Univerza za tretje življenjsko obdobje
Za učenje ni nikoli prepozno
Življenjska naglica, razvoj znanosti in tehnologij, splošnl napredek ter soclalni in kulturni razvoj so. blli v drugi polovici našega 20. stoletja tako hitri, da je posamezniku le s težavo uspevalo dohajati ozi-roma zaznavati vse pridobitve tega časa — bil je na splošno gledano komaj sposoben in uspešen na področju svojega lastnega vsakdanjega dela in ustvarjanja; predvsem pa mu je vedno prlmanjkovalo časa za njegova lastna intuitivna hotenja in izražanja še drugih (izvenpoklicnlh) sposobnosti.
In ko se človek po uspešno končani delovni dobi umakne v pokoj, na srečo še pri dobrem zdravju, od-nese s seboj brez dvoma veliko nakopičenega zna-nja in izkušenj — večinoma oboje ostaja neizkoriš-čeno in nikomur več v pomoč. Z upokojitvijo pa se pojavi v zadovoljstvo vsakega posameznika seveda poleg številnih problemov tudi obilica prostega časa, kar ponuja lepe priložnosti in velike možnosti za uk-varjanje z drugimi, tudi novimi dejavnostmi, če le hoče in ima voljo učiti in izobraževati se y svojih neizpolnjenih hotenjih ali pa dajati daigim iz svoje zakladnice znanja.
Ni nujno in daleč moramo biti od dosedanjega gledanja, da so upokojenci odslužena generacija in naj bi bili zato odrinjeni na obrobje, čakajoč samo še mesečno pokojnino in svoj konec na ta ali oni način, ob takem ali drugačnem »konjičku«, ali ob vprašljivi koristi svoji najbnžji okolici, t. j. otrokom in vnukom. Na srečo je ta čas pasivnosti že za nami!
Današnji čas nam ponuja že vse drugačne mož-nosti za ponovno oziroma novo aktlvno življenje, potem ko smo preživeli prvo življenjsko obdobje v šolskih klopeh in nato še drugo obdobje delovnih obveznosti. To nam dokazujejo številne napred-nejše družbe, ki v skladu s programi UNESCO skr-bijo za starejše in stare Ijudi, jih obvezno pripravljajo na upokojitev, usmerjajo dejavnosti za njih, predv-sem pa uvajajo in izvajajo konkretne programe za izobraževanje starejših v okviru UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE — ta oblika izo-
braievanja je v zahodni Evropi že mnogo let znana in se je že močno uveljavila.
In pri nas?
Za naše razmere in potrebe pripravljajo novosti s tem v zvezi strokovnjaki z raznih področij: andrago-gi, psihologi, sociologi, gerontologi, predstavniki Zveze daištev upokojencev , delavskih univerz, centrov za socialno delo, domov za starejše občane — vsi združeni v ANDRAGOŠKO DRUŠTVO SLO-VENIJE. V okviru toga društva in Filozofske fakul-tete ter ob sodelovanju Doma starejših občanov ob-čine Šiška so v začetku februarja letospriredili raz-govor in ustanovni zbor (poročilo o njem je bilo objav-Ijeno v TV oddaji), z namenom, da pripravijo koncept, konkreten program izobraževanja starejših v Slove-nijiinseznanijovsojavnostzzačetkitedejavnostipri nas. Hkrati je bila ustanovljena sekcija andrago-škega društva, katere naloga je pospeševanje in nadaljnji razvoj izobraievanja starejših, priprava in usposobitev mentorjev za delo s starejšimi in upoko-jenci. No, in med zanimivimi programi je tečaj učenja francoščine; le-ta poteka že drugo leto kot eden od programov UNIVERZE za TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE pri Izobraževalnem centru za poučeva-nje tujih jezikov v Ljubljani na Vilharjevi cesti. Pri-pravljajo še tečaj iz novinarstva (usposabljanje upo-kojencev za dopisništvo), seminar za usposabljanje mentorjev za vso Slovenijo z začetkom v marcu. Sem spada še program Vrtičkarstvo Emona. V na-stajanju pa so še drugi programi, na željo zainteresi-
ranih starejših občanov in upokojencev, na primer krožki s kulturriiškimi dejavnostmi.
Možnosti za udejstvovanje in uveljavljanje po lastni izbiri je zares že sedaj veliko; odpirajo pa se seveda še druge, posebej prirejene oblike izobraže-vanja za starejše Ijudi. V društvu in sekciji pričaku-jejo ideje in predloge posameznikov, ki v tej smeri že razmišljajo, in upokojencev, ki bi želeli pripravljati programe za upokojence.
Za konec našega prvega razmišljanja bo kar pri-merno poudariti naslednje: prav vsi (ne samo starej-ši) moramo spremeniti našo miselnost in opustiti do sedanje razumevanje upokojenskega statusa, ko se morajo starejši, pa včasih tudi malo manj stari Ijudje umakniti s pečatom upokojenstva kot nezanimivi za družbo. Svojim letom navkljub morajo vsi starejši v korak s časom, napredkom znanosti in razvojem družb 3, se aktivno samopotrjevati na različnih inte-resnih področjih, tudi z novimi znanji, saj stara mo-drost uči, da ni nikdar prepozno za učenje! In mnoge svojih neizpolnjenih želja po znanju bodo starejši lahko uresničili s programi UNIVERZE za TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE.
P. S.: Sedež UNIVERZE za TRETJE ŽIVLJENJ-SKO OBDOBJE je v Domu za starejše občane Marije Draksler v občini Siška (Bijedičeva 15, tel. 572-464); strokovni in vodilni delavci doma nudijo pomoč pri delu, pripravi in izvedbi programov ter dajejo tudi vse informacije.
Dr. Marinka Kremžar