u LK IZBOLJŠANJE LISTA V UtrifcajMi fait iafen nIK Vnk, ki / mm pripii^if UltiNanit'iMu (\ Um. k«r ato »« «4prti »«t k ura lepmu GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki * CITATELJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1-M2 M Sw^Ow »utlg Stplfbtr ilrt. HM mt t* F«a Offlt« »t Nwr V»fk. N. opfcf AH rt C«atrw. .t SUrcfc 3rd. lg». ADDHESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 145. - Stev. 145. ________NEW YORK. THURSDAY. JUNE 23, 1936- ČETRTEK, 23. JUNIJA, 1938 " Volume XLVI. - Letnik XLVl. MUSSOLINI NE ODOBRUJE ANGLEŠKIH NAČRTOV Francoski komunisti groze z revolucijo "EDINOIE PPEMIRJE NA ŠPANSKEM ZAMORE OHRANITI EVROPSKI MIR," PRAVI CHAMBERLAIN Mussolini se ne bo z drugim zdovoljil kot s popolno zmago gen Franca. — David Lloyd George kritizira sedanjo angleško vlado. — Pravi, da je slična skupini starih devic, ki so padle v roke tolovajem. — Če bi bil on načelnik vlade, bi zapo-vedal Angležem napasti italijansko bazo na Ba-learskem otočju. -o- LONDON, Anglija, 22. junija. — Angleški ministrski predsednik si še vedno po vsej sili prizadeva doseči premirje v španski državljanski vojni, češ, da edinole premirje utegne odvrniti pretečo evropsko vojno. Njegovi nasprotniki, pa tudi nekateri njegovi prijatelji ga vsledtega ostro kritizirajo, on se pa ne zmeni za kritik*- Danes sta bili v Sredozemskem morju zopet po-fopljeni dve angleški ladji. Toda to Chamberlain* ne briga On gre trmoglavo svojo pot naprej. Prepričati skuša Mussolinija, da je premirje absolutno potrebno. Mussolini, ki je sicer sklenil ž njim dne 16. aprila pogodbo (ki pa dosedaj še ni pokazala nobenih blagodejnih posledic), se pa ne da tako zlepa pregovoriti. V pogodbi je rečeno, da bb dobila Italija od Anglije razne ugodnosti, ko bo stvar na Španskem u-ravnana." Pod temi ugodnostmi je seveda mišljeno v prvi vrsti izdatno angleško posojilo, kajti Italiji 'ka predvsem denarja. Mussolini zahteva, da zmaga general Franco v državljanski vojni. To je njegov pogoj, pred katerim stopi vse drugo v ozadje. Chamberlain je že vsaj nekaj dosegel s tem, da je včeraj pododsek nevmeševalnega odbora sklenil poslati na Špansko komisijo, ki bo skrbela, da bodo vsi prostovoljci zapustili špansko ozemlje. Postavljen je bil rok. do katerega se ima to zgoditi, tod* ra rok se zdi obema španskima strankama prekra rek. V poslanski zbornici so včeraj Chamberlaina napadali zaradi njegove izjave, da ni mogoče zaščititi angleških ladij pred zračnimi napadi, ne da bi se" Anglija zapletla v vojno. Chamfberlain je navzlic vsem napadom in protidckazom odločno vztrajal pri tej izjavi. David Lloyd George, ki je bil začasa vojne angleški ministrski predsednik, je rekel, da je sedanja vlada slična skupini starih devic, ki so padle v roke tolovajem. — Ce bi bil jaz ministrski predsednik, — je preteče izjavil, — bi brez vsakega odlašanja zapovedal angleškim letalcem bombardirati italijansko zrako-plovno bazo na Balearskem otočju. Četudi je Mussolini deloma odobril angleški načrt glede premirja, so nepristranski opazovalci mnenja, da ga španski fašisti in republikanci ne bodo hoteli skleniti. Ce bi Hitler in Mussolini zapovedala, bi bilo prostovoljce, boreče se v Francovih vrstah, kaj lahko spraviti iz Španije, vprašanje pa nastane, kaj bi bilo z nemškimi in italijanskimi begunci, ki se bore na strani republikancev. Vse kaže, da bo Chamberlain vztrajal na svojem stališču ter prodrl s svojimi zahtevami. Dasi Hitler in Mussolini ne soglašata ž njim, se .mu nočeta zameriti, kajti država, ki ima Anglijo na svoji strani, se vedno uživa prednost v sedanjih evrop skih homatijah. JAPONCI SE PRIPRAVLJAJO NAOFENZIVO Japonci so dobili 20,000 REPUBLIKANCI ODBILI TRI NARADE vojakov in 200 tankov. Glavna armada je zbrana pri Ankingu. ŠANUHAJ, Kitajska, 22. ju inja. — Kitajci zatrjujejo, tla so v bližini Ankiuga v provinci Anlivej za prodiranje p rov i Hankovu zbrane štiri japonske divizije. Iz predela ob Lung-ha.j železnici pa je na potu pro ti Ankingu 20,000 japonskih vo jakov in 200 tankov. Poročila iz Hankova pravijo, da je japonska armada od Hankova oddaljena 130 milj. V dobro utrjenih zakopih pa se nahaja HO kitajskih divizij, a 11 500,000 vojakov, da branijo glavno mesto. Kitajci tudi priznavajo, da dobivajo ruske aeroplane in tanke. S svojega oporišča v Ankiii gu na Jaugcem japonske topm-čarke prodirajo proti Hankovu. Inozemski vojaški opazoval« i pravijo, da bo kitajski general Cenčeng postavil prvo obrani bno črto na obeh straneh Ceng Cava. Na vzhodu bo razvrstil svojo vojsko (jib Lunghaj železnici od Kajfenga in Lanfenga do Čengčova, na zapadu pa bo tekla obrambna črta vsporedno s Peiping-Hankov žlezni-oo po gorati pokrajini. Gla\ *na obramba ob Peipmg-Hankov železnici se bo našla njala na H.^ueang, 50 milj južno od Oengčova pod poveljstvom generala Tangenpoa, druga o-brambna črta na Sinjang, 50 milj dalje proti jugu pod poveljstvom generala Sunlienčun ga. Cengčov se nahaja okoli 300 milj severno od Hankova. Nave divizije pa bodo napravile tretjo bojno črto na meji med provincama Honau in Hu-pej, 80 milj severno od Hankova. Generalu Caugfahveju je bi la poverjena obramba Hankova ob Jangceu, kjer je japon ski pritisk sedaj najmočnejši. Kitajski ustaši še vedno ze Jo nadlegujejo Japonce v Severni Kitajski, toda Japonci pravijo, da so v vsakem spopadu poraženi in da so izgubili že mnogo orožja in municije. GOEBBELS DAVI ŽIDE BERLIN, Nuncija, 22. junija. — Propagandni minister Paul Joseph Goebbels je pritisnil uradni pečat na novo preganjanje Židov ter je 120,000 BerKnčanov v velikem Olimpijskem stadiju dovedel do histe ričnega kričanja: "Ven z Židi, — ven ž Židi!" Toda Goebbels je rekel, da bo državna stranka, ne pa ulica, rešila židovski problem. 11 Gledali bomo na to, da bomo postopali postavno, tako, da bo- Severno od Val tncije je fašistično prodi r a n j e vstavljeno. — Francovi napadi pri Ondi in Te-ruelu niso us pepL " HEX DA VE, Francija, 22. junija. — Republikanci in fašisti so se včeraj pod pekočim soncem brez vsakega uspeha borili v provinci Castellon. Večinoma so bili boji mož proti mo žu in so trajali 12 ur, toda taksisti so bili v svojem prodiranju proti Valeuciji vstavljeni v nizkih gričih. Ko so fašisti prekoračili reko Majares pri Almazori in so pričeli prodirati po obrežnih planjavah proti jugu, so preti Burriano republikam*i pričeli s protinapadi. V okolici Oude so morali fašisti prenehati s svojo ofenzivo, ko so nenadoma zadeli na močne vladne postojanke stroj nic. Ravno isto je bilo v provinci Teruel, malo bolj proti zapadu. V Puebla de Valverde predelu, jugovzhodno od Te-rnela, so hoteli nadaljevati 5 s'vojimi napadi, ki so jim pridobili nekaj raztresenih gričev v Sierra de Camarena, toda republikanci -o odbili vse njihove napade. VZHODNA FRONTA, 22 junija. — Na tisoče delavcev kleše v skale močne utrdbe severne od Valencije, vojaki pa so golih prsi pod pekočim soncem vstavili hude fašistične napade okoli Villa real in Burria-lie, 35 milj ob obrežju Sredozemskega morja proti severu od Valencije. Skalnate utrdbe se nahajajo med Saguntom in Almenaro, kakih 14 milj severno od Va lencije, kjer ibo prišlo najbrže do največje bitke za posect va žnega pristanišča. Postojanke strojnic in arti-lerije, močno zavarovane z bodečo žico, čakajo na sovražnika za širokimi zakopi, kamor bode popadali fašMični tanki. Naglo pripravljanje močne obrambne črte je dokaz, da vo jaški voditelji in vojaki podpirajo izjavo ministrskega predsednika dr. Juaua Negrina, du bo državljanska vojna še dolga in huda. LOVSKA ZGODBA CARLISLE, Pa., 21. junija. — Lovski čuvaj George James je ribaril. Na vodi je opazil veliko vodno kačo in jo ustrelil. Kačo je razparal ter dobil v nji enajst inčev dolgo živo postrv. do kmalu odšli vsi Žid je," je rekel Goebbels. "Kaj nam mar za tuje dežele ? Svet nas na j pu -s ti v miru, ker ne delamo niko • nrar Škode." BOJ PROTI KOMUNISTOM V avtomobilski uniji je v teku velik boj proti komunistom. — Martin hoče očistiti organizacijo komunistov. Homer Vlartin. predsednik avtomobilske unije, ki pripada k CIO, je včeraj v New Yorku rekel, da je njegov namen avtomobilsko unijo očistiti vseh komunističnih članov. Kmalu po svoji izjavi je Martin z aero-planom odšel v Detroit, kjer bo organiziral Fordove delavce v CIO OGORČENI SO NA DALADIERA KER JE IZDAL ŠPANSKO VLADO PARIZ, Francija, 22. junija. — Francoska, v toku angleške *'realistične* * politike plavajoča vna n ja politika, zadeva ob naraščajočo opozicijo strank levice, kajti po vseh vnanjlh znakih gre Daladierova vlada za tem, da je v španski državljanski vojni re publikanska vlada poražena. Martin, ki je prejšnji teden zaradi strankarskega spora suspendiral 5 članov izvrševalne-ga odbora, je rekel, da bo izključil iz organizacije vse one člane, ki se še zavzemajo za od stavljene uradnike. Posebno o-stro se je obrnil proti "divjim stavkam'* in proti takim uradnikom, ki nočejo vstrajati pri tem, da s* unija drži pogodb. Martin je rekel, da unija ne more skleniti nobenega kom promisa z rakom, ki svoj zlobni strup širi po njeuem telesu. ISKANJE __MRL1ČEV Do sedaj so našli 31 trupel železniške katastrofe. — Poškodovani bo vsi izven nevarnosti. MILES CITY, Mont., 22. ju nija. — Reševalci v čolnih, katere razsvetljujejo žarkometi, ki so postavljeni ua mostu, Š.» vedno iščejo v reki žrtve katastrofe, ki je v nedeljo zadela vlak "Olympian'* Milwaukee železniške družbe. Do sedaj je bilo najdenih 31 trupel; spoznanih je bilo 25 trn pel. Kot zatrjujejo uradniki železniške družbe, pogrešajo še 37 oseb. Nad sto ljudi išče po razva linah vlaka, ki se nahajajo na biatnem dnu reke Custer, 26 milj vzhodno od Miles City. Sedaj preiskujejo spalni voz *B'. Šerif R. P. Lane je naročil več čolnov, da iščejo trupla po reki, ker je mnenja, »la jih je voda več odnesla. Na mostu v Glendive, Mont., je na mostu čez Yellowstone reko, 50 milj od kraja nesreče, bila postavljena straža, kjer jo že v nedeljo bilo potegnjeno iz vode eno truplo. Spoznavanje žrtev napreduje zelo počasi. Vpeljana je bila preiskava ne sreče. Zdravniki pravijo, da so vsi ])oškodovani izven vsake nevar nosti. V bolnišnicah je 26 oseb. ANGLEŠKI KRALJ INSPICI-RALBRODOV JE LONDON, Anglija, 21. junija. — Angleški kralj Jurij bo danes začel inspicirati angle- Postimo so zaradi kabinetne ga stališča ogorčeni komunist«, ki > svojimi 72 glasovi ravno vzdržujejo polovico normalne vladne večine v parlamentu ter obsojajo \ ladni embargo na o-rožie za Špansko. Vsied tega skušajo komunisti skupno s so-cijalisti vprizoriti politično o-fenzivo proti Daladierovi vladi. Nek komunistični voditelj je označil Daladierovo postopanje v španskem vprašanju kot izdajstvo nad demokracijo, kei Francijo odeva s sramoto pred eelim demokratskim svetom. Vlada pa je proti temu izda la izjavo, -da se je Francija vedno držala vseh obveznosti, ki jih je prevzela z londonskim ne-vmeševalnim odborom in da glede obmejne kontrole ni u-krenila ničesar novega. Nepristranski opazovalci dogodkov na španski meji pa se strinjajo v tem, da navade temu, da ne more biti govora o kaki veliUj dobavi francoskega orožja španski republikanski vladi, obmejna kontrola po 1. juniju, 1937, ko ste se Nemčija in Italija umaknili mornariški patrol i, ni bila posebno stroga, kot prej, in da je orožje, ki je bilo označeno kot " pol jedel jski stroji", našlo svojo pot čez P« reneje na Špansko. Tako poši 1 jat ve pa >o večinoma prihajate Rusije in ČehoslovaŠke. PRVA JUGOSLOVANSKA BOJNA LADJA V AMERIKI. ^ V torek je dospela v New York prva jugoslovanska bojna ladja "Jadran" ki je šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice. VELIKANSKO LETALO ZA __MORNARICO Za ameriško mornarico bodo zgradili velikanski zrakoplov. — Veljal bo tri milijone dolarjev. "WASHINGTON, D. C.. 21. junija. — Proti koncu svojega zasedanja ie kongres dovolil, da vojna mornarica zgradi nov zrakoplov in ta odredba potrebuje samo Še podpisa pred se d nika Roosevelta. Sedaj je za prieetek zgradbo na razpolago $500,000, zrakoplov pa bo veljal $3,000,000. Dolg bo 650 čevljev, širok pa 100 čevljev. Kake vrste bo zrakoplov, bosta določila predsednik Roosevelt in najvišje mornariško poveljstvo. Mornariško vrhovno poveljstvo za zrakoplove ne kaže mnogo zanimanja, toda admirala \Vm. D. Leahy in A. B. Cook se zanj zelo zanimata. Pravita." da bo zrakoplov po rabljen za prevažanje vojaških aeroplanov. S poi skusi 'b oče j o dognati, ako more zrakoplov z 10,000,000 kubičnih čevljev prostornine nositi 18 vojaških aeroplanov. Zrakoplov "Shenandoa'', ki je bil zgrajen v Združenih di žavah, je imel 2,470,000 kubič ni h čevljev prostornine, predelani "Los Angeles", 2,470,00<» kubičnih čevljev, "Akron" in Na« njej se je pripeljalo 112 častnikov, podčastnikov, akademikov in mornarjev. Tako med častniki, kot med akademiki in mornarji, je tudi več Slovencev. Ladja bo ostala v New- Yortou do 5. julija; nahaja se na pomolu št. 99 ob 59. ulici na Hndsoim. "Jadran" je jadrnica in motoma laidja. Vse države imajo slične šol sike ladje, da se akademiki, ki so ^končali mornariško akademijo, izuče v vselh strokah mornaretva. Ladjo si bo .mogoče ocrleda-ti v soboto popoldne. Razna društva, kakor tudi posamezniki, se bodo ob 3. popoldne abrali v HartJey House. 413 West 46th St., od tam pa bodo korafkali na pomol št. 99 olb viznožju 59. ulice. sko brodovje. ki se je zbralo v Portlandu, strategični mornariški bazi ob jnžni angleški o-bali. Inšpekcija bo trajala dva dni. /'Macon" pa sta imela p » .6,500,000 kubičnih čevljev. Novi nemški zrakoplov 4tLZ-130" jima 7,000,000 kubičnih čevljev prostornine. j Zrakoplov bo zgrajen v Zdr |državah; dogotovljen mora biti j v treh letih in bo napol jnen s ; helijem. !JAVNA DELASE BODO PRIČELA HYDE PARK, N. Y., 22. junija. — Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal novo relief-,no postavo, po kateri je zadnvt kongres dovolil $3,750,000,000 za javna dela. Roosevelt je oh-Iljubil, da bo denar sa obnovitev prosperitete pričel teči 1. juli ja. Iz W PA del, za katere bo izdanih $1,712,905,000, se bo pričel dvigati prah v 60 dneh. Glede te postave bo predsednik Roosevelt podal svojo Izjavo in pojasnilo v petek, ko "bo iz Bele hise ob 10.30 zvečer govoril narodu po celi deželi po radijskem omrežju. THE LARGEST SLOVENE DAILY INU.B.2. "GLAS NARODA" I; (voice of the people) Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak^r, President J. Lnpsha, Sec. Place of business of the corporation and addresses of above officers: lit WEST lBlk STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVESY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ___Advertisement on Agreement Zn celo leto velja li*t sa Ameriko Za New York za celo leto . . $7 00 In Kanado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.r0 Za pol leta ................$3.'J0 Za Inozemstvo ua celo leto .. |7.«W Za Četrt leta................»1JV3 ' Za pol leta ................$3.50 Sobseriptiop Yearly S*.— ~ "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA**, 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 DOPISI brez podpisa Id osebnosti se ne priobčujejo. Denar za naročnino aaj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nanr tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde- t mo naslovnika. z-i^^___■ — r VA2NOST PETROLEJA V VOJNI ———_____ Bodoča svetovna vojna se bo vodila s petrolejem. Kate- 1 re zavezniške države bodo imele več petroleja bodo zmagale. 1 Ako bodo mogle zdržati prve mesece napade, bo sovražnik : vsled pomanjkanja petroleja omagal. Napoleonove armade so se pomikale po trebuhih; moderna motorizirana armada se pomika po petroleju. 'i Submarini, ki 'bodo v prihodnji vojni mnogo bolj uniče- ] valni, kot pa so bili v svetovni vojni, potrebujejo najboljši pe- ' trolej. Za aeroplane je potreben 100 odstotkov čist petrolej. j Pomanjkanje petroleja bo vsaki armadi bolj nevarno, kot ; pa pomanjkanje municije. Zadnji sod petroleja oblegane arma de bo ravno tako dramatičen kot zadnji naboj. !p Z izjemo Mehike, ki je podržavila svoj petrolej, ima;,rJ največje zaloge petroleja Združene države in Anglija. Ti državi imate ključ do vojne in miru, razun umetnega petroleja. V tem je Nemčija takoj po svetovni vojni prevzela prvenstvo. Nemčija sedaj prideluje bencin za pogon avtomobilov iz manj vrednega premoga in ga pridela en milijon ton na leto. Francoski generalni štab je dognal, da je potreba petro leja, bencina in mazilnega olja za moderne armade tako velika, da bi Evropa ralbila v slučaju vojne 70,000,000 ton petroleja, ali trikrat toliko, kot pa v mirnem času. Anglija, ki v mirnem času potrebuje 11,000,000 ton petroleja na leto, bi ga v vojni potrebovala 27,000,000 ton, kolikor ga porabi v mirnem času cela Evropa izvzemši Rusije, Francija, ki ga porabi 5,000,000 ton na leto, bi ga potrebovala 15,000.000 ton; Nemčija pa, ki ga porabi 4,000,000 ton, bi ga v \ ojni rabila 12,000.000 ton. Ako bi Združene države in Japonska šli v vojno, tedaj bi bila vporaba petroleja podvojena iii vse nasprotne si armade bi na loto porabile 140,000,000 ton. Izdatki za petrolej bi povzročili tako velike dolgove, da so v primeri ž njimi vojni dolgovi po svetovni vojne neznatni. pošiljatve bsBSBebBEE DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v JUGOSLAVIJO v ITALIJO z. $ ................Din 100 Za $ 6 35............Lir 100 $ 5.00............Din- 200 $ 12 25 ............Lir 2*> $ ................Din. 300 $ 29.50 ............Lir 500 $11.85............Din. BoO $ 57.00 ............Lir 1000 $23 00 ............Din. 1000 $112.50............Lir 2000 $45.00 ............Din. 2000 $16TJJ0............Ur 8000 KRB SB GEJNE P KDAJ HITKO MENJAJO 80 NAVEDEN« GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Wm lijlafll« vaijlfa umIwi k* sgtr*) wed«*, badto v dinarjih nU Itnk «av*IJnJett* to boljto P«C*H '&T Izplačila v ameriških dolarjih I* <«pfaH« « fc— Mate paateU_______$ IH fit— " " ____________J1«J« " - ____________lllr- - * ______t»L— m- • * ________ ■U • - ________wi Ji j Pr«)«tBalk doM v rta rem kraju laplaCUo v doUrJlh. flCAHA NAKAZILA IUlSOJIMO PO GABI* IJETTH U FUBTOJlltNO II— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GU« Naroda" na >' m nbw ton. h. t. j gOSBLJATELJE OPOZARJAMO. SUGESTIJA Thursday, June 23, 1938 ti A r i ■ w A n »v a ■■ w__v__a V* V 9 Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KER2E ----— Ali se res svet podira? Zdi se mi, kakor da je bilo K " i ( včeraj, ko »mo čitatli v ljudski j šoli naše stare "domovine pre-1 govore. Bili so vse sorte, ne- ] . kateri od posameznih avtorjev. * druraZde>iI-p> aH poprodala —. kaj vem kako bo, samo da se .za delavce Odpro vrata. i Ampak kaj pomaga ? Ne pri- ; hajajo Ob raniti uralh in tudi ! ne delajo več Icakor po štiri-, deset ur na. teden. A komaj t začno, je ®e Vseiga prevelL Učili so nas: moli in delaj, j i Dolgo je držalo, danes pa . Bmo na tem, da melH) ee lahko i mtoliš, z delom je pa malo dre- , igače. Nič več ne velja pravilo: delo je kazen za greh. Zakaj I če bi £e drzailo, kakor nekdaj, i bi človek rekel, da je svet danes brez kruha, tako malo dela 'je za ljudi. I Sp!.ch je celo tako: današnji težki ča-i niso toliko kritični Iv tem, da bi iljudje ne imeli (koščka ikrah a. Vsaj v naši A-'meriki je poskrbljeno za to, da 'družba ne pusti nikogar lačne-. ga. Ce ljudje le vedo za to, da I kdo tipi pomanjkanje, ga takoj ! preskrbe. Visa j pravim: za hrano ni težko in tudi •ounj se še toliko dobi, da ne gleda v svet drugega, kakor nos in njegova o-kolica. In ker uživa taiko po- ^ poLno svcibodo, se večkrat za- f leti v zadeve, ki spadajo bolj ] njegovemu bližnjemu, kakor , njemu. Pa postimo to. Ni to- , rej vprašanje hrane in obleke j danes toliiko, kakor: kam boš f s olovekom, kadar ga nasitiš , in Oblečeš? Človek je čudno , bitje, o katerem bi rekel, da r mu ni nikdar prav. ^ Bili so časi, ko so vsa»j nekateri taiko dolge ure delali, da iy so morali biti brez -skušnjav. In ni jim 'bilo prav. Danes so ^ pa milijoni, ki ne vedo, kaj bi t delali. To se pra«vi: dela ni g zanje. Pa spet ni prav. Na veli- c čajo se vsega!, najbolj pa po— j stavanja. y Delati in živeti — lahko j pravimo zna visak. Nič delati T in živeti — bratje, to je umetnost, to je problem. To je vsa j, j nafta kriza. ( Danes šele vemo ceniti to, f kar imenujemo d-elo. Narava ■ ga je odločila vsakemu oJove- j ■kii. Vsak je moral zase skr- j beti dan za dnem za hrano. In j to je bilo nekdaj na svetu velik s ' prolblein. * Živali ga imajo še danes. ( 1 One se ^buflez dnevom in pred-1 n,o je želodec nalsičen, je solnce že visoko na obzorju. NekoM- , ? ko počitlka in pri elekt-? riiki ali telefonu, tega ne vem. , Vem pa to, da je sedel jia taški, 1 koder je imel svoje orodje in 1 da je rekel na vprašanje, če je 1 ^ gotov, tako: = 8 "Sem gotov, pa ne smem še ■ 1 v šalpo. Zaikaj to delo mora v^eti toliko in toliko ča=sa. Če ga prej opravim, ni s tem rečeno, da se smem vrniti." Enako je s pridnostjo na 1 drugih poljih. Pri Fordu in po dragih modernih tovarnah je aploh ni. Tam so avtomatični stroji, ki ti na toliko in toliko mirni t pripetjajo delo i pdd nos/ Ustavijo se, in počakajo, da konca«. To se pravi: v enem gotovem času moraš končati, ker drugače pelje stroj nekončano naprej. Delavca pa pokličejo in ga nagrade s po-stavanjem. 'Ne rečem, da je vsak človek napel, kdor je bil priden. Zakaj v življenja sem poznal človeka — vaškega krojača *Bla-•za — ki je bil tako priden, kakor mravlja- in tako varčen, da je uro dsfleč tekel, samo da je prišel pod hasn« streho. Zakaj, vprašate? Bilo je tako: možiček je hnei v najema kako njšvico. Največkrat so mu dali kaj zapuščenega, kavnevriteR* ali tarnje-vepra in nt se bjpiaiČalo saditi Aaj, če ni bilo vsaj" malo po-1 gnojeno. Krojač Blaž pa ni imel hle- « va ne živine. Zafto je pa moral revež sann teči p6 ure, samo, da je prišel največkrat v zadnjem trenutku ctomov. Bil je priden, majka> mila, da se mu je čudila vsa vas. Po cele gmajne je 'iwistil vsega, grmovja in kamenja — kaj menite, za katodno plačo? Dve « ali tri leta mu ni bilo treba 3 platčrti najemnine. No, prej 1 pa tudi počiščeno ni brio. Bas ko bi iimel krojač Blaž kaj pridelati — je šla lastnica gospo- ' darju. in je moral pa gledati za novo gmajno. In varčen je bil, da mu nisem našel v -voje življenje in revež je umrl. In ker za reveža nikdo ne ve, ga zastonj iSčent v pratiki leto za letom. Če je katera kmetrska hiša poslala sina v mesto študirat, se je vračal že po prvem letu kakor goapodek v malo manj-;šam formatu. Niso ga zavidali zato, ker se to/bože uči in bo zastran tega več znal, ali da bo mogoče velik, slaven in mogočen. Vse njegovo najboljše je bilo v enem samem materinem vzdihu: njenra ne bo treba delati. Poslušala je vrsta ljudi. Moški so mislili na tiste vroče dneve, iko -se začne delo ob treh ponoči in gre že okoli enajste tako neredno, da bi človek vse skupaj pustil in padel — v sen-co, ko bi ne bilo malopridnih jezflkov. Ženske so se pa najbolj 'bale žetve — posebno v ' klancih, ko je bilo treba majhno manj kakor stati na glavi. AH je danes kje kaka mati, 1 ki uživa bodočo srečo svojega r otroka, z besedami: mu ne bo|t ' treba delali? > 1 Včasih so se ljudje žrtvovali, študirali leto za letom in doseg- ( li — čuda. Kar imamo dane? j 1 ljudi na visokih in odličnih me- ^ 1 stih, so ^koro vsi nosili plju- 1 valnike po svetu. Ali pa so • čistili čevlje. Nekateri so tu- , d i prodajali časopisje. | ? Pa so bili -srečni. Gledali so j skozi olcno v ti a'ti oni šoli — , eni pa sploh v -šolo niso šii. -Kar doma so delali na4oge in , : jih pošiljali po posti. Dobili ^ 1 so .po posti, tudi spričevala, na ] podlatgi katerih se jim je od- , prla velika bodočnost. 11 B Taiko so delali eni. Drugi so . ' se zopet spravili in obdelovali 1 zemljo. Tretji je pritisnil v trgovini. Začel je s par cigai- , t rami in pa tistim, tobakom, * ki ima (bika naslikanega. Ja- i ko vabljiva reklama, ker povsod na svetu velja četbudi podzavestno — princip: svoji k svojim. In slednjič ie uspeh. Kaj imamo danes? Veliko živino v javnem uradu, far-merje, ki desetlefja posedajo po malih mestifh in rešujejo prbbleme človeškega življenja. In tnyovci ? Majka mila — kjer je register, tam je groš. •Vise to — je bilo. Danes hodi fant 7» res v šole. Plačuje dra^e ameriške ''pointe" ki jih je vpeljal neznani bedak, hodi leto za letom od najnižjih do najvišjih sol in ko je vse končano — je proWl em rešen. To se praivi: človek je toliko let delal, zdaj pa — po- v * črva. V Ameriki imamo 745 univerz, kar bi se reklo z drugimi besedami: sedem ?to preveč. In te univerze "vržejo** vsako leto okoli poldrugistotisoč izu-čenih ljudi »v — ali bojše — na cesto. Zakaj kdor se šola je tafko: graduira iz ljudskih sol — govori in masiranja, kakor da čaka za voglom sam "kendi in ajskrim.** Ko je vse končano, je človefe tam, koder je bil, .prtdno je začel. In tako gre, ko konča, "High School,** enako ko dodela "CoHege. " Če potem spe-1 cijalizirat, da je recimo zdrav-' nik. je po akoro dvajseti etnem (šolanju tam, koder je bil, pred-1 I no je začet s prvim ramnlom.! Pravico ima začeti e svojo' Pred sedemindvajsetimi leti je bila v domovini tako mila zima, kakoršne niso pomnili najstarejši 1 juilje. Gospodar škofjeloške pivo varne si je pulil lase: — Kaj bo, kaj bo, če ledu ne bo Bajerji okoli Kranja niso za kwrijero — kakor jo je imel, predno je začel. .Nikjer ga nfcj ne čaka. 1 Nikjer? Aj, čakajte no ljudje moji! Zadnjič je nekdo 1 preračunal, da ima New York ^ se leni in pol milijona ljudi. To je znano. Znano pa ni dej-| >tvo„ da od teh sedem in pol milijona je okoli dva in «no tretjino milijona ljudi v državni "stali.'* So taki, ki so na-, J stavljeni kakor te ali one sor-j 1 te uradniki in taki, ki so na I 1 reliefu — vseh skupaj je to " llko. . Ce človek pade v kako dr- * žavno korito, jo dohor. Ampak jih ne more dosti zraven. * In tako nam konča šole loto ' 3 za letom pohlmgist/> tisoč Iju- 1 di, od katerih jih dobi kakrh ; ? petdeset tisoč boljša ali slal^a r> mesta — stotisoč pa jih ostane i '.na prisilnih počitnicah z ges-llom: vsak dan bližje rešitve — " reliefa. ' In tako gremo čisto novi do-| hi naproti. Kakšna je in kako i'j bo, tega se ne ve, četudi ka-j žejo vsa znamenja na tiste lo-a i pa te, ki imajo pri ročaju tudi »tapecirm sedež, da -se ložje po-. čiva pri delu. J' Ni nič čudnega, če se naj-de jo ljudje, ki priporočajo, da ^ bi vse skupaj zaprti Ln pozabili, vse skupaj, pravim, kar ima-l~ mo. ° 'Mesto da človek študira do tridesetega leta, potem deset let išče pozicije in s štiridesetim letom je pa že prestaT za vsako delo — mesto tega, pravim, bi bilo Vsejed.no, če bi med vsem tistian časom sedel' in -spal. Pravim zato "spal,** ker vsak mlad človek tako Tad spi. ČVmu ga buditi, ko je vendar toliko ljudi prebujenih, pa zavidajo tiste, ki lahko spe. Zaikaj bi ne poza pri i vse skupaj? In ne imeli bi na leto poldni gftisoč učenidi ljudi, ker bi ne bilo nobenih šol. Ne bilo bi toliko milijonov ljudi nesrečnih, ker bi sploh nikdo ne vedel, kaj je to: delo in plača. Ko ekrvek vse to premišlja, pa se spomni na zgodovinski razvoj človeški. Civilizacija za civilizacijo .je prihajala, zdaj tfukaj, artfflij tain, a druga za drugo so propadle in lesrle k večnemu počitku. Ali mislite, da bi dane* rabili takega naravnega »zakona? Ali se ne zdi človeku, da smo ustvarili razmere, katere so uklenile nas same, da ne vemo ne naprej ne nazai? PomfeLite: vse je delo človeško, kar imamo in nimamo, všteriši države same. Rekli so včasih, da drža»va s brž i ljudem. Danes je narobe. Uče: država je vse — človek posameznik pa le bacil v ogromnem telesu. Ali se ga drži pri življenju ali ne, je odvisno od tega, da se oronajde, kaktšen je ta bacil. Če d^bre sorte, naj živi, če je pa slabe, nima mesta. Zdaj pa pridemo spet na vprašanje, kaj pomen ja beseda: dobro ki kaj: slabo. Če kdo v Nemčiji propagira demokracijo in svcibodo, je to slabo. Pri nas pa 'velja to za dobro in i pravilno. | Afi niso to znt&ani jeziki Ikafcor ob času, ko 90 zidali ba-bi+onski stolp T Karkoli imamo, se podira«, karikoli »bomo imeli, še ne rae^e. Iii v tWti veliki vrzeli smo dames mi, ne vedoc, kam, kje in kod. mrznili, Sava menda nikdar ne zamrzne, po tolmunih Sore, in Poljanšice je bil pa led komaj toliko debel kot je šipa v oknu. Z velikim trudom in težavami smo napolnili malo ledenico pri "rajtšoli", v veliki ledenici, ki je bila med kaščo in pivovarno, je bil sicer mraz, toda niti koščka ledu. Klet, kjer se pivo v velikih (sodih stara in počiva, je bila ' istotako mrzla. .Pijača nam torej ni šla v kvar. Pritisnilo je vroče poletje. Pi-( va je bilo komaj za tri tedne; „ novt»a nismo mogli kuhati, ker je bila klet, v kateri vre pivo * v ogromnih kadeh, pretopla. I l)a bi pivovarni zmanjkalo pi->lva, bi bil prevelik škandal, i;i 'še tisto malce kredita, ki ga je I uživala škofjeloška "prajerca* _ibi šlo po vodi. J Pivo smo kuhali po receptu. J ki si ga je bil gospodar prisvojil v Bi'djevicah na Češkeir. Ista barva, ista moč — toda o-kus med našim in budjeviskim pivom — je bil kakor noč in dan. Za vrček budjeviškega bi dni z veseljem sodček našega. Nekega večera so bili alarmi-Jrani vsi hlapci. Naložili so prazne sodčke in jih odpeljali na postajo v Kranj. Peljali so jih petkrat ali desetkrat, kajti za tri vagone piva, ki ga je gospodar iz Budjevic naročil, je treba že precej posode. Prazni sodčki z vžgano firmo škofjeloške pivovarne so romali v Budjevice, mi smo pa v božjem strahu postavali in čakali. V vsej pivovarni je bilo našega piva komaj dvajset hektolitrov. •Kaj je za to poletno žejo? Sorska in Poljanska dolina, 1 kjer smo imeli svoje odjemalce, sta že od nekdaj na glasu kot jako žejni dolini. Po dobrem tednu do^pe brzojavka, da so bili trije vagoni budjeviškega piva poslani m kolodvor v Kranj. Zopet so zapregli hlapci — topot prazne vozove — in v temni noči zabeli dovažati s kranjskega kolodvora nebešk«* pijačo v škofjeloško klet. Nastavili smo prvi sodček. In kot sem rekel: — Ista barva, iste pene kakor pri našem pi vu — toda okus, okus neizmer no boljši. Deset sodčkov smo spravili za "domačo porabo", druge so pa začeli naslednjega dne hlapci razvažati po Loki in okolici. Gospodar je strahoma čakal, kakšen učinek bo imela njegova prevara. In čudo božje — razen nas v pivovarni ni bilo niti ene ga človeka, ki (bi poznal razloček. Celo loški škrici, ki so znane > sladkosnede, so mislili, da pije- > jo domačo pijačo. » Gospodar je trpel ogromne škodo, pa mu ni bilo mar, sa-. mo da je rešil ugled domačega podjetja. Pri vsakem sodčku je ( imel skoro deset kron izgube. Ta proces je še park rat po-1 novjl do prve jesenske zmrza-' li. Šele potem so pošiljatve iz ; Budjevic prenehale. 1 In to je tisto, kar imenujem sugestijo. Poljanska in Sorska' dolina • ter Savska dolina do Medvod so pile po cenen denar najfinejše t bud jeviško pivo, pa ni nihče ti-: ga opazil. Šele pozimi, ko smo že doma-. če pivo točili, sem videl starc-i ga kmeta, ki je prišel po pivo \ gori od Železnikov. Sedel je v Špelini restavraciji ter zvračal i vrček za vrčkom. In pri tem je važno govori!: • — Ja, to je pir, to je pir, n« > pa tista curica, ki ste jo poleti i točili... ■ H.n - i ■ — . a Peter Zgaga "GEX S N A E O D A" — New Tori " ^ TKurs3ay, June 23, 1938 * - THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. S. X- ^Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin vtisi s potovanja JOANNA OVCA, New Yoric, N. Y. Po dvajsetih letiih v Ameriki sem -se odločil«., da zopet vidim domovino i-n svoj rojstni kraj Domžade. Po nasvetu prijateljev, sem ee peljala po "sončni poti" preko Sredozemskega morja. Prvi (pristan na evropski s t ram i so Azori, kjer je bilo vse v cvetju in zelenju. Pogled na otočje, ribiške jadrnice in pestre noše prebivalcev otočja je nepozabljiv. Vožnja od Ateorov do dalmatinske obali je čudovito lepa in romamtična. Lizbona na Portugalskem, eno najalikovitejših pristanišč v Evropi, Gibraltarska ožina, na afri^loi strani pa Alžir z arabskimi nošami, Napol j z ognjenikom Vesuvom, Palermo na Siciliji, so zelo slikoviti kraji in se jih izplača ogledati. Višek lepote pa je — Dubrovnik. Mesto iima izredno slikovito lego, na pečinah. Je obdano od treh strani od morja, ki je tukaj globoiko modi o kot nikjer drugje. Okrog mesta je trdnjavsko zidov je s s>tolpi in linami še iz srednjega vdka, ko je bil Dubrovnik republika in važno pomorsko mesto. Izgleda kot sroeeto iz pravljice. V ozadju t=o visoke gore, v mestu samem pa. po?no starih zgradb in -starinskih cerkva s čudovitimi freskami in slikami, ki so se v dobrem stanju. Lah/ko rečem, da je postrežba v hotelih najboljša v Jugoslaviji in olovek se tfkoro povsod tudi v trgovinah, lahko razgovori v amgleščini. Doma^tini so adt-avi, zagoreli in čvrsti. Človeku nehote pafi(o steni rudeče se peni . . . Z Ljubljanskega polja se vi di Šmarna gora, vsa zelena, ki se dviga sredi polja in kliče 1 judi^tvu: ' * Suirsum cord a *' (Kvišku srca). Skozi Ježico. Črnuče, Dobravo, Terzin, same lepe vasa, obdane z drevjem in zelenjem, pridemo v Domžale. Kmalu po vojni so ise Domžale račele razvijati in postale trg. Leže na rodovitni kamniški ravnini s slikovitim ralz-gledjom na Grintovoe, Karavanke, proti vzhodu na Moravske hribe s Sv. Valentinom in Sv. Trojioo. Na zapadu so Trzinski hribi s Dobenom in šmarno goro v ozadju. Ob jasnem vremenu se celo vidi Triglavska iskujpina. Izleti v bližnjo -okolico kot: Ihan, Men-geš, Vir in Dob, ali. preko Mengeške Loke na/ Dabeno so izredno lepi. Naj ne pozabim omeniti cerkvice v Drofbljah s -starinskimi freskami na polti proti Mengisu ob prelepem lipovem drevoredu. V zadnjih desetih letih se je v Domžalah zelo veliko zidalo. Nebroj lepih hiš in hi^ic. ki izgledajo kot vile. Omenim naj tem potom najlepši dogodek za Časa mojega bivanja v Domžalah. To je bila procesija na velikonočno soboto proti večeru. Po tolikih letih se stori človefeu milo pri srcru, ko vidi vse hiše okinča-ne z rožami in zelenjem rn vse razsvetljene. Procesija gre še vedno po nekdanjem Stobu za vrtovi in po glavni cesti nazaj do cerkve. 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: Ely, Minnesota $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki. Skupna imovina: $2,260,028.00 SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO heater New York in okolico, ink. Kdor timed rojakov all rojakinj le ni flan tega druStva naj vpra-Aa tvojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov sa aatinfna pajaanlla. V nesreči se iele spozna, kaj poaneni biti član i shrugs druttva. To drnttvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premo-ftenjo ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojec« obstanka Izplačalo le skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter Ima v blagajni skoro I17.M0.00 - ODBOR ZA LETO 1MI — Predsednik: PETER CERAR Bl&rajnik: SOM Palmetto »t, ANTHONY CVETKOV1CH Brooklyn. N. T. >N Seneca Avenue Podpredsednik: MIHAEL. URKK Brooklyn, N. T. S3 Weii-field Street Zapisnikar: Brooklyn. N. T. FRANK MEKINC Tajnik: JOSKPH POOACHNIK 1065 Greene Avenue MS Liberty Avenue Brooklyn, N. T. WlWaton Park. L. L Arhivar: JOBEPH POOACHNIK Nadzorniki: I. KRED VEJLEPEC II. ANTON KOSIRNEK ItU — 91th Place 10121 — 86'h Road Glendale. L. L Richmond H1U, L. I. in. ANDREW IVANSEK tM Harmon Street Brooklyn, N. T. DruMve sOervje vaake tetrto eebote v evojih druitvenlh prostoHh v amsHsso levawlaa Auditorium, M Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Poleg železnLce proti Ljubljani oziroma Kamniku ima trg tudi dobre autobusne zveze z Ljubi jamo in Celjem. Skoraj n a sredini trga na griču stoji Gorici ca, župna cerkev, ki je sedaj prenovljena in (povečana. Najirrarkanhiejža oseba v Domžalah je pač gospod Ber-nidc. Kljulb sedemdesetim Je-tom je še vedno izredno čil in (podjeten. Pod njegovim vodstvom so gradili Društveni dom, Dobrodelni dom, Otroški dom, in seveda! povečanje cerikve. K agradbi gori omenjenih domov so zelo požrtvovalno pritsipevali rojaki iz Domžal, katerih je največ v New Yorku. Po Ciril Metodovi družbi mi je bilo omogočeno obiskati kraljevo arrobnioo v Oplencu pri BeogTadn. To je slikovita 0#radlba v sloga starih srbskih samostanov. Notrajšnina cerkve je polna) umetniških mozaikov iz Kristusovega živlienja in življenja svetnikov. Na Bledu sem ostala en teden, in vtiis je nepoza/bljiv. Resnični so stihi: *4Otok Ble.ski — kine n^bestki!" I*e .prehitro tso minule moje počitnice. Treba je bilo odriniti naaaj v moderni Babilon. Vozila sem se preko Havre. Vožnja po Tirolskem, Švici m Franciji nudi človeku nebroj lepih scen med gorami in jezeri. Je pa precej dolga Tem potom se zahvaljujem Slovenic Publishing Comf>any, posebno gospodu Fr. Sakserju, ki mi je sel zelo na roko, in to kulaintno tvrdko iskalno priporočam vsem rojakom. Da mi je bilo bivanje v domovini res nad vse zanimivo in spfrijefcno, je največ pripomogla družina V. Mutter v Dfcimžalaih, kateri moja) naj-iskrenejaa hvala. Vam, Grintovci in Karavanke Šmarna gora in Dobeno, Sv. Valentin, Goričica v Domžalah, in tebi moj dom predra-fri, pa klioem: Pozdravljeni! PRVA AMERLSKO-SLO VENSKA FAfSMACtJVTKA. 12. junija se 'je v Severance dvorani v Clevelandu vršila slovenska graduacija maturantov sfloveče Western Reserve univerze. Med temi so dobili diplomo (Bachelor of Science) kot faimacevti tudi tri.K' gra-duanti slovenskih staršev Ln sicer John V. Oblak, Stanley M. Prijatelj in Miess Erniar R. Sin-tic*. Slovenskih lekarnarjev aili farmacevtov imamo že nekaj sirom dežele, toda Krma Sinti-čeva je pa postala prva izmed Vseh ameriških SJovenk, ki se je temu poikliou posvetila, kar je res nekaj izrednega, častnega in posebnega. Miiss Rintičeva, rojena v Clevelaniu je edina hčerka zakoncev .Tosirp in Rose Silitič; S mati ji je pred neslavnim že umrla. lep uspeh jubilejne kampanji: Ja S* J* Dne 18. julija Mos l>o JSKJ, ena izmed »treh najmočnejših (slovenskih podpornih organizacij v Aimerikd, obhajala 40-letnico svoje ustanovitve. V proslavo tega jubileja je razpisala kratko (kampanjo zal pridobivanje novih članov, ki je bila zaildjučena 31. maja. Nova Doba, glasilo JSKJ poroča. da je omeaijenai kampanja prinesla Jodnoti 541 novih članov v obeh oddedkiih. Ako ufpofšteramo, da je kampanja trajala samo tri mesece in da so splošne gospodarske razmere v deželi slabe, kair predstavlja« v mnogih primerih nepremostljivo oviro pri pridobivanju novih članov, sme Je-ltnota smatrati svojo jubilejno kampanjo za zelo uspešno. V proslavo 40-letnice JSKJ se bodo v mestu Ely, Miim. kjer je rojstni (kraj in sedež Jednote, v dnefli 16., 17. in 18. julija vršile temu jubileju primerne s Javnosti. Župan mesta Ely bo v smislu po mestnem zastopstvu sprejete resolucije proglatsi.l dan 18. julija za dan J. S. K. Jednot^- Xova Doba (poroča tudi o številnih prireditvah krajevnih društev J. S. K. J. ki so že bile ali še bodo prirejene v proslavo jednotnie 40-letnice. Naročniki! Pazil« na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva mest«, druga dan in tretla pa loto, kdaj vam narotnina polete. NiprWwr; — .6.20.38 TO POMENI, da vam Je naročnina potekla 20. junija. 1938 Poiljlte pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pobijanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York severozapadni 'veter piha dd morja, pa mrzel tako. da sem jako pnelilajon. Tukaj ni videti nobenega, da bi imel slamnik na glavi, čeravno jih imajo v štorih, pa ga nihče ne ku/pi. Jaz sem tukaj že več kot 7 let, pa iga še nisem imel na tflavi, in ga ne ibomt, dokler Ih>-do tako dlabe delavske razmere. Prosim, da mi oprostite, iker sem za gotovo mislil, da dobim novega naročnika, pa se je nekaj potolkel, in ima vi da nima denarja. Vewte, tukaj je bolj malo naših ljudi, pa še ti so jako raztreseni po mestu in se ne zanimajo za branje, pač pa za pijačo. Pa naj zadostuje za sedaj, pa še ob tpriliki kaj. Lepo pozdravljam vse či t atelje in či-taltelljice lista Glas Narcda, .posebno pa Petra 55gago, ker imam vsak dan malo razvedrila -z njegovo kolono. Frank Z s je, San Francisco, Ca). SbovsmcL v JicumdL vabiix) na piknik. PROSTOVOLJNO V SMRT. 'Pred tremi leti je umrl v Cleveland« John Bruss, dobro poznan in priljubljen v naselbini. Za njim je žalovala soproga Mary, ki ni mogla pozai-biti smrti ljubljenega moža. Moral se ji je od žalosti omra-eiiti um. 16. junija je v obeO-nici svojega stanovanja o Loyola univerzi v Chicagu. Mladi dr. Grill, rodoon Ghikažan, je prvi učenec farne šole sem zaostal z naročnino. Bil sem en mesec brez zaslužka, ali ne po svoji krivdi, temveč sem bil premakneu iz tega projekta na en otok proti severu, kaki h 10 milj, pa niso poslali na moj pravi naslov work ordra, tako sem izgubil ine prvi bus peljal na piknik. Pazite vsi, kateri imate svoje karre, na plakat, ki bo pri glav-ni cesti razobe&en in bo pokazal pot do prostora piknika. Od K i rk land Laka gredor-se -zakrene na desno pred. mostom notri, a od Timmins se zakrene pa na levo prva pot, ko preide« skozi most. Ce bo šlo vse v redu, l>o to najlepši piknik, na katerem bomo imeli vse imenitno pripravljeno, to je. da nobeden naj ne <"akti t loma južne ali kaj, vsak naj pride prej ko mogoče, da ho « tem l>ol j vpselejše skozi celi dan. Možaki v tej okolici »te vsi zaprošeni, da pripeljete tudi vaše "boljše polovice s seboj, da bo tako vsak imel svoj par s seboj. Da bo vse urejeno, bo pre^krbel društveni odbor, znto piidite vsi, da se razveselimo skuipno zopet v teh lepih dnevih meseoa junija. Na svidenje torej dne 26. junija na Timigami Lake! S pozdravom, G. Medosh, tajnik. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI ADVERTISE IN "GLAS NARODA" EDINA SLOVENSKA POGREBNKA __V NEW Y0RKL' D) OKOLICI PETER JAREMA Mine. JULUA JAREMA (a ■»«»> omlad delal: priprave, da bi prebelili domačo župno cerkev, katere notranjščina je kazala, da že I*<»g ve koliko časa ni bila pobeljena. Pri tem pa so naleteli, ko so se tu in lam luščili ilel>ele plast i starega beleža, na slike ali freske. Poklieali so strokovnjake ki imajo znanje v tem in ugotovili so, itak bil znan kot velik priprošnjik v raznih težavah. Tako so se sedaj odločili spraviti slik«* na dan, kai bo pač stalo preeej truda In | tudi denarja, ker delo j«- natai.J čno in precej zamudno. Proračuna no je, da bo vse to stalo nad 20 tisoč dinarjev, kar hod ■>, spravili skupaj z prostovoljnimi nabiranjem: Nekateri dajo veliko, drugi manj. Največ pa j-.! I temu še pripomogel naš Kanadčan, ki je znan dobrotnik. Andrej Kavčič. Ne I«', da j«* precej *egel v svoj žep, temveč je tudi sel od hiše do hišo in tako razmeram primemo veliko nabral. Kdaj, da bo vse to delo kon čano, je teško povedati, ker delo #ro počasi delavcem od rok, ki ne s tržejo zidu z nožem, kol bi kdo mislil, ampak s zato prirejenimi o let i, in j«, vse trebn sproti močiti z milnieo. Vrh te-u;a pa je še večna nadloga radovednih obiskovalcev, ker skoraj •\saki dan odkrijejo kako zanimivost. Ko bodo pa pridrgniii še letovišča rji, pa najbrž? šj delati ne bodo mogli. Vsekakor pa ^re zato hvala gospodu župniku, ki >e je za to delo odločil in ni pustil, da bi bile lepe fresko še nadalje pod be leže tu. Mr. Matija Pogorele, ki se sedaj nahaja v Gilbert, Minn., mi je po-lal več lepih razglednic iz indijanskega življenja zaeno z pismom, v katerem pravi, da je še pismo prejel od gospe Frauje Tavčarjeve .'t dni pred njeno smrtjo ter razglednico, ki predoru je Cvetno nedeljo. Ravno na Cvetno nedeljo je bil njen pogreb. Zanimivo! Njegovo pismo je naredilo dolgo pot in velike ovinke, pre-dno je dospelo do mene mimo Poljan. Gosp. Pogorelec jo po zabil, kot sam pravi, po več o|>eracijah imen svojih najožjih prijateljev, in je čuditi, da ni pozabil tudi na moje ime in ua slov. Med razglednicami je tu di slika Mongs. Bulia, s katerim sta bila nerazdružljiva prijatc- ja. Naj nakloni dobri Bog Matiji Pogorelcu zdravje in še mnogo let! Na Brdili je umrl Matevž Razvoza, p. d. Krive, v starosti blizo Sil let. Pobrala ga je pljučnica. Med drugim zapušča tudi v Ameriki živečega sina. Svoje dni je dobro go-podari! na svoji kmetiji in so ga sosedje spoštovali kot razumnega gospodarja. Med vojno, ko s » bili razdeljeni za delo na kmetih vojni ujetniki, večji del Rusi, pa tudi Italijani, je bil pri Krivčevih tudi mlad italijanski ujetnik. Bil je priden in se j ; dobro naučil slovenščine. Radi so ga imeli. Bil je žalosten, ko so ga »roti koncu vojne pre-: im stili. Irugam. Ob priliki zad-njega romanja v Rim je pa prejel oče Matevž kot ga jc i-im noval, o' 1 njega pismo, da | se nahaja v Rimu, in če bo ro-1 mal v Rim naj dbišče tudi nje j Ura. Krivčev oče se je udeležil; romanja ter našel nekdanjega >vojcga hvaležnega hlapca n*.; ravno v bližini cerkve sv. Petra, pač v predmestju tega velikega mesta, kjer je imel malo branjarijo. Njegovega obiska je bil zelo vesel, toda slo venščino, ki si jo je naučil ua Brdili je pa že bil deloma p«* zabil. — Bog mu daj dobro! Zadnji čas je umrlo ua Brdili več -tarih gospodarjev: Vo\ - J -iir, Žet i ne in drugi. Pred kratkim je prišel k meni Jakob Jelovean p. «1. Kaj žar na Brdili in tudi star A me ri kanec. Prosil me je, da kador bom pisal v G. N., naj omenim, kje da je njegov sin Anton Je lovčan, ki mu že 10 let nič ne piše. Zadnjič, ko mu je pisal, je bil v Denvec, Colo. Tam j.* imel tudi hišo. Od tedaj ne sli ši več o lijem. Torej, če je še pri življenju, naj mu piše, če pa ne, naj 11111 vsaj drugi pišejo da bo molil za njega. Vreme imamo sedaj prav za dovolj i vo. Vse je v najlepšem zelenju. Cvetja je pa letos bilo prav malo in še tega sta pobrala slana in dolgotrajni mraz. Letoviščarjev, katerih je vsa ko leto več, še ni opaziti, pač pa gostilničarji in drugi, ki priča kujejo od njih koristi že delajo zanje velike priprave, zato je pričakovati velikega navala. Ker či* tudi jp vsepovsod velika draginja, se na kmetih, kjer je malone vse tako poceni, lepo in udobno živi. Kriza tudi ponehuje. Od nas hodijo za delom na vse* strani, kjer s0 lahko dobi. Pa tudi k nam prihajajo od drugod, toda med njimi je največ potepuhov. Z zidanjem in prenavljanjem hiš se tudi povsod nadaljuj?, posebno pa v Gorenjrvasi in Trati. Še bolj bi pa zidali, če? bi bil denar. Pozdrav, vsem našim Ame-rikancem in bralcem G. X. Po sehno naročnici iz Bessemer, Pa., ki pravi, da ji je vse znano | m Gorenji dobravi izza mla-•lili let. J. B. Razbojnik v banki V torek j>o binkoštnib praznikih je odklenil budinrpeštatisk i sl.uga Nagv vrata hranilnice, pri kateri je v službi in trenutek zatem je ^t.opil v bančne ■jan-tore moški 'v črni obleki. N';i obrazu je nosil krinko in je pri vstopu za vpil: 4 4 Roke kvišku!" Obenem je dvignil revolver In ga nameril proti Nagvju. Sluga, ki je bil v banki eam, je v zadregi in strahu dvignil i«ke. Rarbojnik ga je nato sunil in «ra potisnil v umivalnico. Zdaj se jo Nagv zavedel nevarnega položaja m je skušal razbojniku izbili orožje iz rok. Spmokres se je pri tem ja je usoda zanesla skupaj. Dekle je bilo središče družbe; ljubka. ee.fna deklica, izvrstna bodoča ^ospwUnia-. Vsi štirje inoSki so jo jx^p^iovrtli v.-ak po svoje. Vsak jo j«- ž«*lil dobiti za življenjsko drnžioo. Med njimi se je bil tihi boj za njo, ki se je prosto«hišno sukala nved njimi. Son en i žalski so plesali po so bi, ustavljali so ye na dekletovih zlatih laseh, blešT-ali so se na fN>diM sili in krožnikih za r.l»šrice. Xekr-m htrrvalno e*o r-e premikali j>o predmetih, kakor bi hoteli r«M"i: Pozor! P^-zor! Bliža se odločitev. KnuHurni zgodovinar prvi rupizil žarke. "Sončni žarki/* j«' |»>vzel s fomc ii I ji vi-m natdasoin. Izgovoril j«' ti dv<* di tako ljubko in jKM«tično, dn .i« i"klica oohcte prisluhnil«. P<>t»-:i'. j»* nadaljeval: "Kako se elovek ob njih zrmisli v stari kult ' >nca, v čašči'nje zvezd. Kult Mitre j«* bil nekaj ••elien tn"-ffa . . In zač<»lo -e je uči n«> pr«wn-vanje, p'>!in» pmlatkov iti letive lim modrosti, to«»a prazno življenje. S gvojuni .ni * luimi jjvezami je prišel kult irni /.prodov i rar kmalu do pivih dni sive čl«»v« ške davnim*. <)sta«li tri j«' lovan-i - . j»«i-flu^ali .jir^davatijr orabil tretji dru- sončni Žarki žabnik, ki je bil izveden.c v <"tionomskih zadevah, ^aetl j. s povz« I usnjenim planin: •Ml soncu mora govoriti sa-.110 tisti. k'i ^Kn/na njegovo bi-tvo. Xa>žalo~t pa je znanje ljudi o toni zelo skromno. Kilo na primer pojmuje veli rast oiirne korone, kdo se zaveda, la zmiNa premer sonca 1,390,-'N>n knn! Da, samo če pozo« člrn-(ik taksne bistvene stvari 0 sown, lahko razume pomen tega čini-telja l govorit; o loto Tiri. kr«;TiMT--f«»ri in «• skrivil«* 'till pr. t'jiWranp. 'i ovarii' -o «tn»K-li na 1 stvarmi, ki so •ih slišali. Deklica na je zeli- la in si pokrivala usta z roko, da bi j: nihče ne mogel očitati nevl iu-duega obnašanja. K« n«"n*> je i* i^l« dala četrtega 1 vn-iši, ki ;e bil čisto mlad. v ostalem pa ipojpolnoma vsak dan.ii elorvek. 44In kaj veste vi pov«?dati o tej stvrri V' je vjprašala skoro s šopetajočim glasom. Mladenič, se je iskreno nasmehnil, rdjprl svoje žive oči, vstal, se sklonil na«! njeno uho in za šepet al vanj: 4 4 Ti si moje -sonce in če ho j (Vtš, ostaneš to laWko do konca mojega življenja. To je vse, .kar /nam /povedati!'' ' Deklica se je najprej zarle-1 , potem se je nasmehnila. Na J to je mladeniča natančneje ogledala in se ji je zdelo, da ga viifli f»rvič v svojnn življenju. 44 Pr«vltv.ncž.** j«1 zaštipftala. Kmalu nato pa .ie podala sv.o-io roko temn mladeniču kot m na. Za k - j? Zato. ker je bil on edini, ki }v o sončnih žarkih izrekel »lavilno s^dbo. Maslo iz lesa Svet mori «»h«"ud'»vati nem-znaanr.-t, ki se je zlasti v k« n«iji bri-z dv«>ma priborila p: vo me-1«. uwd svetovnimi znan ! veni ki. Drugo pa, kar mera človek na Xem«*ih obču-1< vati. j«' njihova silna varč-y -t. im» k iter": so lahko vsem nan .h m s«v«»ta za v»gle-l. V '.-rmM j«- zlasti v za>dke najkori-tneje porablja, TTitlcrjev df>čko (član na-■ izvalil."-- oeiolisti«"-iie mladinke < rjran;r«w*ije Hitb'rjuj^rnd) ki je nabral največ kosti i-n starih škiHtel za konzerve, to so junaki smlobneiga vsakdanjega življenja na Xemukem. Nikar-1 te pri militi, da je dovol.i, če; " opr Hn.ia o«'-nr'Ike kar sorav Ija, «la kxlo pride ]»'>n jo. To ni ^ I'ovolj. -mitično te jtiiia Tke ženske zbira io «adpadke, jih urejajo |m> tvarini in v-ebini. Tt-'ja i< da s«* mora držati vsaka nemška gospodinja in vsa.k n«m^ki trgov«ke. Vsak trgovec pozna vse svoje od jeni •!«•«' lanskega leta, ve pa tudi. koliko ie ka kodjemalec lani pri uj"in nakivfiil. Tisto bla-go, kar ga je naikupil k«lo pri svojem trgovcu lansko leto, je "normalna jmtrebščirraiIn !ot(-s sni«' vsakdo isamo 80 o«l«t. lanske y>otrebščine nakupiti in Izrabiti, k«ir je treba varčevati. Ves nam] mora varčevati y.a skupno «lobnr>. Surovo maslo in ma«st mora vsak»lo kupo-vnti pri istem trgovcu. Če se •kaka družina o 1 enefra konca Berlina vireseli v dnigi končne, m;-r-. toliko časa hoditi kupovat k staremu t-rgovou, dokler ni vpisana pri novem, če hoče dobivati svojo margarino ali surovo maslo, ki ga pride po pol funta na teden za vsakega' Člana družine. j Surovo maslo je nekoliko' pomešano z raomiimi nadomest-j ki. Margarino pa že pridelujejo iz lesnih vlakenc. Ta lesmi ravlečok so -prva porabljali za strojno iolje. Ko pa so pri kaznjencih napravili n^-pel pos'kus, so uvideli, da je ta izvleček ne le dober in užiten, marveč tudi redilen, kar po, znanstveniki drk'pfali. Na po«l-la-gi teiga je ntimiicinstvo za j zdravja ukrenilo, naj se ta izvleček prodaja tudi kot živilo. Lesna vlakna so v nemški nrehrani sploh preeej važna. <%> ta vlakna dobro izmeljejo, dobivajo iz njih d«>bro in fino moko, ki jo me^ajoiprav; moki. X.a ijud--ko obleko. Volnene obleke prav za »prav na Nemškem skoraj več ne nosijo. Volno je t roba- kmipovati drugje, • rimer se slabi narodno premoženje. Kar pa je vokie doma, mora služiti drugim, bolj važnin namenom. Zato so zaceli delati blago za moške in ženske obleke iz lesnega vlakna. In na čpst nenwkhri znanstvenikom mora biti povedano, da se to blagro na-zunaj .skoraj nič ne loči od volnenega blaga. Seveda je pri taki obleki treba pn-ziti, da se ne premoč: ie. zato ne skrči. Pa tin d i to začasno hibo bo temeljita nemška zna-ncat znala premagat:. Uživanje mesa je na Nemškem že dalj časa mečne omejeno, kar je tudi umevno, da ni treba uvažati preveč tuje živine, za katero bi bilo treba šteti deviiz^, *ki so za druge na-ni«ne bolj potrebne. Uvvdem so brezmesni dnevi. f )1» im*s-nih m«> rali mvadi'ti tmli Av-trijei. kaikor ^o se jra oavsilili «lrugo že atari Germani najrajši jedli konje-tino. In ker je posnemanje starega germanstva tudi velika soddbna nemška vrlina, zato že iz teh razlogov mnogo konj roma v loince in kožice. Med Nenuci dandanes nihče ne raz-glatblja, aH je tako »prav, ali ni. Vse preveva, ena sama mi-~el. da ne kaze debatirati; ampak ga drži tudi v zasebnem. življenju. Kakor smo že rakli, odpadkov na Nemškem ni več. Kar odpade, se znova porabi v druge namene. Celo brivci ubirajo lese in brade «vojih gostov, ker iz las za čeli delati preproge, medtem ko se druga tivarrina, ki -so doslej iz nje delali (preproge, porabi v druge namene. Celo tiii po.iifj'thih je naročena velika varčnost. Brez Um. Je pvfrabm. Ma Je poaira w mh rtvareb. V«M nato M|*-IHn* ako to j« Vaa samoremo dati najboljto paJasntU la lail vn polrvbno preskrbeti, da J« p«U?a«J« aoobn« la hitra. m «a-aaaa »brnite na aaa sa vsa pojasnila. Ml prcskrblsM Tse, bodisi proftn}^ so povratn* dcTitl)rn]». polni liste, vixeje In sploh vse. kar je ia polorsnje potrebno * aajhltrejleai tun, la kar Je Klavno, ia najmanj*« nir^Akv Nrdriavljftnl naj n« odlašajo do zadnjega trenutka, ker prrdn« se dobi Is Washington* povratno dovoljenje. KK KM rtY 1'KKMIT tral najmanj en meaec. 1'Mlte torej takoj sa bresplataa navodila In sacotavljnao Vaa, da bosto poceni in udubno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. r.o 'brez nadomestkov. Vse t« ljudje vidijo, razumejo in s« ravnajo .po potrebah, ki jih na rokuje narodna skupnost. NOC MED MRLIČI JI JE OMRAOlLA UM. I je ležalo kakšnih šest le-ct do k« dcnrdnset trup«'l. T«tda vrata pi*osckture so bila za k le njo na. Za medicinko je napočda strašna noč. i ; Silila univerze je našel štu- s«» jo spravili k besedi, je začela blodit! j in so jo morali spraviti v umo-! bolr.ico. Strašno stvar je doživela neka medioinka z varšavske univerze. S tovariši in tovari.ši-'cami je bila te dni popoldne zaposlena v secirni dvorani : vs« mčil: ščči, kjei se je zakasnila, da ni opazila odhoda- komi-j j jlitenev. Shrga. ki je v mraku j a olšel prostore, takiisto ni opa-j^ ■zil v kotu zaposlene študentke I in je tiho zaklenil vrata. S^'le S iko so čez neka i čatsa noraslušajo njegov govor, v katerem je zah teval popolno avtonomijo Slovaške. IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu s Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEN; 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nila. — Kak* sem v Mekko romal. — Pri $amarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg is ječe. — Krona sveta. — Med dvema' ognjema. ! Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami« 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $!l.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač dimen. — Zaroka s zaprekami. — V goiob-njakn. — MohamecUinski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT I 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na rfledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV I 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadn. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetoyov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Putolhffcfitg Company 216 WEST Will STREET NEW YORK. N. Y. ........ ' -»ifa'-grytfMI * - JLSL, THE LARGEST SIX)VENE DAILY IN IT. S. X. 1.1 « RJBOD^-Iw YHni >o jaz zagledala. Za Maud pa rmaaii n<-kaj drugega." "O, (hren, — >lutmi nekaj strašnega." "Sluti, »kar hočeš, sanvo tk» iadaj nobene besede." 44 Povej mi samo aieka j — M miki im Regif" 44 Molči, nribeue o tem, ker ne be se smejete. *'Torej prava zarota proti tvojemu očetu.'* "Rechmo taiko, samo molči proti vsakemu, pred vsem pa proti Begi tu, iu če pride oče, tudi proti njemu.** 44SaiiM» ko bi vedela —" 44Nič ti ni timba vedeti, potem tdbe ne zadene nobena' odgovornost." 44Mislim samo, kaj bo William rekel k temu."* 44To prepuwti meni, ,Gladys. Najprej sem samo hotela vedeti, ako bi mi kaj zamerila, ako bi pripeljala v hišo Še kaj več gostov." 4 4 Toda, Gwen, o zelo podpirala in bolj, kot pa Iti inntrln ii«y " Skoraj v vseh rstan z velikim smaragdom, v smaragdu pa vrezani grb -svetega rlmtske-ga cesarstva. Poglc l na to reč je trgovvn z dragulji za trenutek zaprl sapo. Potem se je, možu razvezal jezik. Dejal je kratlko: 44Poročni prstan." Predmet, ki je kžal na nrtzi nred njim, je bil za sto let izginil svetli izpred oči, kajti s kronskimi in-siignijami Naipoleoiui je izginil tudi cesarjev poročni prstan. Monsieur Basanger je razlo-j žil, kako je prišel v posest tej 'Iragocone relikvije velikega j Na(r>°l^ona. 44Prstan je prišel j iz države, ki zdaj ni več samostojna država!** ie izjavil. Ime osebe, .ki jeprsitan izročila, ostane tajno za javni ost. Že ipre^l 4hTema letoma so bili Basangerja opozorili na Napo-leonm- poročni prstan, ki ga je svojčas bltigoslovil tet lan ji pa-j»ež, nakar ga je Ntupoleonov pastorek Eugen Beaumareliais V>rinesel v Pariiz ter ga pozneje bi mogla jaa. Gwen pritisne prst na nosek. 44 Veš, to je imenitn* mi-sel — to se bo tudi zjfodilo. Tudi Bozana nama mora pomagati. Zna tudi molčati." "Brezpogojno." "Prosim teom Percy Hunklleyev naslov, \fedtem pa 'boni na to pripravila Basali o." 1 Ko hiti iz -4<1m\ mora iti v gt^xjdinjake prostore, da na.i-«le Božamo in jo najde -«ku«paj z Winnie in Mary pri sadnih kmiM-rvnh. Mary kleči fioleg Winnie in jo hoče ravno poljubiti. Winnie pa -e ji brani ter iz njenega objema sili k Bozani. 4*Pu-ti me, Mar/, m«- lH»li." S temi bese« lam i se ji iztrga in se oklene Bt>z»*ni okoli 1 ratu. Mary pa se zo)>oln< nia iz.«nibi v svojo l jubo>umno jeoo. "J'Juini ven/ lar to nemško pritepenko, Winnie; pridi k svoji Mary, ki te ima 'tako rada." "Ne maram te, Mary, s svojimi zobmi mi prideš vedno prebl izu, k^wlar uu1 pol jubiš in tega ne niaTam.4" V svoji j oz i pograbi Mary pripravo za odpiranje steklenic in hoče Boža no vdariti v oibrax. Teotegifce nazaj. Neopazen o je T>ri^la Gwen in taiko je mogla obvarovati Romano, da ni bila poškodovana v obra.z 14Ali ste neumni, Marv?" pravi Gwen in pahne Marv od tebe. Razljueena stara žena se om povedala, ko se je Miss Bozana tako poškodovala, da je i'mela več dni liud>e bolečine." " Baaiklepetala je!4' zakliče Marv in jezno pogleda Rozano. "Ne, k temu sem jo prisilila, da mi je povedala, ker sem videla rano na njenem kolenu. Samo. ker me je prosila, da mole mi, nisenn svoji svakinji ničesar povedala. Seda-i na se bo to zgodilo.4* Mary «e med stikom zlekne. lie roke: Bczaaia pa proseče dvig- <1h na tem tr*?u delclet narav-1 primanjkuje. THi, ki prihajajo -i>o veČini v posredovalnico, da bi si našli primerni ga druga, so modki. Dekleti prihajajo bolj i>oredko in takrat preda po 35. letu ženskam poželenje po poroki spet popusti. Privadijo se osarnelosti in svojega poklica. Sc^le po 45. leta se jih loti -i>et želpo življenjskim druiru. Medtem, ko zabteva ženska klientela vsakovrstne in včasib nemogoče vi^dke lei-tnrsti od boezen na .prvi pogled pravljica. Pojrostoma se logajs!, da se dva človeka, ki pri torvem srečanju iinsta vedela kaj govoriti, drug z dr-ugim in sta si bila hladna ptxzneje dobro ra-zumeta, in si gradita harmoničen, trden zakon. Dobiti pravemu pravo, je težak poklic, poln odgovornosti. in to tem bolj, ker ljudje običajno sami ne vedo, kdo koga hoče. Tisoč let staro jajce so od'kofpali v va^i Mravimvb v Dabnaeiii. kjer izkopavajo stnirohrvatslce grob;>ve. Doslej so izko-pali že okrog 100 grobov. Starinsko jajce, ki era izročili v varstvo hrva-t.-tke-»tku starinskemu društvu 44Bi-liač". ie bržčas o-stetiek brane, ki so jo pagani polagali mrličem v jiTob 7/d popotn\:eo na drugi svet. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg mislora je razviduo do kdaj imate plačano uaročnino. Prva Številka |»oiueui iue>»ec-. druga dau iu tretja pa leto. Da uam prihranite neiR»trebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno ]>oravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte uašemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravi-čeni obiskati tun; druge uaselltine, kjer je kaj našili rojakov na9**-ljenili. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. no«M v svatbenem sprevodu. Pri kronatnju je imel Napoleon portx'ni pnstan na paleu vrlin belih rokavic iz usnja. Teko vsaj prikazuje cesarja Gerar-dova slika v Maknaisonu. Po Napoleonwem padcu je cesarjeva druga žena. avstrijska princesa Marija Luiza pobrala Vfse vreflnostne predmete in jih odnesla s sel»oj na Dunaj. Po smrti princese so razdelili njeno svoji.no med člane dunajske vladarske hiše, ki so jih zopet izročili »vojim j>otoni-cem, danes ko Avstrija ni več, ]m so a atrijski plemiči prodali ve najprej ubila — in potem še sauna sebe," zavpije Marv glasno, kolikor more. S tem pa se je sama izdala, kajti na vpitje pride William, ki je gfers «lLŠal v veži. Zatdnje Maryne besede razuane im jeano stopi za njo. jo prime za ramo in jezno zarenči: 44Kaj sem moral tukaj slišati f Ali ste neumni, Marv? Koga hočete uibirti?" "Min Rozano in mene, potem pa Še sama sebe," prav: Gwen še vedno zelo huda. 44 Mislim, da je bolna. Ravne sem prišla, ko je hotela Rozano s tem le orodjem suniti v ob ra-z. In pred ndkai dnevi je tudi napadla Roaa.no — sa-se spominjaš, da je imela rano na kolenu. In rana je bih zelo hud«, toda n teni va« ni hotela vznemirjati in Marv za tožiti. Kajti Gladys je hotela prihraniti vsako razburjenje." "To so pa lepe stvari Mem Roeoni t" Kaj je pred dnevi najpravil? Gwen mu pove in ne mara j>cwlušati pomirjevalnih Ra zaninih be«od. ffo;x>!iif»jiui pr pameti. V takem naipadu more todi kaj napraviti Winnie." William .-ko^niigne z rameni, (Dali« prihodnjič.) CALIFORNIA : San Francisco, Jacob l—fe COLOUADO: Pueblo. Peier Culig, A. Saftič Walwenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupaaiii ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlc Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicen. in Illinois > Joliet, Jennie Bambich La Salle. J. Spelieh Mascoutab, Frank Augustlii North Chicago In Waukegan, Mmh Warick vl ART LAN D: Kitzmiller. Fr. Vodopiver MICHIGAN: Detroit. L. Plankar MINNESOTA: Chiaholm. Frank Gouie, J. Lrkanici< Ely. Jots. J. Peshel E velet h, Louis Gouie .Gilbert, Ix>uis Vessel Hibblng. John Povfi® Virginia, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup. U. II. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Oowanda, Karl 8Mii Littis rails, Frmmk "irli OHIO: Barberton. Frank Troha Cleveland. Acton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob Itesnlk, John SiapniK Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumde Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar B rough ton, Anton Ipavec Conemaugfc. J. Brexovee Coverdale In okolica, Mrs. Ivana Amglešika podružniea Zveze mv. Frančiška za gobavce je imela svoj letni občni zbor, kjer je bilo poročano, da je dandanes na vsem svetu 6 milijonov »gobavcev, izmed kate- VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. I YUGOSLAV TUAVEL I>i:i*T. 216 W. 18th St., New York. N. V. po gladki ^^BPrS'';'' H^^ soinčni - W JUŽNI PROGI W Hi "Solndni strani H Atlantika- Hj J^l NAJHITREJŠA J^ , T<> sijajna "SuliiOne Plov-' be", vsrblijiK f vse l>o>t*l»iH' iz-Imrne i»rfdim>ti Južne Prog^ z nfcprt kočljivimi proHturi in služiio svetovnos!avnih ital.-janskih ladij. Oil>aiije na pio-stenj ia.ll jKK-itek tui idiličnih krovih, vu* i«jzi\i in vam i.u;le^-kem uznml.jai. Samo ena desetina teli siromakov ima pravilno oskrbovanje, vsi dni^l nesrečniki so več ali manj odvisni od |x>niot*i svojih soljudi. Z oskrbovanjnn samo ene^a 25. junija: Vulcanla ▼ Trat 29. junija: New York f Hamburg Normandle t Havre Aquitania v Cherboorjj 2. julija: Xienw Amsterdam, Boulogn? Bremen t R rem en Cham pla in v Havre Rex ▼ Genoa 6. julija: Queen Mary v Cherlwurg Ha ris« r Hamburg 7. julija: I le ilf France %' Havre 8. julija : Kuropa r Bremen ft. julija : SaturiMH v Trst Voletiiiaui v B. u I opne 12. julija ■ l»e Grasse v Havre 13. julija: i teu« silila ud r Hamburg Aquitania v Cherbourg N'urniaii