru, Tržaška eeita 26. 12 Mila vzamem ▼ najem na dva ali tri tečaje. Ivan Lampret, pošta Selnica ob Dravi. 100 Kdo ki] v« od vračajočjh se itali-janskikvjetnikov o Rudolfu Soneč-niku, doma v Šmartnu, neoženjen. Bil je vjet v novembru 1. 1918, to je ob polomu. Zadnjič je pisal julija 19lt pod naslovom: Rudolf Konečnik, Dentorija 2154 Vričo-meri die guera. St. Pietro in Qu, i^rovinsija Paduva, Italija. Prosi ae, če ve kdo kaj o njem, na] nemudoma sporeči proti nagradi. Heleni Konečnik, pocestnica v Šmartnu pošta Slovenjgradec, Štajersko. 100 Vlnlčar s 8 4 delavskimi močmi ¡je sprejme. Naslov v »pravištvu. 112 Iščem posestvo z 5 do 10 oralov zemlje. Ponudbo pod ,10 oralov" v Sv. Lovrene nad Mariborom. 127 5 Knbarica z izbornimi spričevali od najuglednejših rodbii, v najboljših letih, gre za ku- harico v kako zasebno boljšo Orgacisi. Služba organista in cerkovnika je v Laporju zaz-pisana. Nastopi se lahko takoj. Stalne plačo 1200 K; prosta žitna in vinska bira; vina se dobi do 600 1; in ves drugi zaslužek prost, ter znaša brez vina gotovo liOO K. Lahko opravlja tudi posel posojilaííkega tajnika. Prošnje na cerkveno predstoj-ništvo do 1. marca. 146 hišo v Mariboru, npravništvu. Naslov v 132 Afllirajte za Slomki fiospow: | Mlekarja Švajcsra zaupljivega in marljivega z dobrimi izpričevali iščem. Prednost imajo neoženjeni, Nastop takoj. Oferte poslati z označenjem plače na: Centralna mljekarna V. ^©krotefč Zagreb, Berislavičeva ni. 16, 145 Opravnlk (Sebaffer), zmožen poljedelstva, živinoreje, vinorejstva m vrtnarstva, kateri tudi pri poljedelskem delu pomaga, se sprejme. Ed. Suppanz, 3 lit staro deklico se da na kako kmetijo k dobrim ljudem v okolici Maribora. Vpraša Be: Franc Podgoršek, bandažist, Maribor, Burggasse 7. 116 2 kubili težki, po 3 leta stari, se prodajo ali zamenjajo za konje. Matija Obran, Fischergasse 9, Maribor. 113 Na prodaj je več skoraj novih pihal (godbenih instrumentov). Ponudbe na upravo lista pod „Godalo" • 144 Sprejmem vinifcarja. Lahko Bi redi svojo živino. Dovolj dero in stelje. Prepustim tudi gadno drevje. Blaž U r b as, Slemen, Selnica ob Dravi. 143 Prodsm manjše posestvo. Vprašanje „Ozola 15"'poštno ležeče R g- Slatina. 142 Dve težki plemenski kobili 167 cm visoki, rjave barve, b in 7 let stari, brez pogre feia, proda trgovec Lamber-ger, Audritz pri Gradcu. 140 Sluga, neoženjen, pošten, tre zen in marljiv (tudi invalid) se sprejme. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pri pro etem stanovanju in hrani na Peter Majdič, Celje. Vstop 1. marca. 141 Deklina ali kuharica, katera ima veselje do gospodinjstva kot pomočnica gospodinji, se išče za takoj proti dobremu plačilu na deželi — Marija Humer, Polšnik, pošta Litija Jugoslavija 125 Oskrbnik in gozdar vseh panogah gospodarstva in gozdarstva strokovnjak, Specialist v vinoreji in sadnjici išče službe. Naslov na upravništvo. 124 Dobro kislo zelje in fižol kupi vsako množino po najboljši ceni Lovrec, Marbor, Kasino-gasse 2 pri stolni cerkvi. 131 Na predaj dežnik, solnčniki, raznovrstna obleka in čevlji, stroj za rezanje slanine. Za denar in mast. Več pri hišnici. Grajska ul. 28. 126 Izgabila s« je 6. t. m. listnica z denarjem in stanovanjskim ključem od Špilja do Maribora, Krčevina. Pošten najditelj naj prinese proti nagradijo npravništvu. 128. Pridnega blapta k trem konjem sprejme Zamolo Fram. Plača po dogovoru. 149 Iščem služkinjo in služabnika. Plača po dogovoru Ponudbe na: Franc Biderman, poštnoležeče Poljčane. 134 Bakrene kotle za žganjekuho izdeluje solidno in po najnižji ceni kotlar Lovrenc To-mažič. Maribor, Sodnijska ulica 24 135 Kmetski sin, samee, išče službe za oskrbnika pri kaki vdovi na posestvu. Več pove Franc Kumik, Nasova 41, p. Sv Ana na Krembergu. 136 Enpim večje posestvo, plačam na željo tudi z dinarji, ' Ponudbe Srbski agronom na upravništvo. 138 Pri Mali Nedeiji~(L;ntomer) Se proda majhno posestvo v bližini župnijske cerkve v obsegu nekaj nad dva orala. Zidana hiša (kritba stara) vinograd (polovico obnovljen), rodoviten sadovnjak, vrt, njiva, poln gozd in travišče. Stavbeni prostor ob lepi cesti. Pripravno za umirovljence, za zdravnika, oziroma se priredi za trgovca, gostilnieaija, peka ali za drugo. Natančneje se izve pri Antonu Pore-kar, nadučitelju na Humu, pošta Ormož ob Dravi ali pozneje na razglašeni licitaciji._130 Koše za perutnino in male košare za galico namakat, f proda Deučman, Selnica ob i Muri. Št. Ilj v SI. gor. 148 - ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrtka R. Stermeokl v Celju in Biser volne, cefirja, tiskanin.-, eta-mina, batista za ženske obleke, Buknja kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega phtna za perilo, klota, evilha, rob-eev, svile in še mrugo raznega druzega blage, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zalega lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moikih fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilustrovani cenik zastonj I Na debelo samo t I, nadst. ,'SSi" R. Stermecki, Celje št. 308, Slov. ? čevlje T [Potem si ogiejte veliks zalogo pri Jakobu Lah» Maribor,ZliOO tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po hajnižji ceni tako tudi galante- 44 rijsko blago, torbice za trg. potne košare itd. Postrežba točna! Cene brez konkurence! VAB LO MnMih eleltrici o instalacijska t? ornima Ma z. o. z. M AH IB( >TÍ , Oosposknt ulica Elektro-motori, dinamo, transformatorji, električne svetilne in gonilne naprave v zvezi z elektrarno Fal za tvornice, tovarno, kleti in stanovanja. Krajinsko omrežje za občine. 133 ZASTOPSTVO 8» Me z. o. z. BROVN - B OVERI. Inženirski ogled in projekti za občinstvo na razpolago. E'ektri?ni r at*.'rijal, svetilke, žfsrn ce. Telefon št. i67. Brzojavni nasl;v: Melistroja, Maribor. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v SLJanžu o. Orav. pol. rog. zsdr. b. h. z. ki se vrši v nedeljo, dne 29. svečana 1920 ob 3. uri popoldne u pasjiinitnem prostoru. DNEVNI RED: ===== iloveoci širite naše tiskarne sv. Cirila M I 1 v Mariboru Koroika cesta št. 5 priporoča papir in pisma za pisarne m trgovce; ovitni papir, zavitke, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro ima molitvenike v raznih vezavah kakor: Bogumila, Rajski glasovi, Duhovni zaklad, Marija varhinja nedolžnosti, Ceščena Marija, Sv. Ura, Gospod usliši mojo molitev, Sv. Opravilo, Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd. Postrežb? bžne 1. Čitanje in odobreeje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1919. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor na istem mestu in istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Kirurg Op» Hirko Černič primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirurgičui vseučiliški kliniki prof. Hochenegga na Dunaja, ord. od pol 3S—4. (razven nedelj in praznikov). Maribor, Magdalenski trg 9. I. lg0 Zrdaenik 137 Dr. Ernest Ryzienski se preseli iz Rai V Poljčane in ordinira tamkaj od 18, svečana naprej vsak dan. NalnoveJSe! Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molit-venika lična. Vezava prikupljiva. Cena i poštnino vred K 6'90. :: Naroči se v tiskarni sv. Cirila v Hariboru. Slovenci I Sežite po znameniti knjigi! _ ran SP0DNJEŠTAJERSK8 LJUDSKA POSOJILNICI! 1 I F« X It. 2. V MJ&RFBORII, &TCLBJI UUCJ* S 0Sarestsijs A R varovanj isper škodo 10 fpbrnarja WC. P r Daje posojila pod ugodnim* pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ore popoldne ll?sdite ure vs&k dat«od 9. da 12. ure Sriina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požara je ljubljanska i5e* Vzajemna zavarovalnica. CRa^nl zastop za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); v Maribdru daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; ¥ Eanmic! pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. goslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici. Tečaj za obrtno risanje na Zasebnem učnem zavodu Legat Zadetek O. fel>r arja 1920 "Vezno 2a obrtnike in. rokodelce vsake vrste sciijf.sti pa zr:. trgovce Poučuje strokovni prcfsscr. — Vpisovanje Sn pojasnila na Zobnem uhzm zavedo LEGAT v Mariboru, Ifetrinjska ul. 17,1. nadstovod Vi-12 Slow-fttfei iVk-rie nsie liste J Prva jugoslovanska koncesjoni-r an a speci j alna delavnica za popravilo pisislnili strojev vsake vrste Svana LEO&T-a v Studencih pi1 Mariboru Dolgoletni mehsnik zasebnega učnega zav. Legat Naročila prevzame Zasebni učni zavod LEGAT v Mariboru, Vetrinjska ulica 17, !. nadstropje Nova deiavnica za popravljanje pisalnih strojsv TVOR Ki G 4 POHIŠTVA IN MIZARSTVO Peter Hoclinegger in drogovi, Maribor: 92 m Koroška cesta št. 46 in 53 priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dala, po tvoraiških cenah. Zimnata« kakor t ti d prvovrstna svilnata mlinska sita (pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgov, Avgust Čade I Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne", 35 ...-------—-—~——--------j Is/@f3 Hfii«iyf zaloga : poljedeljskih strojev v Mariboru, Tegetthofova cesta št. 45 nasproti glavnemu kolodvoru priporoča cenjenim posestnikom sledeče stroje, kateri se nahajajo v zalogi, v nakup: vitle, mlatilnice, žitne čistilae mline, sadne mline, stiskalnice, dr obilne* mline, travniške brana, izvrstno pocinkana brzspariinike ¥ »\ vaiškesti 50 do 100 litrov. Nadalje priporočam stalne in prevozne motorje, čistilae mlatilnice in drage potrebščine. Ker ss mora s tem računati, da bodo cene zopet poskočile, bi bilo v lastnem Interasa nskess posestnika, da si nabavi prej ko mogoče stroja, katera potrebuje za prihodnje ieto. — Preskrbim tudi slamurezničae nože po dnevni ceni. Postrežba : točna. Na dopise se takoj odgovorja. 526 i JS Fran Josipa cesta 9 M ar Vetrinjska aliea 16 Pralnica, S^eflalikalnsca Čistilnic m za ženska Is maske „obleke. Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914. m Raznasa if i za naše liste se sprejme o proti dobremu zaslužku. Čiri Lova tiskarna» . jafj-ivjamaB P 1 ¿i i P Ž § H K I rS 1 l ro M! s I y i e5. i k ' P (P M S ■ 1 8 i'.- isa^saisa m hm h ■ ^ w isft m • fei v t*» oš ¿i' v Telefon štes. 113 Ilillil 5 priporoča raznovrstne tiskovine za župnijske, občinske, šolske In posojilniške urade, vizitnice, lepake, letake, vabila, račune, zavitke, poročne kartice - sploh vse v tiskarsko obrt spadajoča delo. - TiiiuGB štss. 112 p ■In POSTREŽBA TOČIO f ••«i^Mlfcs'. ¡Lak Hilte&iž Scs&ISra BSaErarcS waritm* SsssSs S.i' - ClBff flhtWREI «?yt fJMS» g Dftfflffitefe