V9ak d»n rum sefelj
in pratnikov.
,„««1 <Uil7	8aturšSw,
Sundsjs snd Hobdaja.
PROSVETA
r GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cena lista j« (6.00
al OaiM«o. UUMte, *><Wr th. Aci at
imnmv i«. x%u,ch|caoo, četrtek, 12. septembra <sept. 12), 1940
Hubecription »6.00 Yearly ftTEV,—NUMHEK 179
AccepUnce for mailinf at s pedal rata of poatago proridad for <■ —ctlon 110», Act of Oct 8, 1917, authoriied on Juna 14, ISIS.
JAPONSKA IkJSKJzmgla
[BLIŽAN JE S SO- ^™tveni pakt! CjETSKO RUSIJO ■■■
Imenovala je novega poslanika
tfAZEN PRED EM-BARGOM _ _
Tokio, 1L aept- — Japonska i imenovala generala Jošitšuga *kawa za poslanika v Rusiji, m japonski uradni krogi in piši pozdravili kot prvi ko-kampanji, da si Japonska tovi prijateljstvo sovjetov.
je znan kot zago-dik tesnih in prijateljskih i sovjetsko Rusijo.
poslanik je začel svojo ero kot poročnik v času ru-kjaponske vojne. Pozneje je din japonskih poslaništev v državah. Nedavno je izjavil, ne simpatizira s komunisti, _ pa rad Ruse. Japonska je alarmirana zaradi nja v Združenih državah poostritve embarga na iz-Ija, starega železja in dru-materiala, ki ga Japonska )uje. Zaskrbljenost se je ala, odkar je ameriška ob-^omisija svetovala Roo-Ij odredi embargo na 'vsega bojnega materiala, onski krogi vidijo v tem mož-ameriške blokade in skup-akcijo Amerike in Velike itanije na Daljnepr vzhodu. Tokijski list^-orhiuri piše, da I nobenege-4^1eda za izboljša-odnoAajev med Ameriko in isko. Amerika sledi Veliki iniji v zunanji politiki in
Drugi dan konvenč-nega zborovanja
Waukegan, 11. sept.—-(Telefor nično poročilo Prosveti.) — Na konvenciji JSKJ sta bila danes predpoldne sprejeta dva predloga glede združitve s SSPZ. Prvi predlog je bil, da se Jugoslovanska katoliška jednota združi le na pošten in pravičen način, drugič pa je bilo zaključeno, da konvencija z a v r ž e predloženo združitveno pogodbo SSPZ. -
VVaukegan, 111., 10. sept..— Včeraj je po odmoru predsednik imenoval sledeče delegate in de-legatinje v konvenčne odbore.
Odbor za pravila: Jos. Kovach, John Jurgel, Frank Deželan, John Adamich, Louis Ambro-zich, Frank Preveč, John Lipec, John Jakopich, Joseph Oblak, Frank Kramar, Mary Gor j up in Annie Walker.
Odbor za prošnje in pritožbe: John 2ivetz, Frank Masle, Ton.v Orel, John Tanko, Pauline Vog-rich, Joseph A. Mertel Jacob Prurtk, Louis Perušek, Joseph Rudolph, Anton 2ganjar, Anton Stanovnik in Math Vogrich.
Odbor za resolucije: Joseph Milkovich, Anton Koglov, dr. Louis F. Kompare, Frank J. Kress, Anton Baraga, Steve Mauser, Jennie Smith, Luka Cesnik, Anton F. Tauzeley, Anton Zaverl, Matt Strauss in Frank Krusich.
Odbor,za plače: Felix Fister, John Zvezich, Stanley Jakovich, Louis Polaski, Ignac Zaje, Joseph Fajfar Jr., Mike Poklar, Anton Kovačič, Joseph Kral, Va-entine Marci na, Louia Zgonc in la je stališče, da je Japon- Kayton Erznoznik. sovražnica obeh držav.	Konvencija je potrdila pred-
nji urad trdi, da še ni bil ino informiran o poročilih apne angleško-ameriške akci-glede formiranja obrambne nte na Pacifiku. Japonska je »ti taki fronti.
(Ameriški državni tajnik Hull udnji teden izjavil, da je oti spremembi položaja-v fran-»ki Indokini, kateri je Japon-»tavila zahteve glede kon-Med drugim je zahtevala »t prehod za japonske čete francoski teritorij do kitaj-meje. Hull je opozoril japon-viado na ameriške interese Daljnem vzhodu.)
ttalske tovarne iposlene
izdelati morajo 11,000 bojnih letal
*«Khington, I). C., 11. sept.—
pni department je opozoril 21 !lh kompanij, naj hitro fmijo svoje tovarne s potreb-* t »troj i z« man no produkcijo letal. Skupna naročila, kompanijam, znašajo čez wjardo dolarjev.
^ila za zadnjo letalskih rJev Je dobila tudi Ford tor Co. Ta je nedavno odklonilo Klede gradnje mo-ev zs britsko letalsko silo. vU* )<-• da bo producirala »rje za ameriško letalsko ar-ne pa m angleško, department je podpisal » korporacijo Bell Air-»i ima svoje tovarne v N Y. Ta bo izdelovala 4 klala za ameriško letal-! Naročilo znaša $4,968,-
^^tnidsen, načelnik '"Mlbne komisije, je ***ta armada in mor-' 11.000 tx>jnlh letal jFMnjih devetnajstih mese-0» » tudi rekel, da je popol-overjen, da bodo ameriške Producirale najboljša _ ' * aprila I. 1912 *Wi produciranih 83.000 J» (M tega števila jih - Britanija dobila 14,-
sednikova imenovanja. Sicer je bilo nftkaj ugovarjanj in pojasnil, da imajo tudi drugi člani jednotine zasluge, ki pa kljub temu niso bili imenovani v tc važne odbore—toda večina je tc proteste nadglasovala.
Natovje bilo sklenjeno, da se zboruje 7* ur dnevno, namreč od 9.- do 12. ure dopoldne in od 1:30 do 5:30 tire popoldne.
Na dnevni red so prišla poročila gl. odbornikov, ki so se vsa nanašala na razvoj in napredek jednote skozi zadnja štiri leta. V tem smislu je poročal predsed nik in vsi podpredsedniki. Predsednik Paul Bartel je ob zaključ ku svojega govora izjavil, da bo imel v tem tednti svoj shod, na katerem 1*> še vse bolj natančno pojasnil — in na tisti shod je povabil vse navzoči. Vsa ta poročila so bila kratka, jedrnata in dobra ter so bila z odobrava njem vzeta na znanje.
Gl. tajnik Anton Zbašnik je podal analitično sliko jednote skozi zadnja štiri leta ter primerjal prejšnjo imovino in število članstva kakor tudi ekonom^ sko stanje organizacije od prejšnje pa do sedanje konvencije Ugotovil je razveseljiv napre dek v članstvu in gmotnem oziru. _ Njegovo poročilo je bilo sprejeto.
Gl. blagajnik Louis Champa je v splošnem potrdil glavna iz vajanja tajnika. Oba sta pripo ročala, naj se uslužbencem v gl uradu zvišajo plače. Njemu sta sledila s poročili pomožni gl. taj nik Frank Tomsich in vrhovn zdravnik F. J. Arch. Vsa U poročila so bila sprejeta.
Urednik A. J. Terbovec je naštet m nogo različnih težav, ki na vadno peatijo vse redaktorje takih publikacij, ki imajo na tisoče gospodarjev. Pohvalil pa Je članstvo in souradnike, da Je bil deležen vsestranske kooperacije.
Nadzorni odbor: John Kimše. Janko N. Rogelj, Frank E. Vra-nichsr, Matt Anzelc In Andrew MUafcec, ao separatno poročali o svojem delu in o stanju jednota. Vsi so povdarjaii dejstvo, da nima jednota takozvanega "zmrznjenega" imetja, da je poslovanje v vseh upravnih oddel-^ (Dalja aa I. ttnmk.)
TOPNIŠKE KROGLE RAZPRŠILE NEMŠKE BOMBNIKE!
Napadi na nemika mesta se nadaljujejo
BOMBA POŠKODOVALA RAJHSTAG
LONDON, 12. aept—-Peti mas-ni naval nemških bombnikov na London je bil dane« zjutraj odbit. Krogle iz protiletalskih topov ao razpršile nemške bombnike. V Londonu ao priznali, da je bilo 1010 oseb ubitih in 4300 ranjenih v zadnjih dneh, ko ao Nemci »metali na tiaoče bomb fla prestolnico in druga angteška menta.
— —.
Letalski minister poroča, da je bilo BO nemških bombnikov sestreljenih v zadnjih treh dneh. V Istem lasu so Angleži izgubili 7 letal. Ena bomba je treščila bližini palače Buckingham, v iateri živi kralj, in jo deloma poškodovala.
Berlin, 11. sept.—Angleški letalci so danes metali bombe na središče Berlina ob- ulici Unter den Linden, kjer se nahajajo vladna poslopja. Ena bomba je padla na streho rajnstaga (par-amenta) in zanetila požar, ki pa so ga gasilci kmalu pogasili. <2eprav se poslanci ne shajajo v parlamentu, ga Nemci še v.edno smatrajo za simbol nemške države.
Petsto funtov težka bomba je treščila na zgodovinsko ulico Unter den Linden v bližini par lače ameriškega poslaništva. Mnogo hoitib-je padlo na sektor, kjer so glavna vladna poslopja. Bombe so naredile dvanajst čevljev globoke luknje. Ena je padla v bližini poslopja notranjega ministra in razbila šipe v oknih pritličja.
^ornbe so treščile tudi na dve bolnišnici, na veliko stanovanj-, sko hifto in telovadnico. Nadaljnje bombe so eksplodirale v re-zidenčnih in trgovskih poslopjih Berlina. Ta je bil največji jft-gleški napad na glavno mesto Nemčije.
l/ondon, 11. sept.—Mase angleških bombnikov so včeraj in danes bombardirale Berlin, prl-staniščna mesta Hamburg, Bremen, VVilhelmshaven in Klel In industrijska središča v drugih krajih. Velika plinarna v ^eu-kolinu, berlinskem predmestju, je bils razdejana. Več pomolov v Bremenu in WilhekpsK*Venu je bilo poruienih. *
Letalski minister poroša, da no bile nemške vojaške pozicije v Calaisu, Boulogni in Flushln-gu, Frsncija, bombardirane iz zraka. Dalje so sngleški letalci metali bombe na Kruppove tovarne za topove v Essenu.
Bombe, ki so jih Angleži vrgli v Calaisu in Boulogni, so zanetile požare. Tarča bombardiranja iz zraka so bile železniške postaje in križišča v Bruslju, Hanoverju in Krefeldu ter vojaška letališča v DIpohlM, Cux-ha ven u in Schipholu. Električna centrala v Bruslju je bila razdejana.
5 -:--
• Domače vesti
Oblaki
Chicago. — Jakob AmbroilČ iz Eveletha, Minn., bivši gl. nadzornik SNPJ, in njegova žena Uršula sta obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete 10. t. m. — Drugi obiskovalci istega dne so bili: Mafy Terček in Prances Venda It Btrabana, Pa., Fr. Slapničar i« Wilklnsburga, Pa., in John M. Zupančič iz Mc-Donalda, Pa.
Pozdravi s konvencije JSKJ
Chicago. — Anton 2ganjar in John Ocepek iz <3Jlberta, Minn., delegata 16. rodne konvencije JSKJ, pozdravljata gl. ekaeku-tivne odbornike v gl. uradu SNPJ in uredništvo Ifrosvete.
Avtomobilske nesreče
So. tJhicago. — Martin fclogar se je ponesrečil pred dnevi š svojim avtom, toda ne nevarno, ko se je hotel odpeljati na obisk v Michigan.—Rudi Krošelj is Minerala, Kans., as je pred kratkim težko ponesrečil, Ko se je peljal iz ftelroee Parka, |11., v Lincoln, 111. Nahaja se v bolnišnid v Lincolnu. — Katarina Zidar ls Milwaukeeja, ki »I je pred enim letom zlomila levo nogo pri avtomobilski nesreči, je pred dnevi padla in si zlomila desno nogo.
Ia Minnasote
Eve le t h, Minn. — Dne 30. avgusta je tu umrl Jakob Podbev-Šek, ki zapušča leno, sina in hčer. Bil Je član društva BI SNPJ.
Vesti is PsMaylvanlje
Cornwall, Pa. — Tukajšnjo družino Ciril Vizar sta 24. avgusta obiskala Mirko G. Kuhel, gl. blagajnik SSPZ in njegova žena, ko sta bila nk potu Iz Chi-caga v Cleveland,-fcMttsburgh In VVashington, D. C.
Iz Wyominga
Frontier, Wyo. — Mary Lum-bert, tajnica društva 263 8NPJ, je bila tri tedne v bolnišnici in zdaj se zdravi doma, kjer jo člani lahko obiščeje. 2eleti je, da čim prej okreva.—Joe Roiih, tudi član omenjenega društva, je 5. t. m. prejel državljanski papir.
Clevelandsks vesti
Cloveland. — V bolnišnici je umrl Ix>uis Kralj, star 45 let in rojen v St. Vidu pri Zatični na Dolenjskem. V Ameriki je bil 20 let in tu zapušča ženo in sina.
BOMBNI NAPAD NA Francija čuti po
ŽIDOVSKO MESTO V PALESTINI
150 ljudi ubitih in na stotine ranjenih.
ANGLEŠKA LADJA POŠKODOVANA
Kairo, Egipt, 11. sept —Pomočila is Paleatine se glase, da so italijanski letalci napadli s bombami Tel Aviv, moderno židovsko mesto. Najmanj 150 oseb je bilo ubitih in na stotine ranjenih. Letalci so metali tudi letake, tiskane v arabskem jegl-ku, z naznanili uspehov oaišČa Rim-Berlin in pozivi na prebivalce, naj pretrgajo zvezo a Veliko Britanijo.
Brltsko poveljstvo v Kairu poroča, da ji* med Žrtvami mnogo civilistov, med temi neki Američan. Bombe so porušile veliko število hiš ob glavni ulici Tel Aviva, kjer živi 100,000 -prsbi-valcev. Zidje "tvorijo večino v mestu* ki je tudi glavni stan lio-nistične organizacije. Mnogo Židov ae je zateklo v to mesto is evropskih držav, v katerih »o bile odrejene gonje proti Židom,
Angleški letalci so upricorili več navalov na italijansko Afriko. Tarča bombardiranja ii sraka so bila mesta v Libiji in italijanski Abesinijl. Vojaške barake v Dessyju, Abesinija, so bile razdejane.
Rim, 11. sept. — Uradno po. ročilo pravi, da js bila italijanska letalska sila včeraj aktivna na vseh frontah. Metala J« bombe na Jafo, Tel Aviv in druga mesta v Palestini, na žstosniško progo, ki spaja Aleksandrijo Merso in Matruhom, na Buro, Kenja, in Port Sudan, angleško-egiptski Sudan. Bombe, katere so vrgli italijanski letalci, so uničile vlak in zanetile požare v Jafi.
List II Messagero poroča, da je bila angleška transportna fa dja poškodovana v letalskem na jradu. Nahajala se Je na Rdečem morju, ko so jo napadla Italijan ska letala.	s"
Abrecirast.ftpanija, 11. sept.-Tu se je sinoči slišalo grmenje topov z vzhodne strani Gibrsl tsrja, angleške trdnjave ob vho du v Sredozemsko morje.
Maine potrjuje Gallup Poli
Almazanovi pristati zapuščajo Mehiko
Mexico City, 10. sept. — Več prominentnih pristašev generala Almazana, predsedniškega kandidata pri Julijskih volitvah, je že zapustilo Mehiko in odpotova^ fo v Združene države. To Ji dO? kaz, da sploh ni upanja, da bi Almazan prevzel predsedniški urad in da njegovi pristaši beže iz bojazni pred možnimi repri-salijami Cardena^ave vlade. Almazan se še vedno nahaja v Združenih državah In njegovi pristaši ne vedo, kdaj se bo vrnil v Mehiko/Komično medigro v politični situsciji Je začel Knrl-que Montalvo z deklaracijo, d* je bil oit Izvoljen za predsed ni-ka Mehike. Isto trdita AlmazsrJ in general Manuel Camacho. Montalvo Je naslovil manifest mehiškemu Ijudnlvu, da mora biti priznan kot zmagovalec pri
jL
manjkanje živil
Gospodinje ne morejo dobiti potrebačin
l,yonN, Francija, U. septr-^-Neokupirana Francija in vse dežele, ki so prišle pod dominacijo Nemčije, stoje pred teško krizo. 2e zdaj se kaže akutno pomanjkanje šivil in gotovo je, da se bo situacija poslabšala v prihodnjih mesecih.
V vseh francoskih pokrajinah od doline ob reki Rhone do Pirenejskega gorovja in od Mar-seillesa do Italijanske meje so bile uveljavljene restrikcije glede porabe ftivll. Gospodinje stoj? v vrstah pred trgovinami in ča* kajo, da dobe maslo, mleko, jajca, sladkor In krompir, toda večina odhaja domov praznih rok.
Za to je deloma odgovorna neredna transportacija med pokrajinami. V nekaterih je bila popolnoma pretrgana. .Angleška blokada je ustavila doVos živil v Francijo is severne Afrike. - V Lyonsu primanjkuje celo papirja. Trgovci sploh ne savijajo
blaga v papir. -........-
Uradne številke kažejo, kaj more Francija pričakovati prihodnjo zimo. Vojna Jo Je Isčr« pala in na vseh straneh se kaže revščina. V letu 1938 Je Franci-Ja uvozila 34,000 ton zmrznjenega mesa, letos pa bo uvoz znašal le 1400 ton. Mnogo kmetij sploh ni bilo obdelanih letos zaradi vojne in tudi zdaj se opaža pomanjkanje delavcev* Mnogo mladih mož se še vedno nahaja v taboriščih kot vojni ujetniki. -
Konflikt med avtnimi delavci
Dve tovarni ustavili obrat
Pllnt, Mir h., U. sept. — Tu kajšnjl tovarni Fisher Body Co. in Buick Motor Co. sta morali zapreti vrata zaradi konflikta, med konkurenčnimi frakcijami unije združenih avtnih delavcev. Okrog 11,500 delavcev je prizadetih v konfliktu. —^
Spor Je nastal med delavci |
Italijanski
plemenitaš aretiran
Nova gonja proti na< •protnikom faiizma
Rim, 41. sept. Knez Fllipo Doria-Pamphill, poglavar bogate Italijanske družine, je bil aretiran in odveden v koncentracij sko taborišče, ker je pred dvema tednoma Javno kritiziral fašls tlčnl rožim.
Drugo |N>ročllo, ki pa še nI potrjeno, pravi, da Je bil aretiran tudi knez Alossandro Torlonla, čigar mali Je bila Američanka. Torlonla je zet bivšega španskega kralja Alfonza in svak Franka Hhieldsa, ameriškega šport atka, ki Je poročil njegovo sestro Msrlno.
Krogi, ki imajo tesne stike vlado,' zanikajo govorice, da je aretacija dveh plemenltašov za četek nove kampanja proti na Mprotnlkom fašizma. "Gonja n bila odrejena," pravijo, "Iilvss naHprotna poročila so brez vsake podlagi*."
VELIKO ČIŠČENJE V RIMSKI ARMADI
Diktator Antonescu stavil deset generalov
KAROL ODPOTO-VAL V FRANCIJO
KukareŠta, Rumunlja, 11. sept. —General Ion. Antonescu je odredil čistko v armadi. MiliUri* stični diktator je naznanil, da e odstavil deset generalov in odpoklical dvanajst poslanikov, stočasno je posebna komisija začela preiskavo finančnih aktivnosti članov bivših kabinetov,
Sleherni minister, ki je bil bil vladi v zadnjih desetih lotih, mora predložiti evidenco, koliko premoženja Je imel, ko Je prišel v urad in kako veliko je njego-, vo premoženje sedaj. Pojasniti mora tudi, kako je prišel do premoženja.
Gsnerall so bili odstavljeni zaradi nesposobnosti. ObdoiŠeni so tudi odgovornosti sa isgubo ozemlja, katerega je morala Rumunlja odstopiti sovjetski Rusiji, Ogrski in Bolgariji. Med odstavljenimi generali je George Milhail, načelnik armadnega šta->a in pomočnik bivšega kralja Karola, ki je moral zaimstltl Rumunijo na zahtevo Zelesne garde.
Antonescu je posval domov [K>elan!ke is Francije, Amerike, Turčije, Vatikana In osmih dru-gih drtsv. Vsi se morajo vrniti do 15. oktobra. Diktator js odpravil. tudi poslaniške urade v Braslllji, Perziji, Mehiki, mu Danskem In Finskem.
Gonja proti Židom se nadaljuje. Ces HO židovskih odvetnikov ne bo smelo izvrševati svojega poklica. Uprava državnih železnic Je odslovila 258 židovskih uradnikov.
Lugano, Avlea, 11. sept. — Blvlt kralj Karol In Magda Lu-pescu. njegova ljubica, sta se dane* zjutraj izmusnlla iz nekega tukajšnjega hotela in odpotovala s i »osebnim vlakom preko Turi na, Italija, v Modano, Frsncija. Možno Je, da bosta nekaj dni ostala v Franciji, dasl je njun cilj Lizbona. Portugalska. Okrog sto ljudi se Je zbralo na postaji, kjer Je Karol zasedel vlak. Nekateri so vskllkalt :"21-vio kralji" Policija Je naredila konec demonstracijam s oposo-rllom, da Jc kralj bolan.
Italijanski polkovnik napaden v Siriji
Kairo, Egipt, U. sept. — Tu kajšnjl list Misrl Je objavil poro čilo, da Je bil r>ekl italijansk |K>lkovnik napaden v Beirutu unljfcioTn ADF. Uprava Fisher! 8MJa. Napad Je sledil govori Kody Co. Je naznanila, da člani ™", *	V?1	,
unije CIO niso hoteli delati skup- £ ^
no s člani unlie ADF. Policija v	Ta naj bi bila Izvedena
avtih kroži okrog velike tovar- * razorotltvl francoskih čet. ne te kompanlje, da preprečifjnerala Larmlnata, fOjtt
•popade med unionlstl.
vanje (Gallup Poli), ki se vrši;	^__preiskavo kupčije
te več kO dve leti ob vsakem važnem vprašanju v ZdPUtenlh državah, je v prejšnjem tSdmi ugotovilo,* da bo republikanski kandidat za governerja v državi
Rudarska stavka v Mehiki končana
z Anglijo —
nerja francoske armlnje Afrike, na prebivale*. Sirije Je bil tukaj objavljen^ General Je dejal v apelu, da se mora Sirija pridružiti francoskim kolonijam v re-volti proti Petainovemu režimu, m hoče izogniti italijanski okupaciji.
Washington, I). C., U. sspt Kongresni k Ksrl r. l*wls. rs-L - —— Mealco C!ty, 11. sspt. — Stav- publikanec Ohia, js prsdlotil i Poročilo O italijan
lUine. Sumner Sewsll. dobil «8 ka pri Cananea Coppsr <Co., ams- reaotucijo z zahtevo, naj foseh-1^^ izguhahr-
odutotkov glasov, reptibllksnskl riški kompsnijl. je bils včeraj nI kongresni odssk preišče l»-gal-tm kandidat za senatorja. Rslph O. končana. Unija je naznanila nost kupčije z Veliko Britanijo. Brewster. ps 62 odstotkov gla sklenitev dogovora s kompsnijo, da U dobi 50 ameriških rušUce-aov Dne 9.• septembra so bile čigar provizija ps •• «l'*o Wle v zameno za letalske in pomor volitve in ftewsll je dobil «5^, <>l>jsvljens. SUvks se je pričsls »ke bas«, ksUf* AmerlU sgrs Brewster ps glasov. Te js1 v sprilu, ko js 1500-rudarjev di na hrtiMHh otokih ob zapadni
Naciji ustrelili branilca Varšave
lfOndonr41. sept. — Angleška časopisna agentura (Niroča, da je bil Štefan Htarzinskl, župan Varšave v času, ko so nemške čete oblegale in bombardirale glavno i »oljsko mesto, ustreljen v koncentracijskem taborišču pri Dachauju, Bavarska. Ker je IMjgumno branil Varšavo proti nemškim napadalcem, so mu dali naziv "Trdovratni Atefan". On Js v takti obleganja Varšave ne. pr**tano |m> radiu posival Poljake na oflrair proti Nemcem. Na 9. septembra preteklega Ista Je apeliral na Veliko Britanijo in Fraru;ijo, naj takoj priskočits na pomoč Poljski. V februarju tega lata so gs naciji aretirali In odvadil v koncentracijsko ta-4>oriSče na obtodtbo poneverbe iz mentnlh sktsdov.-
Nemci kaznovali holandskega voditelja
" Berlin, 10. Sept. — Neki ho-iamiskj vodja in bivši častnik v Rim, II. sapt ItaHianake hotan<l«kI armadi, čigar Ime ni izgutai v avgustu si^-zrmšale 280?*-omenjeno, js bil obsojen na o-
mrtvih In p<»grešanih ps urad-nem poročilu, ki Js bilo pravkar objavljeno. V Istem meascu js
dokaz kako majhna j« rasllka odložilo orodje, ksr je kompanl- hem^sfsH Lewls Je dsjsl, ds js bHt v bltksh ranjenih 48M Itall mrd Gallu|iovim glsiuivsnjsm in I ja odbila zahtevo glede zvišanja | Sel Rooaevslt preko msjs sv*>j^4janov in 1516 domsčtnov v Afri aktualnimi volitvami.	plače.	oblasti • sklenitvijo te kupčije ki.
mnajst mesecev zapora, ksr Js v svojem govoru napadsl Hitlerja Dejsl je, da morajo Holandci bnij upoštevati beseda kraljice Viljsmins nego beasd* ohešalca papirja is Nemčije.
tsrssfissrrrrrrrr rrrrrr 1..............f........
PROSVETA
TRE ENLIGHTENMKMT	'
GLASILO M LASTNINA SUJVBHSKB NASODNB rODrOBNB JBDNOTB
kr iuiim Hitlml
____m tšrvUm Mi«	Chtmm* *
$$.$$ m Mo, M M uHM*. «1 M •• <«trt trta; M Ckismgo 1» CImto	m mto Uto. W» - »d teto; m ImmSm
la CtMro flMU
HM.
SMtorrirl'- »toai for Um Untu4 Stoto« («mpt CMmi») mi duri. M M m r-T. CMC. m4 Ctow fT.M par pmt.
tonit a vmmtrim M.to par par r.
Cm« ptorar »r inrrm^lolufM iertoer to	'trto
<u..ko» m m rr»to>o. B<*«pM liurar* tmMm (trtlrr. P*-varti. dram«, pmmi MS.) M »r®** peAHJsteJj« U r to jr pdMU »toteiro.	_ J
ASvrrtialni rrUa on a«rwm»nt.—Nseewrl»to «f
MS ■arolIriuS artirlar will M« kr nUtmI
M atortoi. pirpa.	atr.. w<ll to rrtontrS
to Mato oni? wkn —ripratrd br mM.
m raa. k*r lau at* •
PROSVETA
Nff-N to UOTMtolr
MBMBBB O? THB FSDBBA jjUtJifrrrffn—................................
Datum » ohlrprju na p rim* (fUvUrmbar M, It to), pota« vatos« MM m BMtm ponml. 4a vara im s Um feUinoo* prt«*U M-ntalM. PonovlU 1« DriVOhlDO, to M VAM IM M »rtorl.
IM
Politika in krukarija Cieveland, O. — Zadnje čase sem čital v Napredku in Enakopravnosti velike napade na glavne od gornike SNPJ. jTe dni pa si je Enakopravnost privoščila tudi clevelandsko federacijo SN-PJ in jo napačno okrcala. Ker sem bil tudi jaz na tisti seji, na kateri je bila prečitana tista rt-■e, «n»vwi.ino n.n,-JV solucija,jem tudi jai: nasprotno Evropi - kljub termnt-	tedi neradi tega, da Ko čkvek_ živi tol ko let na rav ----4B| se strinjal v Enakopravno- —1	1UHJb	3
Panslovansko romantika
n.
Ce hočemo danes, oziraje se na današnjo e-vropsko in delortTif Svetovno aituscijo, stvarno razpravljati o načrtu panslovanske države, moramo imeti realne pogoje, na podlagi katerih je takšna država mogoča na trdnih tleh in v razmerah, kakršne so. Če ne vidimo teh pogojev, potem je Slavija le nekje v oblakih odroma v glavah idealističnih romantlkov.
Momentalno nas ne sme motiti niti to, da i-deja Slavije danes živi le med ameriškimi Slovani, kajti iz Evrope ne slišimo ničesar o tem. Lahko bi stavili, da niti pol odstotka priseljenih Slovanov v Ameriki se ne povrne po vojni v stari kraj, torej materialno/ nimajo ve« nobenih interesov v| . tukajšnji pansiavisti menda domišljajo, da lahko delajo načrte za one, ki žive v Evropi in kateri najbrže niso vprašali Amerikancev za kakšne načrte. Ampak, kakor rečeno, to lahko pre-zremo.
Torej — kje so realni pogoji za Slavijo?
Glavni pokoj za obstanek vsake države je e-kbnomski. Ce ni država ekonomsko tako močna, dS lahko samj razvija svoj industrijski kapital — ki Je bistvo modernega gospodarstva! — tedaj ni samostojna ali neodvisna, pa naj politično in nacionalno še tako deklamira o svoji zrelosti in neodvisnosti In v tem položaju so bile v»e slovanske drtave in državice pred Hitlerjem! Nobena ni bila in še danes ni moderna ekonomska enota (to je, da ni odvisna od tujega kapitala) l Vse so do 76% ali več agrarne (kmetijske) države! Na primer Jugoslavija je tyla ekonomsko podružnica angleškega in francoskega kapitala.	t
Kapital ae razvija iz kapitala in dela, ne pride i* nlč.~~Kjer manjka Ičapitala, mora priti is tu-jine, da ga razvije. To dokazuje Rusija, ki je bila pred revolucijo devetdeaetatotno agrarna država, pred desetimi leti je pa Stalin odredil zasilno industrializacijo. Rusija ima največ delavcev na svetu, toda gole roke in gola pamet delavca še ne ustvarita industrij; treba je stro-Jiv, motorjev In turbin — in vse to je moralo priti v Rusijo iz Nemčije, Anglije in Amerike. Sovjetske industrije so proporčno s potrebami ddtele Še vedno Jako šibke in danes Še komaj predstavljajo zarodek industrijskega sistema, ki jS uptreben za takšno ogromno deželo, da bo za-r(tH industrijska in gospodarsko aamostojna. \
To dejstvo glede Rusije je važno zaradi tc-gs, ker naši pansiavisti gledajo na Rusijo kot matico svoje panslovanske države. Ce bi se slo-vSnske države danes popolnoma ločile od zapa-da In bi se docela naslonile na Sovjetsko unijo-za svoje industrijske potrebščine, bi alabo vozile. Ruski sovjeti ne morejo danea še sebi zadostiti, kako bi potem drugim!
Koliko časa bi bila Slavija ekonomsko neodvisna poleg močno industrijsko organizirane zapadne Evrope? Niti eno leto ne! * V industrijskem svetu so agrarne dežele — ekonomske kolonije industrijskih narodov. Toda velika agrarna država bo že skrbela za svojo industrializacijo, boste rekli. Seveda bo, ali to ne pride čez noč. Med tem časom — kdo bo narekoval pogoje industrijskega razvoja?
Amerika je ekonomsko enota, ki lahko eksistira brez tujega kapitala. Združena (ali fede-ralizirana) Evropa bi tudi lahko bila ekonomska enota, katera bi z afriškimi kolonijami vred lahko ekstisJtirala brez tujega kapitala-Zato Je federacija edin racionalni izhod za E-vropo iz današnje anarhije. Hitler je že napovedal ekonomako organizirano Evropo pod dominacijo Nemčije, če ostane pri svojih zmagah. To pomeni, da bo nacijaka Nemčija vrhovna oblast in drugi naro<^ bodo hlapčevali v velikem kopleksu njenega ekonomskega sistema To !*> ekonomska enota pod diktaturo, kljbb temu bo ekonomska enota.
Kako bo z Rusijo"? tem slučaju, ne bomo edaj špekulirali. Prav gotovo je, da vseslovenske države ne bo.
Ce I »a Hitlerju izpodleti in izide is vojne Anglija zmagovita, Jahko računam«* z drugačno e-kdtfbmsko enoto Evrope, demokratično, katera edina znači zdravo latdočnoat za K vropo in ostali svet. Tudi > tem slučaju nas zdaj ne mika Vprašanje, kaj bo z Knsijp. prav	pa Je,
da niti v teip primeru ne bo vaselovaftitke drtave.
„ Obračaj m <> n* vse strani — ekonomski enota J* nelaogibna po tej vojni. Evropa ne bo vre nacionalno. Vse smeri drfc» v eko-Uno opredelite\
bomo šc v enem članki.' *
Glasovi iz
Naznanilo clevelandskim članom Cieveland. — Kot predaednik Ohio SNPJ I>ay Committee, želim naznaniti vsem onim članom in članicam, ki ao na en ali drug način pomagali pri nall veliki prireditvi dne 28. julija, da bo naš odbor priredil nekakšen se-stanek in nekoliko zabave za vse te delavce. Zabava se bo vršila v nedeljo, dne 15. septembra, ob 1. uri popoldne na fedemcijski farmi na Heath Roadu. Tisti, ki nimajo evojih avtomobilov, se bodo lahko vozili z Miheličevim trokom. Za proste vstopnice in druga pojasnila se obrnite do tajnikov svojih društev aH pa do Josepha Terbižana, federacijske-ga tajnika. Tisti, ki niste upravičeni do vstopnic, pa b| se rudi udeležili, lahko kupite vstopnice za ceno 60 centov.
Matt Petrpvich
i
predsednik odbora.
stjo, marveč vsled tega, ker bila pomanjkljiva za priobčenj*. In prav zato je tudi večina glasovala, da se vzame samo na znanje. Kar se tiče tistih, ki so bili zato, da se vrže v koš, so to storili vsled tega, ker so bili v resoluciji sami prizadeti in ne radi Enakopravnosti.
Urednik napredka je pisal, da je on Že pred 15 leti zapisal, da s socializmom ne bomo nikamor prlftll. tukaj ga odprto vpra-ftam, s katerim drugim kot s socialističnim programom se more ria splošno boljše doseči? Ni mi znano, koliko se je on sam okoristil s svojlrti oportunizmom, vendar ga vprašam, koliko kori-st^ ima narod na splošno od njegove polflike7k Samo poglejmo ta kriminalni relif, ki ni iz socialističnega programa, marveč je demokratski, za katerega se tudi on napihuje:
In kakšen je ta program? Lahko ga tudi nebo in zemlja preklinjata. V ta sklad ljudstvo plačuje tri odstotke prodajnega o-ziroma nakupnega davka, in kaj je z njim? Od tega davka sama uprava požre sedem odstotkov, kar pa še drugi, ni natančno znano. To vemo, da Je relifna blagajna vedno prazna, Največ jo izprainijo tisti, ki ao siti in ne tisti, ki so lačni. Ravno sedaj je zopet velika kriza za samce, ki pri tem relifu največ trpe. Mestni očanci so sklenili, da morajo "ta lejdik" dobiti delo, ali pa naj od lakote krepnejo, ker reli-fa ni več zanje. In za take kru-karije plačujemo naAim koncil-manom po fSOOO na leto. Potem pa udrimo po aocialistih, ker so nasprotni taki krukariji!
Ž (»ardnom se popolnoma strinjam, ker pravi, naj ostanemo Ae pri socialiatični stranki, in to iz razloga, ker vidim, da danes je socialistična stranka bolj po-
3=
trebna kakor je bila kdaj p*ej. Upam, da bo ljudstvo enkrat iz-previdelo, da se a puškami in ka-noni ne rtiore rtič dobHega uatva-riti, ampak more le ljudstvo s svojimi možgani ustvariti pravičen socialni ToTej ostanimo pri aocialistfčni stranki.
Tudi se ne strinjam a kakšno združitveno kupčijo brez principa, tako da bi nas lahko glavni odbor prodajal po svoji volji'po načelu, kdo da več, kot bi tekel čifut. Sem popolnoma proti taki združitvi kot jo zahtevajo nekateri glavni odborniki SSPZ.
Louia Kocjan, 5.
Obisk v Pennl Detrrilt; — Z družino smo se namenili, da gremo pogledat v Penno za Labor day. Priglasil se je tudi moj soBed br. Paul Oce-pek, da gre z nami. V soboto zjutraj zasedemo avto ih zdrsnemo proti Ohiu. Obenem smo obiskali mojega svaka Johna Romška v Athensu, O., kjer i-ma svoj dom in precejšnjo družino, dela pa v premogovniku. U-stavili smo se tudi v Whellingu, W. Va., pri moji nečakinji, ki je šla z nami.
V tistih krajih sem živel pirva leta mojega prihoda (1M3) v Združene države, ali takrat se mi ni videlo, da so taki hribi.
(nu kar nekaj novega vidi*' ko pride v take krti je. Pri vožnji mora biti človek precej oprezen po takih hribih. Pri belem dnevu sicer še gre, ampak ko smo se vozili zvečer iz WhelingaTproti Strabanu, pa je bilo res malo nevarno in ni nič čudnega, ako se komu pripieii nezgoda. Ker nisem še nikdar tam hodil ali se vozil,, nisem nič vedel, ali pride hrib ali. dolina, ovinek ali ravnina. Kljub temu smo srečno dospeli v Strabane ob 10. zvečer.
Bili smo malo razočarani, ko pridemo k dvorani, ker ni bilo nobene luči razen sveč in zelo gosta megla. Smolo so imeli z e-lektriko, ljudi pa toliko in tudi vrišča, da se skofo ni bilo mogoče pogovarjati. Okr6g 11. se je zopet posvetilo in srečali smo dosti prijateljev od vseh strani, posebno Detroitčanov je bilo veliko in takoj smo se počutili bolj domače.'
Rojaki v Strabanu so imeli veliko dela. Videli smo, da nas vseh ne morejo spraviti1 pod streho in tako smo odšli spet v bližnje mesto Washington, ki je oddaljeno samo sedem milj. Drugo jutro se zopet kmalu vrnemo v Strabane in potem smo tudi imeli priliko ogledati si okolico. Res je precej hribovito, ampak nekateri naši rojaki imajo lepe domove. Posebno se mi je dopadla dvorana. Tudi kuharice imajo dobre. Mlada dekleta, ki so nam stregle, so zelo pridne. Na banketu smo bili prvovrstno postreženi. Tudi govornikov je bilo'dosti, večinoma v angleščini. To znači, da prehajamo iz slovenskega na angleški jezik.
Mladina je imela dosti zabave v žogometnih tekmah, za katere so zelo navdušeni in človek jim iz srca privošči. Tudi stari člani smo včasih imeli take tekme
v balincanju, a to se je, žal, o-pustllo in zdaj tekmujemo samo še pri bari.
Želel sem tudi videti program, posebno pa bi bil rad slišal pevske zbore, a to se je vršilo šele v pondeljek popoldne, ko smo oddaljeni že večinoma odšli. Do-str je bilo ljudi in tudi avtov, tako da je bilo po vseh tistih hribih zaparkano. Mene je rešil iz zadrege John Trčei in mi odstopil' prostor v svcjji garaži. Dobro so vse pripravili naši člani v Penni. Mi smo se prav zadovoljni vrnili domov v pondeljtk zvečer. .	'
Kudolph Potochnik, 121.
-
Poročilo zastopnika Tire Hill, Pa. — Hitrost ni nikdar dobra, zato se tudi jaz bolj počasi pripravim k pisanju. Ci-tam in zasledujem razne dopise in kritike v Prosveti. Vidim, da se marsikateri prenagli in dobi odgovor. In td se nadaljuje kar naprej, potem se pa tolče po bu: či, zaikaj je tako hiter .i pisa^ njem, ampak je prepozno. Kar je zapisano, je zapisano, potem pa povzroča skrbi, delo in odgovarjanje. S tem ne mislim nikogar žaliti, ampak tako mi pripovedujejo tudi drugi, ko hodim okrttg za naročniki. Jaz rad či-tam dopise, poročila ih druge spise.
Tukaj na Tire Hillu se je delo izboljšalo za eii dan na leden —' od treh na ItfH dni. V okolici Johnstowna pa se v več krfcjih nadejajo, da bodo začeli bolje delati. Ko sem obiskal Lloydell, ki mi je bil malo znari, sertl napravil dtfber uspeh. Br tajnik ml je izročil naročnike in poVe-
nini kot je Detrolt z okoJfco, se" (tet, kaktne razmere	8iOVen*lur družina po
Kompanija jih je oropala za dvomesečno plačo,, nakar so morali drugod iskati dela več milj daleč, da so dobili po dva ali tri dni na teden. r
Tam jiem se srečal tudi z ro-jakofir^ATidyjem Ferfulom, s katerim se nisva videla že 12 let. Takoj sem itttel novega naročnika na Prosveto. Preskrbel ml je tudi prenočišče in pripomnil, kako sem mu postregel pred 12 leti. Namesto mrzle vode sem mu pokazal "št>iket" z vr očo vodo. Tistega dogodka se dobro spominjam. Takrat so bile polne glave rdeče kapljice. Andy je takrat tudi mislil, da govori z gospodinjo, pa se je pogovarjal z mačko *pri peči, katero je vprašal za — prenočišče! Drugo jutro je bolj malo govoril. Ko ga vprašam, kaj mu je, pravi, da ga glava boli. Odšla sva proti domu, ker nisva dela dobila, nato smo ga pa še malo popili, da so glave prišle v ravnovesje. Takrat nisem vedel, da je Lloydel v okraju Cambria in sem mislil, da je blizu Afrike, zdaj pa vem, da smo sosedje.
Zadnjič so me povabili tudi na društveni piknik na Onalindi in ml obljubili, da bo tam več uspeha z naročniki. Ko pridem tja, sem mislil, da sem prišel v pralnico z drugimi vred: dež je* tako padal več ko eno uro, da smo ,se do kože oprali. Vendar pa to ni nič škodovalo veseli družbi, ker biznis je šel kar naprej, pa lepo petje in vrllkanje ter prijazni pogovori, dokler nismo pospravili zadnje kaplje. Lepo se zahvalim tatniku, naročnikom, družini F. Suštaršič za postrežbo in družini A: Vidrich za prenočišče in postrežbo. Ni mi žal, ko pridem v tako naselbino kot je Lloydell — nekateri jo imenujejo "kravja dolina/'/ t
=
Potem sem obiskal še več naselbin — Krain, Windber Cairn-brook, Central CIty in tudi goz-dirje pri Lincoln Hjghwayju, kjer sem dobil več novih naročnikov. Lepa hvala vsem, ki so mi pripomogli-do uspeha in imeli z mano sitnosti s prenočiščem, postrežbo in vožnjo. Po teh krajih Je z delom še bolj slabo, posebno po majnah, v gozdu pa delajo dobro.
1 tukaj jfi par tednov deževalo in bilo je prav hladno, skoraj mrzlo jesensko vreme, kar meni jako škoduje, ker nisem trdnega zdravja. Bo pač treba iti za po-kojnim Tonetom Zidanškom, katerega v. več krajih pogrešajo, in sicer še tisti, ki ga osebno niso poznali« marveč le po dopi-M.
Ko pridem kam na novo, se me kar ustrašijo, dokler jim ne povem, kdo sem in po kakšnih opravkih sem prišel, Potem me pa takoj vprašajo, če sem Zidan škov namestnik in radi vidijo, da pridem še večkrat okoli. Pravim jim, da so izgubili dobrega borca za slovenske liste in jaz sem njegov namestnik; če izgu-be Se mene in eno oko, bodo napol slepi. Sedaj imajo pri meni priliko naročiti se na slovenske lište, ker jfridem okrog kakor dež, kftdkr ga je najbolj treba. Pri meni si lahko naroče Prosveto, Cankarjev Glasnik in Pro-letarca, ker zastopam vse tri. Tako jim govorim. Dosti je družin, ki imajo po dva izmed teh listov in tudi vse tri. Sedaj je najboljša prilika, ker hladna jesen že prihaja in po dolincah slanca pada, večeri pa so dolgi kot poletni dnevi. )D&bft> je, da
par teh listov, da jim ne bo dolgčas. V njih dobite vse: novice od povsod, romane, zgodovino in politično gradivo. To bo v korist vam, meni in organizacijam. Pozdrav Čitateljem. t	Frank Cvetan, 289.
r;ovnr*fiil Ha shodu "moMlisadje aa Vito Murrant«»m,». dr. » ram is Tow
W#rfcem, la	Ctrvaa, priiasdalk
ir", kl ae |e vršil v Chicagu. Od leve aa ReM Rohinson. predsednik unije Miae MIK A SmeHer moroar*kr uaijt. . - %
Nov trak pa "federpuč"
Cieveland. — Naj bo še en dopis, ker smo dali naš pisalni stroj z oljem namazati in tudi kupili čisto nov trak, da bolj vleče.
Naš socialistični kandidat Norman Thomas je obiskal našo državo ih glavno mesto Golumbus. Pravijo, da se je oglasil pri državnem tajniku in vložil peticije za strankino listo za prihodnje volitve. Govorilo se je, da nismo dobili dovolj podpisov, ampak to znači, da smo jih morali dobiti dovolj. Želim, da moje upanje ni zaman, čeprav se je moj dobri prijatelj in sodrug Frank Zaitz proti meni obrnil, češ da ne delam. NfSem veliko storil v tej kampanji, nekaj sem pa le; čeprav sem "čikaški sociališt", delujem pa še Vedno v Ohiu in metropoli.
Cltatelji si lahko mislite, če bi bil Thomas izvoljen za predsednika Združenih držav, kako bi bilo žal našim starim sodhigom, ki so za izstop, aH pa so že šli k stari gardi ih drftali z Onea-lom in New iLenderjem. Potem bi prišli kar trumoma nazaj in prosili: "Mr. Prezident, daj mi •žab'.H In kaj naj bi jim dal? Dk bi še naprej kozle streljali!
Delegacija Normana Thomasa je predložila ohijskemu državnemu tajniku 30,290 podpisov za socialistične kandidate. Potrebno jih je bilo «5,000. In teh 30,2911 podpisoV nišo dobili samo naši klUbi JSZ, dasi so bili zdo aktivni'v pobiranju. Pa nam še pravijo^ da nihče drugi ne dela kot naš sodrug Zaitz! Torej, ako Bog da, bo Thomas v Ohiu izvoljen za predsednika. Paul Jones je naš kandidat za govemerja, Blizabeth Morgan — oba iSTel-low Springsa—kandidira za kon-g resnico "at large', Louis Golden iz Clevelanda pa za zveznega senatorja. Torej sodrugi, fantje in dekleta, držimo skupaj in ostanimo sociattati. To ja veate, vi fantje in dekleta, da. je v združenju moč. In še večHahko pokažemo: da je v združenju tudi prava ljubezen (?) do vsega, j kar nam da nariva.
. Enkrat so me eodrugi zapodili, da sem v potu svojega obra-! za trdo delal za ohranitev kluba 49 JSfc. Sedaj pa govorijo, da ima Sluh "najbolj izobraftene in kulturne može" v svojih vrstah. Me veseli. to j* bllfc zantfteno tudi pred klub 27. kjer ae Je neki sodrug prijel * svoje lepe lase in vzkliknil: "Ja. kaj hudiča smo pa mi. ki se veliko ir-tvujemor In to Jim sedaj nc 4ti v glavo. "No, kaj pa Je i ■a«. --------
Zapostavljanje žensk
v današnji družbi je žena s* Vednft ljena m ee zlasti smatra njTnotu^ vredno kakor pa delo, ki ga opr . ^
v marsikaterem poklici * noma nadomešča moškega TT **na ^ kriljuje. že med svetovni\Zo Tj1 * 'v vsakem oziru nadomeščati v moške. TVhMItandanjl vojni si d^T ^ hajajo v vojni, porabile ženske ™ B
vsakovrstnih del. Srečujemo £h » varnah, v obrti in trgovini, v ,ia v^V seveda pri poljedelstvu, kier ^ ^ opravljati tudi vsa težaški dela	^
je družba spoznala sposobnosti žene •„ Sft rečeno pri vseh delih uporablja Zlt no del* plačuje slabšelt ^^ ? "J mezde v tovarnah in obratih so ved^oZ nižje kakor pa mezde moških in to ZT za popolnoma enako delo. Zanim VoT^ sto tudi nekatere strokovne orrnTJn ',: pajo kolektivne pogodbe, s
moške Da morajo strokovne organizacij^ pristati, so seveda v prvi vrsti krive tudi <£ ke same, ki se prav tako, kakor številni del* še vedno ne zavedajo, da lahko le skupno I žem v strokovni organizaciji dosežejo zbott nje svojega položaja. Nočno delo je Z določilih naše aocialne zakonodaje za žene polnoma prepovedano, toda kakor se v šte nlh tovarnah ne izvaja social. zakonodaja n tako so še vedno tudi obrati, kjer zaposiuj, žene pn nočnem delu in morajo po nekod vri še vrbu tega nadurno delo. Zlasti se moč fizično izrablja pri delu v akordu, kjer i penjajo delavke vae svoje sile, da bi zaslirf nekoliko več in si s tem olajšale svoje živijo vendar pa le malo. kje dosežejo mezdo, ki je i koliko višja kakor je predpisana mininu mezda. V povojni dobi se je mnogo razpr ljalo o Ženski enakopravnosti. Pojavljale so številna gibanja in ženske organizacije, ki n nadele nalogo priboriti ženi enakopravnost. Toda z redkimi izjemami so te organim kmalu zopet razpadle. Cesto so ta gibanji ti popolnoma nepravilno pojmovala svojo nak in so bila že od vsega početka, kakor vsa br idejna gibanja, zapisana smrti. V državah, k, je bilo uničeno razredno delavsko gibanje, ženo zopet posadili za štedilnik in ji dom prepovedali vsako udejstvovanje v politiki jav. gibanju sploh. Čeprav so tam žene zgui vse svoje politične pravice, pa so jih kljub tei ob izbruhu vojne zopet uvrstili v delo, ne da jim bili povrnili odvzete pravice, ki jim jih v prvih povojnih letih priborilo socialistična lavsko gibanje. Izkazalo se- je, da so do« žene enakopravnost, kolikor je to v okviru danje družbe sploh mogoče, le v socialist, deli skem pokretu, kjer so bile takoj, čim so se i pridružile, popolnoma enakopravne »odrta sodrugov. Te izkušnje narekujejo nam leni ki pripadamo delavskemu razredu, da mori vše svoje sile posvetiti gibanju, ki edino nai zapostavlja in nas smatra za enakopravna i ve^ka bitja. Le v okviru in s pomočjo tep P nja si bomo delavke mogle priboriti popo enakopravnost in skupno s sodrugi pomaf osvoboditi proletarijat, ki bo zgradil nivo dr bo, v kateri bo človek človeku enak, ne ozin se rta spol, narodnost in raso.—D. P.
Tragika kulture...
Kultura in civilizacija sta pridobitev čloi tva. Človek je imel med stvarstvom^ j več j sobnosti, da prevzame glavno vlogo na tej 4 IJi in da si tudi uredi svoje življenje tako, ki zahteva njegova narava. Učil se je preživljal in boja za svoj obstanek. Boril se je in m bori proti neprilikam, ki ga srečavajo v nju.
~ Pravimo, da so to njegove duhovne ali ligenčne sposobnosti, ki jih v tako veliki S ne opazimo pri nobenem drugem živem bitja zemlji. -
Kako in odkod je prišel ta razvoj človest" Ali kot mana z nebesa? Nikakor ne. m turni napredek ima človeštvo zahvaliti »v mišljenja in delovanja, neštetim P™kuW in preizkušnjam ter sklepanju, kaj je frrtjM vo in* koristno. To duhovno delovanjeMnj* rimentlranje se je v pn i dobi vršilo p*™' _ lagoma. Ali gfadilo se je «P°*n?nJe' tudi praktično bolj in bolj izvajalo v žn j Naravni nagon spričo inteligenčne spo^" človeka je zahteval, da se človeškii mdW tra za celoto, enoten organizem, ki ima F in dolžnost, da započeto civilizacij ^ ni. Civilizacija je človeka šele dvljn. « ^ njo, v kateri je pričel spoznavati, daj^. nadaljnja "»oda odvisna ne od P"«™ ampak od vsega človeštva, ki 1» mor^
premlnjaj6ČIh se di^bno^taln.h raan^t
redno tudi izpopolnjevati. To 'pozt*^ vzrok, da človeštvo zahteva dan« V** cialnl red za vse ljudi. To je sporn.vanK* šnih socialnih interesov. ^
Ce je pa človeška ^pn^t maz.1 kapitalistično krizo, Je tem M	^
nova družba, < kateri toliko gO^r JP fundira s pridobitvami civili^V^,, druži)! in njenem redu m^ m' ;vofftl kuzija, temelj za izpremembe	t
kušnje, znanost s
kopravnosti, ki mora biti ^ * , ^ ^ *
reda. Človeštvo Je toliko
lahko samo presoja in odloča o	^
Današnja tragika kulture	^
nasprotno sliko.	*
negira enakopravno^ljsdl. W
tiska in besede.	nr
Vse to je strašna tragika kuHur.
dja.—D. r. • ,
iiv

ob
SEPTEMBRA
S
PROSVETA
Kovice \r starega
/
kraja
ioni' em-
r»l
m
L Slovenije
,, smrtni nesreči Prekmurju
n^, 30. julija se je ponesrečil Sat vi Janez Sedonja iz Ra-il Proti večeru je mlatil TZktm rakičanskem posest-Zlezel je na vodno kad pri flbiU, da bi namazal stroj z Pri tem i>a ga je centri-nagrabila za suknjič in ga ■Ana stroj, kjer ga je vsega Lilo. Sedonjev pomočnik pri roju slučajno ni bil prisoten in m uto dolgo niso mogji za-iiti- Ko so končno stroj zabili in Sedonjo potegnili iz je bil potoičen po glavi telesu, imel zlomljen prsni eno roko in je bila z njega hrana tudi vsa obleka. Zavili % v prt in ga prepeljali v so-
0	bolnišnico, kjer pa je pre-podlegel poškodbam. Na-
(jijega dne so ga mrtvega pri-ili spet na dom v Rakičan. ojni je bil star okrog 40 let. pušča ženo in tri otroke. )ne 29. jul. sta se igrala tri-
1	sinko in šestletna hčerka stnika Jožefa Ceha v Gumi-v gospodarskem poslopju.
liev ni bilo doma in sta pri-do vžigalic, s katerimi sta _ igri zakurila. -Kmalu se je slo celo gospodarsko poslopje je zgorelo vse. Ogenj je za-tudi otrtfka. Deklica je še v njem hipu zbežala k sosedo-^Todti vnela se j J. je obleka je pri tem dobila težke opekli-povsem telesu. Zgoreli so ji i lasje. Bratec pa je ostal v menih, odkoder so rešili le flenelo truplo. — Deklico so istega dne pripeljali v sobo-bolnišnico. Poškodbe pa so tako težke, da je podlegla.
v celjskem okraju molila 22 milijonov škode
Celjska mestna občina je izvr-"komisijski ogled in ugoto-, v katerem pasu je toča uni-poljske jx>sevke. — Celjsko ino je zadelo to neijrje v pa-od 1/nca do Butejevega mo-v^ajneri proti Ostrožnemu in Hudinji. V krajih Babno, dlajr. Ostrožno, Sp. in Zg. Hu-ija je oškodovanih 249 posestev in 17 najemnikov. Skup-»koda v teh krajih je cenjena 3,821,000 din. Mestna ob-» je za prvo silo priskočila pomoč in bo nabavila pšenico koruzo in jo bo razdelila med ftdet^
Na okrajnem načelstvu je bi-»nketta zastopnikov posamez-' občin. po uradnih cenitvah
toča napravila v občini Št.
497,650 din škode, v Voj-" in okolici 486,000 din, v
»mljah 1.740,000 din, v Pe-Wah 9,440,900 din, v Grižah ^MHio din, v St. Juriju ob *>ru 700,00 din in v Skofji 1,500,000 din, skupno sfcb-19,000,000 Prebivalstvu je na pomoč pri-~i!a banovina, ki je dala na T^Ko 85,000 din. Ta denar **»iketi razdelili med posa »* obline. S jtem denarjem naročili pšenico in korueo. Mopaje j »romalo in je nuj
i!
SU sprejema zemlja, kar ji gre. Kruh^, četudi trdo priborjene-ga, črnega bo dovolj za vse! V intenzivnem obdelovanju^ naših kmetij je nazoren dokaz, kako pojmujejo Slovenci gospodarsko stran svoje državljanske zvestobe.
Se v narodnem področju razbiramo velikodušnost in zaupanje. Organizacije, njihovi nosi-telji, tednik, mesečnik in kar je še organiziranega narodnega življenja, ohranja svoje dobro ime in svojo staro čast v današnji in jutrišnji dan. Za mnoge kulturne nujnosti je dovolj razumevanja, še za podvojeno žrtev ha oltarju slovenskega naroda je smisla in veselja. Veliki čas je narodne vrste le še bolj strnil, zvezal je mlade in stare V ozko povezanost, dovolil je izraza narodni zavesti manj v izpovedi, a tembolj v občutju. Nedavno nam je ob sličnem razgovoru dejal prijatelj iz naSih Tiri-jov: v vojnem času le še bolj občutimo, da spadamo skupaj in da smo vsi bratje in sestre ene družine, medsebojno zvezane po govorici, duhu in usodi."
Iz Primorja
Žalostna vest
Trst, avgusta. — Družina Uljenik v Strunjanu pri Piranu Istri je pred kratkem prejela od merodajnih oblasti »poročilo* da je sin Pino, star komaj 24 et nenadoma umrl v južni Ita-iji, kjer je bil zaposlen kot pi ot. Za njim žalujeta oče in mali, brat, sestri in zaročenka in velik krog prijateljev in znancev.
Težka nesreča v tržaški tovarni
Tjrst, avgusta 1940., — Nemška agencija je prine»la vest, da se je dne 7. avgusta zgodHa r eni izmed tovarn strojev težka nesreča, ki je zahtevala 6 človeških žrtev. V livarni je eksplodiral sigumostni ventil rfa eni topilniških peči. Zaradi tega se je vse raztopljeno železo razlilo in v trenotku zajelo vse delavci ki so bili v bližini. Po Uradnih vesteh je zaradi strašnih opeklin umrlo pet delavcev takoj po nesreči, šestega pa so prepeljali v bolnišnico, toda v brezupnem stanju. -
Upamo, da bomo v kratkem prinesli kaj več podrobnosti o tej nesreči in imena ponesrečencev.
Nesreča s projektilom
Matulje, avgusta, 1940. — V Brgudu v matuljski občini se je zgodila težja nesreča z vojnim strelivom, ki bi lahko bila po obsegu še bolj tragična in bi lahko zahtevala kar tri človeške žrtve Trije otroci in sicer Emil ttrova tin, Emil Brison in Josip Ujčič, vsi stari okrog 5 let; so se igrali na polju v bližini vasi. Med gr-mičjem so našli projektil in so nevede, da imajo opraviti z nevarno stvarjo, začeli z njim igrati in tolči po njem. Projektil je eksplodiral in ranil vao trojico. Pok in klici na pomoč so priklicali mimoidoče in delavce na polju, ki so jim nudili pfyo po-

h""<miašncmu M občin.
ljudstvu pri-
oroski drobiž
številne rane na sencih, obrazu,
rokah, prsih in nogah. Njegovo tembra čitamo v zapisniku cle-
stanje je precej nevarno in zdraviti se bo moral okoli 40 dni, če ne nastopijo kake komplikacije. Ostala dva dečka sta zadobila lažje poškodbe po rokah in obrazu ter bosta se zdravila le kakih 10 dni.
Toda
Gorica, avgusta. — Letošnje leto je posebno bogato s vremenskimi n*prilikamlK ki bodo marsikje občutno pokvarile letošnjo letino. Poleg raznih neviht, ki so včasih prav hude, je obiskala našo deželo tudi že toča/Tako je konec juliia napravila toča nft Goriškem precai škode. Iz Lokdvca nad Cepovanom poročajo, da je hudo okleatila vse pridelke. Toča je padala tudi po Furianiji, tako na pr. v Tarčentu.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj* s 2 strani.)
s teboj?" me pobara sodrug. "Kaj ? Jaz nisem več vaš in spadam v drugo faro 1" se odrežem. Le smejem se še žiher.
Veliko sem že čital, kdo so najboljši govorniki. Tudi jaz jih nekaj poznam. Eden teh je naš Peter Witt, ki mu pravijo tudi "Stormy Petrel." Nekoč ga poslušam, ko je govoril čisto socialistično, ker bil je enkrat že sam sbcialist in tudi njegov oče, kot pravijo — seveda nisem "šur". Ob koncu govora pa je dejal, da gre v Chlcago na demokratsko konvencijo, kjer bo deloval, da bo Al Smith nomini-rau za predsedniškega kandidata. Peter je fin govornik, ampsk
V sredini Proeveti od 4. sep-
----—■ ---<	ju, ni m/ j	r-■* - «•
[M t ud i višje oblasti J?om<K-moč. Ti so spravili vse tri ra-
njence na avtomobil, ki jih je odpeljal na Reko v bolnišnico. Ujčič je najtežje ranjen in ima
kako klaverno je končal.
Tudi "father" Coufrhlin zna lepo govoriti in jih je veliko, katerim se njegovi govori dopade-jo. Veliko iih je pa tudi, ki se jim Coughlinovi govori nedopa-dejo. Tako se godi velikem in najboljšim govornikom, ki govorijo tako, mislijo pa drugače.
Zopet je bil kralj, ki je dal svoje kraUestvo za ljubezen. In to je bilnPumunski kralj Karol, ki se ne da s krono ločiti od žene, ki jo ljubi. Kako se je to zgodilo?, bodo vprašale naše ma mice, ki so tudi nekoč ljubile svoje "dedce". V Bukarešti raz-našajo babnice tele pripovedke: Magda Lupesču ga je neki večer čakala na samotni poti, ker je vedela, da se Karol tam mimo pripelje z avtom. Razpustila si svoje kodre po ramah in hrbtu, pomandrala svoje krilo, se vrgla na tla pred prihajajoči avtomobil in "omedlela." In tako ga je ujela! Ni bilo dolgo, ko je bila sprejeta v krtlljevi palači. i Bratje Bratiano, ki so takrat vladali Rumunijo, so se Karla hoteli iznebiti, vsaj pa Magde. Pregovorili so kraljico, naj ga pošlje v London — on je bil takrat le kronprinc. In res je šel Karol in z njim tudi Magda. Ko je dospel v Milan, Italijo, sta mu Bratiana brzojavlla, naj se Vrne in pusti tam Magdo. Karol jima je brzojavil, naj gresta v — pekel.	iir>»"}»
Magda in Karol sta zadovoljno živela v Neuillyju pri Parizu. Magda je kralju tudi srajce pra-la in peglala, kakor so govorili sosedje. Torej ga je imela rada. in sicer ne zato, ker je bil kralj, ampak zato, ker je bil mož. (Zdaj poročajo iz Rumunije, da je bil tudi velik raketir, katerega bi zavidal še celo Al Capone —ured.) In žene Imajo rade može!	™ •
vela miške federacije, da jim j« bilo svetovano, naj naročijo Prosveto namesto privatnih listov, škodljivih Prosveti. Pismo je bilo poslano od društva 147, Čijega predsednik je Anton Jan-kovich. Enakopravnost pa je 5. septembra poročala, da Janko-vičh odpotuje za nekaj tednov na agitacijo za Prosveto in Enakopravnost. Seveda sta omenjena tudi Proletarec in Cankarjev Glasnik. Kar nam ne gre v glavo, je tole: Jankov ichevo društvo sprejme na seji neko resolucijo, jo predloti federaciji, kjer je tudi Jankovich zastopnik. Potem pa on gre na potovanje za Prosveto in Enakopravno*!. Ker so pri kiubu 49 najboljši izobraženci, .bodo gotovo rešili to za-gonatko! Ampak nikar ne dolži-te mene, da sem jaz kriv, Če je kje kaj narobe. Jaz sem samo poročevalec čudnih reči. ,, ^ Enakopravnost je poročala, da bo potoval v JUa Šalle, Oglesby, Greenville, Moiioe, Chicagd, Waukegan, Kenosho, West Al-lis, Milwaukee, Sheboygan in Port Washington.1-^e pojde.v $heboygan, naj se ogi*ai pri bratih Johna Klančarjs: liri Victorju Klančarju, 1488 Geon-gia ave., in Louisu Klančarju, R. 3, Manitowoc, Wis. Tako mi je naročil John KlanČar. Pove naj jima, da se John dobro počuti v Clevelandu kot sprevodnik na pouličnh
M iste/ James Debevc, urednik Ameriške Domovine, je zelo vesel, ker Cleveland Press priob-čuje imena onih, ki so podpisali komunistične peticije. Vsaj tako je pisal urednikom Pressa. Se bolj pa bi se mu dopadlo, če bi
ker
priobčali naše socialistične, tam bi čital tudi moje ime. Potem bi takoj "ronal" k Cleveland Railway Co.f češ eVo vam Barbi-ča! Da si boste prihranili poti vam povem, da tam vedo, kam spadam. In neki visok uradnik te družbe ima tudi stenski koledar Slovenske narotine podporne jednote, ki mu je v dopadenjet Good night! ,
Frank Barbich, &3.
JSKJ zavrglr _ „
združitveni pakt!
(Nadaljevanj« a i. atranl)
kih v lepem redu, da so vršili ne le nadzomiško, pač pa tudi agi-tatorično delo in nekateri so bili tudi poslani na govorniške ture med članstvo; članstvo da šteje nad 26 tisoč v obeh oddelkih, imovine pa je nad |2,700,000. Rogelj je poleg teh reči Še pripomnil, da je vse te dobre uspehe pripisati največ dejstvu, ker je JSKJ povsem nevtralna v verskih in političnih zadevah.
Porotni odbor je Istotako podal svoje poročilo separatno. Predsednik odbora Anton Oko-lish je izjavil, da so porotniki povoljno rešili vse predložene zadeve. Omenil je mimogrede tudi združenje naših bratakih organizacij in priznal, da je to lepa ideja, vendar pa priporoča, naj bo konvencija previdna, da ne pride do kakega zvišanja asesmentov. Ostali porotniki — John fthutte, Frank Mikec, Rose Svetich in Valentin Orehek — so na kratko poročali o njih poslovanju. Dodatbo so poročali tudi SUnley Pechaver (Lltt)e Stan), kot direktor kampanja ter jednotin pravni svetovalec Joseph E. Kuhar.
Navzoč Je Mirko G. Kuhel, gl. blagajnik «81*2, ki ja pozdravil
• * na Koroakem med
"■>» * * ropnko vojno
.....Slovenec" • objavlja
*>. številki daljše pismo niza sličice o življe-. Koroškem po izbruhu voj-n»mo »p zaključuje z na-"Jimi vziKKibudniml stavki: , JJni «a- je. združen z žrt->n odpovedmi tudi;y zaled-ruti jtti vsak« družina in « N^rfaznik. Mirno smemo . da j,, v slovenskem Vu dovolj nmisla za vo>ne ' 'n_**ht«'ve. Narod ga na-dnem v mirohub-1 <i«brovoljnem delu vkme-£ 'Ukrtl. Tod je treba so-(*«n<xi, um mora gospo-l	7n 1(0,0 in oralo,
k,	nuj^o podvojeno
" 'b.
;	i""i|)«mo i trd-
^ ' orl: jroHpcKlarsko delo ^ 4 ' "^'ja *«• \rii nemo-im , Tin »tarem r«»du, Z mi l^iDostml nikjer i' i-ii v vojnem č«-
konvencijo in v glavnem razpravljal zadevo združenja, ki je v teku med JSKJ in SSPZ. izjavil je, da je zalo pomembno pismo računskega veščaka JSKJ gl. tajniku jednote Zbašniku, da sta SSPZ in JSKJ zelo sorodni tako proporčno v imetju kot v poslovnem sistemu. Priporočil je konvenciji, naj temeljito prouči predloženo ji pogodbo in napravi po svoji razsodnosti najboljši zaključek.
Njegov govor je vzet z odobravanjem na znanje, nakar se mu je konvenčni predsednik zahva-M-za prijateljski pozdrav in dobre nasvete. *
h Nato je bil sprejet predlog, da -ae določi dvajset minut gl. predsedniku Paulu Bartelu sa njegovo posebno poročilo in dvajset minut gj^&pjniku Antonu Zbašniku za odgovor na to izjavo, kar pride na vrsto na popoldanski seji.
Na popoldanski seji je naato-pil gl. predsednik Paul Bartal in najprvo izjavil, da ga velika veČina gl. odbora sploh ignorira kot predsednika. On igra le n§» kako vlogo italijanskega kralja, medtem ko je gl. tajnik Anton Zbašnik nekak Musaolini. Omenil je več slučajev, ko so ga prt-siraši soodbornlki. . i.
Zbašnik mu Je naj prvo citiral točko is pravil, katera določa* da mora predsednik skrbeti, da pravila vsepcvaod Bartel ni točno vršil svojega urada, ker Ja dovolil dmitvu v Girardu, Ohio, da je poslalo de-legata na konvencijo J8Z in Prosvetna matice letos julija meseca v Cleveland, Ohlo, kajti JSKJ je nevtralna v politiki.
Na jt« očitke in protiočitk« je komentiralo več gl. odbornikov in delegatov. Po kratki razpravi sa sklene, da se preide preko t»h očitkov, in naj si bratje Bartel, Rogelj In Zbašnik .podajo roke v bratsko spravo — kar s« ja zgodilo med gromovitim aplavzom zbornice.
Nato se preide na zadevo združenja. J. N. Rogelj ja pre-čitarl poročilo o pogajanju za združenje JSKJ in SSPZ. Sporočil je razpravo o tej zadevi • elevelandske konference, kjer je Imvla svoje zastopnike tudi SN PJ. Sledi čitanje predložene in že prej objavljene združitvene pogodbe v obeh jezikih.
Nadalja gl. tajnik prečita še j pismo njih aktuarja o zadevi združenja In poda dodatna pojasnila is skušnje svojega urada. Sleda rasna vprašanja in odgovori v informativne namene.
Nato je bil predstavljen mr. Tayk>r od Tayler A Taylor, con-sultlng actuaries, ki Je pisal prej omenjeno pismo JSIU in je dal še podrobnejšo analizo o združenju prizadetih orgattlsacij. Citiral je tozadevne določbe zavaroval ni ns k th oddelkov držav, v katerih so prizadete organizacije inkorporirane.
Za njim je bil prodata vi jen Mirko G. Kuhel od SSPZ. kateremu Je gl. tajnik ZbaArflk stavil vrsto vprašanj o morebitnih in wiožnih spremembah v predloženi pogodbi, na katera je Kuhel sproti odgovarjal in ob koncu v daljšem govoru raejesnil stališče njih organizacije. Kuhdl je priporočal, naj ta konvencijs i s voli združevalni odbor, ki naj bi ime) popolno moč pogajati s« z njih sličnim odborom ffiede morebitnih diferenc In popravkov v predloženi pogodbi toliko časa, da bo končno sestavljena edinstvena pogodba obeh odborov, nakar bi Jo potrdile konvencijs JKKJ in SSPZ in zdrutenje bi postalo dejetvo. Sledilo je še mnogo vprašanj od strani del«* gacije, na katera sta Kuhel in Tay|or podrobno odgovarjala. Po Isčrpku vprašanj in edfovo rov Je sledilo čitanje pozdravov, nakar Je predsednik zaključil popoldansko sejo«
ftftftk H.
Potovanje preko apalaškega gorovja
Piše gl. tajnik Vider
Novm baze bodo varovale Amertho
Uradniki aewy«r*kega rHifeega arada pregleduj.)« živilske
San Juan, Portoriko, II. sept. — Guverner William D Leahy Je dejal, da so Ztirui^rui države veliko pridobile s sklenitvijo kupčije z Veliko Britanijo. Po morske in letalske baze na brit-sklh otokih in poeeščinah Jjodo ščitile Združen« država. Nobene nevarnosti ni, da bi katera drža va na drugi *t rauUktlaniika na padla Ameriko v prihodnjih slu tntih. Obramba Združenih držav je bil« silno ojačana s sklenitvijo kupčije z Veliko Britanijo..
(Nadalje valje.) Bojno polje Gettyslburga obsega 26 kvadratnih milj In Je sedaj spremenjeno v narodni park, ki je last zvezne vlade In v kar terega je prost vstop vsakomur.
V	tem parku j* nad milj ceste, ob kateri — in di-ugod v parku — stoji nad 845 spomenikov na prostorih, kjer so se vršile najhujše bitke; tam je tudi pet železnih razglednih stolpov, s katerih je sanlmiv pogled na bojne poljane.
Zgodovinski podatki govorijo, da je unijaka armada v Get-tysburgu štela 84,000, konfede-racljska pa 76,000 vojakov prej ko sta se spoprijeli. V bitki, katera je trajala tri dni — 1., 2. in 8. julija leta 18*8 — je bilo ubitih, ranjenih In pogrešanih nad 50,000 vojakov, največje žrtve ene bitke tega kontinenta. Konfederacijaka armada pod po-vsljstvom generala Leeja je tam doživela tak udarec,sla ga ni mogla preboleti več in od tedaj dalje so njegove Čete Žele poraz za poraeom, kar ga je končno prisililo na kapitulacijo.' isvršujejo. Ker mesto Gettywburg nima nobene posebne naravne obrambe, in tudi drugače ne kakšne vašne vojaške strategične točke, se človek nehote vpraša, ko pride tam, sakaj< so si vojaški poveljniki isbrali baš omenjeno mesto sa to odločilno bitko. Na to vprašanje pa odgovarja sgodovina sledeče: -r
Naravno Je, da je dolga civilna vojna gospodarsko izčrpala obe atranli<Ho j«\jug in sever, vendar je imela seVema armada boljšo zalogo provijanta, orožja, uniform i. t. d. kot konifererativ-ci. »General Lee je imel namen zavzeti mesto Harrisburg, ker je računal, da bo potem kmalu sledila kapitulacija v VVashing-tonu, kajti zavedal ae je, da dolga vojna pomeni zmago federalne armade. Ker je« pa vojaštvu primanjkalo živeža, poselimo pa obupal, je dobila brigada pod poveljstvom generala Ambroaa P. Hllla v Cashtownu povelje, da okupira mesto Gettysburg, kjer so bile velike zaloge obuval. To Je bilo 80. junija 1808. Ko Je omenjena brigada dospela mesta, je tam našla federalno konjenico pod poveljstvom generala Johna Buforda. Hlll Js sporočil generalu Henryju He-thu, da je v Gettysburgu našel federalno vojaštvo In ta mu. Je ukazal, naj jih s a p od i I« mesta* kar se js doslej konfede-ratlvcem največkrat posrečilo Geh«»nl Buford se Je pa tudi odločil obdržati mesto za vsako ce. no In posledica je bila strašen boj.
V	museju, kjer je treba pls četi vstopnico 25c, je elektrisi ran zemljevid, in luči v barvah predstavljajo armadi, ki sta se bližali In končni boj. Predavatelj, ki demonstrira s tem zemljevidom, obsegajočlm najmanj 25 kvadratnih čevljev, Je poja snil, da se je zelo trudil dobit točne podatke glede stanja ar mad In glavnih bojev, zakar ga je vzslo šest let izgotovitl zemljevid, ki je popolen.
Med govorom nam Je omeni mnogo hrabrih činov med vojak Uni4e, kateri se niso borili samo za sftvo zmage, i»ač pa v preprl čanju, da mora iivetl svoboda demokracija in da Je sutnost krivična In zato mora biti poražena. Ena minnesotska divizija katera je bila Izredno izmučena xai prejšnjih bojev, je imela It v počitek, toda ko je vojaštvo izvedelo, da |>o*tojf nevarnost poraza armadi pred Getty«burr>m so se odločili pomagati. Preda vatel j Je s posebnim povdarkom povedal o njih hrabrosti. Reke Je, da Je dotlčne dlvieije o«U-lo samo 2071 vojakov žlv*i, «0* Js pa bilo ubitih ali ranjenih toda ne enega vojaka od i meno vane divizije niso konfederatlv
čl uj«*. ^
V	muzeju Je tudi mnogo raz-novrstnegs orožja is tedanjih
smo v hiši Jenny Wade, katera bila ubita od krogle 3. julija 1898, stara komaj 20 let, ko je mesila testo za kruh, Hiša, na kateri je več znakov rpgelj od bojev, ki so se tam naokrog vršili, je še dobro ohranjena in vrata so še ista, ter so na štirih mestih prestreljena in ena izmed k rogelj, kot le omenjeno, Je sadela mlado dekle. Se-uj je hiša spremenjena v noko-Iko muzeja in v njej prodfcjftjo razne spominske drobnjarije o^ *nlm, ki obiščejo ta fcgodovlnzkr kraj.
Kakor sem že prej omenil, je parku številno spomenikov, večina seveda v počast časnikom n vojakom armade Unije, kateri so Jih tudi zaslužili. Težko je reči, kaj-bi bilo s to deželo, če bila poražena armada Unije, mogoče nas ne bi bilo nikoli tukaj, zato tudi rrti lahko a hvaležnostjo pozdravimo hrabrost vojaštva Unije, ki ae je borila, da e ta dežela ostala svobodna, katere svobodo čuvati je tudi naša dollnoat.
Ogledali smo si vse najvažnejše točke tedanjih bojev, koy na primer! "8eminary Rkige", "Dsvirs Dan", "Peach Orchard", Round Top", "Powers Mili. 'Culp's Hlll", "Littlo Round Top" In "Cemetery HlllM, koder so se vršile najsrditljše bitke na bajonet. "The Wheatfield" ali PŠenično polje ie bilo menda e- • no najkrvavejših v civilni vojni, etnajst tisoč Najboljših vojakov juga (cream of the aouth) e general Lee pognal sedemkrat čez omenjeno — eno miljo Široko — polje kakor se nam je povedalo, ali vselej so bili vrženi nazaj in ko Je bila bitka končana, je generalu ostalo še nekaj okrog «000 vojakbv, Tam stoji danes spomenik, na katerega kamnu je bronasta knjiga, v ka-turi\ je zapisano "The Hlgh Wf er Mark", to Je točka, na kateri se je bojna sreča obrnila v prid Unije; do tedaj je bila na strani Juga.
Med rssnimi spomeniki držav kpt Ohio, VVIsconaln, Minnaeote, New York itd., es odlikuje najbolj spotnenlk, katerega Je tam ^U»la postaviti država Pennsyl-vania svojim padlim sinovom sa obrambo Unije ter svobodne A-merike, na katerem bakrenih ploščah so vpisana imena tisočev vojakov. — (Dalje-Jutri.)
bojev, nekaj koetl vojakov, k pričajo, kako so.se zarile krogle v človeške kosti.
Ogledali amo si glavna stana poveljujočih nasprotnih si gene raiov v omenjenih bojih} glav nI stati unijakega generala Ge-orga G. Meadeja, in konfedera-Cijakege generala Koiierta K. I^eeja, katera še stojita. ♦ Bili

Japonske lete zabredle v past
Indokiiut odbila
japonsko'žalttovo ~
*
Cungklng, Kltajeka. 11. sept. —KitajUks avtoritete poročajo, da je 2000 japonskih vojakov zašlo v past In da Jim pmtl uničenje. TI so prekoračili mejo province Kuangsl sadnjo soboto In udrli na kitajsko stran ob francoski Indokini, nakar so Jih Kitajci odrezali od ostale Japonske armade. _
Japonci so nameravali usta* novitl vojaško bazo na meji, kar pa so Kitajci preprečili s prese-ksnjem želesniAke proge med Kummingom In Indokino. Ki-tajiks vlada Je zdaj nasnanila, da bo pod vzela potrebne korake glede situacije v Indokini,
llftngkong, 11. sept. — čez tisoč japonskih vojakov, ki so pw-koračlll mejo |»ri Don Dangu In udrli v Indokino, se je moralo vrniti nase J kot posledUa oetrs-g« protesta franeoekih avtoritet. Hlad nje so izjavile, da ne bedo dovolil«* prehoda JsponskUn četam preko Indokine, ki bi omogočil japonsko kampanjo proti kitajskim armadass's druge strsnl. .
Francija ne priznava vlad zaSedenih delel
Vichy, Francija, 10. sept. — Pet a I no vs vlada je nasnanila, da na podlagi sporasuma s Nemčijo ne priznava rsprasenUntov Poljske, Belgije. Mi>iandake, Nor-veške in laiksemburške, dešal, ki so prjšje pod Hitlerjevo dominacijo. TI re|Hresentantje ne bodo več uživali dipiomatičnih privilegijev v Franciji.
ZVEZDA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE
Spisal E. Stilgebauer.
I
Prevedel Ivan JonUz
Mabel Moon je vzela temni bonbon med zobe ter ga začela počasi žvečiti.
Jane jo je plašno gledala. Služkinja je poznala ta strup. Njegove učinke je poznala po pripovedovanju Mabele naue in po trpljenju, ki , je vselej sledilo prebujertjunz strupene omotice. Ti-učinki so bili mnogo hujii od morfijskih, bolj izčrpavajoči in uničujoči, Mabel je potem preležala cele ure kot mrtva in v glavi ji je bobnelo, kakor da je dobila silen udarec s težkim kladivom. Cesto so sledili hudi krči. V levih prsih je čutila strašne sunke, ki so jo trgali narazen.
Služkinja je vztrepetala groze pred mislijo na to, kar je po njenem prepričanju imelo priti nad njeno gospodarico tudi sedaj.
Toda Mabel je vedela, da je morala baš nocoj spet vzeti ta strup, ki s* ga že dolge tedne ni dotaknila; bal nocoj,'zato, ker je bila popoldne srečala gospoda Taylorja iz Milwaukee-j*. ' '
Zato, ker jo je bilo groza!
Ampak zdaj, ko je vzela Črni bonbonček, bo kmalu vse spet v redu, lahko kakor otroška!* grača.
Strup je začel učinkovati.
Mabel Moon je ležala stegnjena na zofi. Bila je bleda kot smrt. Njene bele noge so zdaj tavale po raju.
Vse, kar jo je skrbelo, je zdaj postalo malenkostno. Težave in nevarnosti, pred katerimi se je bila tresla, so se razpriile kakor mehurčki iz milnice. Debla dreves so se zazdela kot sla- • mice, s katerimi je bila srkala svojo pijačo doli v obednici in jih potem zlomila meft prsti. Stralni gdspod Taylor Iz Milwaukeeja je postal — navadna ničla. V tem stanju jo imela moč, da se mu je lahko brezskrbno smehljala.
Tako prijetno ji je bilo pri duši, tako neznansko lepo.
Michelson in Ellen Frytown sta bila neznansko smešna.
Veliki HeatHn je bil njen suženj. Ob njegovi strani je ona nastopala v novi filmski skici, kateri se je Amerika do solz smejala. Ona -1 . v filmu drastičnega dejanja in zlobnih predmetov, kakor sta~ga krstila pesnik in slavni 1-gralec!	~ s
Mabel se je videla v-New Yorku. Bila je v _JJollywoodu In Los Angelesu. Potem v San Franciscu, Buenos Ayresu, Montevideju. Vse zapreke so bile premagane.	p
Dekle se je kljubovalno zarežalo Taylorju v obraz. Njen smeh je grozotno odmeval v nočni tišini, v kateri je ždel hotel "Splendid Plage Polnt".
v Jane se je zdrznila ter se v strahu odmaknila od zofe in pes, ki v tem hreščečem smehu ni bil spoznal glasu svoje gospodarice, je . jezno zabevskal. Bilo je strašno.
Jane je zmoflla kratko molitvico.
Mabelino telo se je začelo trgati v krčih.
Služkinja se je prestrašila. Vedela je, da mora nekaj storiti-, da prepreči najhujše. Brez nadaljnjega je brž vzela v roke morfljsko briz-gljo, vedoč, da je to edini odpomoček proti strašni krizi, ki je prihitfala in kakršni je bila enkrat že priča. Toda cena je bila težka.
Jane ni vedela, kaj si misli o tem Mabel in ali Je sploh še zmožna misliti. Toda diva se je zdaj zgenila, nato pa stegnila razgaljeno roko proti služkinji, ki je ubogljivo porinila iglo pod kožo in vbrizgnila v roko morfija.
Ccz Mabelin obraz je hušnila siva senca. 0-braz se ji je spačil. Desnica ji je mehanično šinila na levo prsno stran. 7 Kaj je spet to?	V
Prsa jI spet teži silno breme. Dih j( zasta-
ja. Neusmiljena železna roka ji stiska grlo, da ne more dihati.
Nenadoma pa je vse to minulo in Mabel Moon se je izčrpana pogreznila v smrti podobno omedlevieo.
Zdaj je ni nič več težilo. Vse je izginilo: slava in poželjenje, bojazen in groza, vse, tudi strašen strah, ki se je je bil polastil pred ta-jlnstvenim gospodom Taylorjem iz Milwaukee-
ja.
Mabelin duh se je pregreznil v nič. Morfij, ki g* ji je morala njena zvesta služkinja vbrizgati sleherni večer, jo je bil spre- -jel v svoje pogubno varstvo.
Služkinja je zdaj slekla svojo gospodarico ter jo spravila v posteljo.
Mabel je prebila v tej omotici vso noč in do poznega dopoldneva.
Ko se je naposled zbudila a strašnim glavo* bolom, ae je Long Island kopal v žaru visoko stoječega solnca in morsko obrežje je mrgolelo veaelih ljudi.
.Tretji poglavje -Stuart Cheers se je vrnil z Long Islanda v New York. Vzrok, Id ga je prisilil, da je Um nastopal kot "gospod Taylor iz Milwaukeeja", je bil razviden iz pisma, ki ga je prejel nekaj dni poprej. Pismo je nosilo poštni pečat Los Angeleaa, bilo je napisano v zelo alibi angleščini in ae je glasilo približno takole: "Zelo spoštovani gospodi "Slava, ki jo uživate kot izsledilec največjih zločincev in ki je ponesla Vaše ime širom Zedinjenih držav, mi daje pogum, da Vam sporočam stvari, ki mi že več mesecev ne dajo počitka. Da se preveč ne razvlečem. Moje ime je Ada Negrini in bila sem služabnica slavne Rite Astori, ki je igrala Kleopatro v znanem filmu in ki je ob priliki snemanja zadnje scene nenadoma umrla na način, ki do danes še ni bil povsem pojasnjen. _ ,
"Resnica je, da se je moja gospodarica, ki sem jo ljubila s slehernim delcem mojega ostarelega srca, ki še danes koprni po nji, iz meseca v mesec bolj vdajala pogubni morfijski omami in da jaz tega nisem mogla preprečiti. Ta njena razvada je očividno vplivala na doktorja Fieldinga in profesorja Lansinga, da sta prišla do zaključka, da je signora Astori naposled podlegla strupenim učinkom morfija.
'Tako so pisali časopisi, gospod, kar pomeni, da verjame to ve* svet. Toda vsi skupaj so pozabili eno okoliščino, ker jim ni bila zna-na.
'.'Rita Astori je imela sovražnico, ki je bila ljubosumna na njo zaradi njenega velikega talenta. O tem mi je sama pravila ter često izražala bojazen, da bo nekega dne postala žrtev tega sovraštva. Posebno često je tožila o tem poslednje tedne svojega življenja — potem, ko so bile vloge za "Kleopatrino smrt" razdeljene 1n je dobila Mabel Moon vlogo Kloe. Po sodbi in prepričanju rfnoje gospodarice pa je bihr baš Mabel'Moon tista, ki jo je zasledovala s smrtnim sovraštvom.
. "Nesreča je hotela, gospod, da je dobil gospod Melbourne Steama strašno Idejo, da je bila Mabel Moon kot ustvarjena za to vlogo. Jaz ne vem, ali ste Vi videli ta film ali ne, zato Vam ga bom, za vsak slučaj, na kratko opisala.
"Astori je umrla v vlogi Kleopatre na zelo čuden način. Sledeč tradiciji in legendi, je i-mela ta ženska, zavržena po Marku Antonij u, zapovedati avoji sužnji, da ji nastavi na prsa smrtonosno kačo. To sužnjo je igrala Mabel Moon. Mislim, da mi ni treba nadalje pojasnjevati te stvari, da Vas spravim na sled.
(Dalje prihodnjič) »
'jo in gospodinja ju ni opazila, da bi opozorila Joteta. Mladenka se je bolj sramežljivo sukala okrog Jožeta, ki je odgovarjal e a kratkim "yes" in "no," četudi je ni dobro razumel. Kmalu se ji je umaknil v zgornje prostore, kjer si je dodobra ogledal višino od okna do zemlje, kar je bilo le nekaj čevljev. Ce se bi deklina le predrznila, da pride za njim, bi kar skozi okno splezal dol. K sreči sta kmalu odšli.
Po tistem dogodku z vsiljivimi poljubi so se fantje kaj radi pogovarjali o Indijancih in njihovih navadah, zlasti ko je bil zraven Jože. Tako je izvedel, da je v bližini velika indijanska naselbina ali rezervacija, kjer sta nuje tudi tista vsiljiva mladen-kf. Verski in drugi poduk jih hodi učit slovenski misijonar Buh iz Elyja in ga zelo spoštujejo. Jože je tudi slišal, če se njihova mladenka zaljubi v belega fanta, da pridejo Indijanci ponoči ponj, ga odpeljejo in se mora takoj z njo poročiti, sicer
WilHam S. Knudsen (levo), obrambni koordinator, in general Henr7 H. Arnold odhajata iz tovarne Boeing Aircraft Co., Seattle,
Dekla je klicala fante, k večerji in vsi so se odzvali, le onadva ne, ki sta sedela na klopi z mladenko. Končno je ostal pri nji le eden. Na ponovni klic dekle je tudi ta prišel, seboj pa privedel indijansko • mladeriko. Ponudili so ji večerjo, a je prijazno odklonila.
Jože je pridno zajemal juho, lahka razburjenost se je opazila na licih: kaj vendar hoče Indi-janka, nakar se je olcrenil in videl, da ga motri. Tam je stala in njene oči so bile uprte vanj. Vznemirjen je bil, da kaj. Ali naj presede na drugi konec mize, ali naj vstane in odide? Te in take misli so se podile po njegovi glavi, i
V tistem momentu je mladenka stopila za njegov hrbet, se ga oklenila, svojo. razkuštrano glavo nagnila pred njegovo in ga bliskovito poljubila^-enkat, dvakrat, večkrat. Bili so vsiljivi poljubi!
Jože je bil docela omamljen, ni se mogel zavesti, 'kaj se je zgodilo, saj je'bil napol hipnotiziran. Skozi »njega je Šinil električni tok. Zdelo se mu je,-da sanja. Čim se je zavedel, jo je skušal odriniti od sebe, v tistem trenotku se je smehljaje oprostila, vsa zadovoljna, da se ji je načrt posrečil. Njegova zadrega je bila tem večja, ker so okrog mize sedeči fantje ploskali, cepetali z nogami in dali duška temu nenavadnemu prizoru in Jožeto-vemu silnemu presenečenju, zadregi in iznenadenju. Fantje so veselo in glasno odobravali Indi jankin manever, drznost in odločnost.
Ves v zadregi in razburjenosti je Jože vrgel žlico po mizi, hitro vstal in naglo odšel v svojo sobo v drugem nadstropju. Vrgel se je na postelj s tako silo, da so spodaj mislili, da se bo strop udri, a se ni. Bil je ves iz sebe, njegova jeza je kipela, stopnje| vala pa jo je glasna razigranost fantov v jedilnici.
Vsiljivipoljubi
JoMeph I rman (Akron, O.)-(Nadaljevanj« In konec.)
"Kadar, bom jaz katero poljubil in ona mene, bo to edinole Slovenka, saj je dovolj lepih in mladih Slovenk na svetu, ne?" je podprl svoj argument Jože.
"VVell, je že res tako, a kaj nam pomaga, če jih pa ni tukaj, ampak so doma v starem kraju. I* |M»glej pri nas koliku fantov je, pol tucata, ki se bi radi ženili, a ni deklet. Kadar pa katera pride ht starega kraja, sam veš kako je: vsi drvimo k njh kakor čebele v panj, vsak se ji skuša prikupiti, končno pa aamo enega oareči. Saj jih imir na izbiro, če je lepa ali grda." Tako ga je podučil tovariš, ki je že dolgo bombardiral vsako, ko je prišla iz starega krsjs, a brez un|>eha. '
Doma sta gospodinji po\«lala o Usti lepi lndijsnkl? Včasih .^prinese kaj prodati. Kmalu je vstopila v hišo domača hčerka, za njo pa lepa Indljanka. ki. je še posebej pogledala boječega -.Jožeta in mu prijazno rekla "Good-by." Tudi te -g**te ni spregledal Jožetov tovariš, ki mu je rad ponagajal.
Dva tedna po tistem srečanju z Indijanko, je Tinče odšel v New York k svoji sestri za stalno. Drugi fant, ki se je poslovil, je odšel na farme v VVillard, Wis., F. S. pa se je podal proti Chicagu, kjer je pozneje delal v uradu Proletarca. NI mi znano, če je zadnji delo v rudniku siam pustil ali če je bil odslov-Ijen, kajti družba je dobro vedela, da je bil zelo aktiven v dela vsko-političnem gibanju med rojaki v elyjški okolici.
Odhod teh fantov iz naše kem-pe je povzročil, da se je ostslih fantov prijela neka menija za preselitev. Zraven tega pa Jim je gospodar že pred par tedni povedal, da se kmalu z vso dru~ žino preseli na svojo že kupljeno farmo v južni Michigan. V deželo se je namreč polagoma, toda gotovo pričela naseljevati pomlad, ki sili človeka v nove kraje.
Tiste dni je Jože po navadi prihajal i dela prej ko drugi. Pomladni dtih je prevejal osrsč-je. Ko se je nekega dne bližal hiši, ki je stala med debelim drevjem, je tam opazil v Nižini skupino fantov, ki so se'sončili. Znbsvsli so se s čTpmonkiJi. ki so prihsjsli iz svojih lukenj, švigiuj sem ter tja in iskali bor-
nega življenja, katerega pa so jim fantje dajali v izobilju, sebi v zabsvo. Po zraku so se spre-letavali ptiči, v daljini se je ogla sila yrana s svojim kva-kva. Blagodejno sonce je izvabilo iz zimskega spanja življenje krilat-cev.
Pred.hišo n^i klopi med dvema fantoma je sedela indijanska mladenka. Fanta sta imela vsak svojo steklenico piva v roki in •ju počasi praznila. Jože je mla do trojico pozdravil z običajnim hello, oni pa so ga povabili, na, prisede« a.oftjge ni zmenil za vabilo. Prešinilo ga je, ko je spet mladenka vsnj-uprla svoje črne oči. ^
Jože se je um H In preoblekel, nato pa čital G. N. Kmalu ga prekine tovariš, naj gre ven sedet ns klop k mladenki, ker je 'vprašala za "tistega a črnimi skrsvžljanlmt lasmi." Jože se je delal, da čita naprej, a nI mogel zatajiti svoje razburjenosti, ki Jo je izdala močna rdečica na njegovem obrazu. Skušal je ohraniti samozavest, pa Je nekam nerodno iibteknil, da se ne briga za njena sporočila. Tisti prebrisani fant. ki ni pozabil slučaja g ričetom. se je fcptei nad Metom malce maščevati, ne baš ia hudobnosti, temveč iz hudomušnosti, pa je spodletelo.
Za Jožeta je bila situacija sil no resna, iz nje *ni v trenotku vid$l izhoda, nobene utehe. Potolažiti ga je skušal gospodar, naj se ne jezi, saj vendar nič ni, je nekaj prijetnega*.dobiti par poljubov prikupne ndadenke. Ona je polna življenja, narava zahteva, da ljubi fante in obratno. Privadi naj se žensikam, ker tako mora biti, svojo sramežljivost naj premaga, pa bo vse okej.
"Mene že ne bo indijanska de klina poljubovala," je zamomlja Jože jecljaje.
"Cim bolj se boš otepal in sramoval, tem bolj se bodo fantje zabavali na tvoj račun," ga je očetovsko podučil gospodar. i
"Cemu pa ostali niso deležni takih poljubov?" se je očitajoče branil sramežljivi Jože, končno pa se podal, šel k večerji in kos potice za poslastico po večerj mu je teknil kot izvrstna deli-katesa.
Fantovsko omizje se bi bilo znova'razvnelo s šalami in dovti-pi na račun s poljubi napadenega mladeniča, da ni vmes posegel gospodar in jih očetovsko posvaril, naj bodo pametni— Indi-jankam pa naj nikdar več ne dajejo alkoholnih pijač, kar je v resnici bila posledica drznega prizora pri večerji, ko je Indi-janka s poljubi bombardirala Jožeta. Saj je strogo prepovedano, Indijancem dajati opojne pijače 1 Te gospodarjeve besede so Jožeta dokaj opogumile, h katerim se je pridružilo tudi par fantov, dejali pa so, da se je Jože kljub temu malo preveč razburil, stvar vzel preresno.
Dnevi so naglo potekali, a v Jožetovi glavi je ostal tisti dogodek kot nekaka mora: ali ga bo še bombardirala ali je konec tega? Gospodinji je naroČil, naj ga obvesti, če se bi še indijan-janska deklina skušala približati tyši, da se bo pravočasno umaknil. Zgodilo pa se je, da je nekega dne prišla s svojo mater-
. Par dni PO tem pZTT gospodar .družil
•tvo je prevzela Mg je bilo kmalu očitno, iT gospodarja v hi4i ni pravi
va Je bila dE)Za "Jena, . fanti	*
dražila naj bo bolj Zi Indijanko. Bordarji so L
\ n* 8,ab« hrano in 8iubo s točo.	00
Jožetu je bilo Koncem prvega leon* nov« gospodinjstva je Jože , JT tovarišema odšel za delom širni Ameriki. S tem ko rt je napravil konec neprijetn tuaciji in čudni ljubezni indi ske dekline do njega
v«*Ka dov Prvega tedna
ne aa propagando drugih pornih organizacij. VsAi ganizacija ima običajno m glasilo. Torej agitatortfai In naznanila drugih podp* organizacij in njih dritftcr se ne pošiljajo listu Progv*

SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije ia posebno list Prosvets ia kod ter potrebno agitacijo nt
________ _	_____ društev in članstva in a pri
ga skalpirajo! Eden njegovih igando svojih idej. Nikaks tovarišev se je oelo predrznil z1 ne za propagando druvih nasvetom, da je pač najbolje, če se takoj s tisto Indijanko Jože poroči, ker je baje vanj do ušes zaljubljena.
Jožetu niso bile dosti znane ameriške navade in poetave, saj je bil leto dni v Ameriki. Zato se razume, da so ga take vesti mučile: morda ga res ugrabijo in odvedejo, saj imajo ženske v tej deželi vso pravi<j& In-dijarici pa so tu pravi domačini, torej imajo še več pravice. Prvič je videl skupino Indijancev v Milwaukeeju, ko so plesali v svojih pestrih nošah, na glavah so imeli mogočne perjanice, njih obrazi so bili resni. tDrugič jih je videl v Towerju. Kaj naj stori?
Predno se je odločil, je vprašal gospodarja za svet. Najbolje je, da nima z Indijanci ničesar opraviti, mu je nasvetoval, sicer se iz te afere lahko kaj resnega izcimi, kajti izgleda, da je devojka vanj resno zaljubljena. Jože je sklenil, da druge poti ni kot da se preseli, četudi mu ugajata delo in kraj.
RAZPIS SLUŽBE
Direktor!) Slov. Delavskefa D v Lorain Boro, Pa., ima odprt« i aa OGKKRBN1KA in NATAKA v 8. D. Domu.
Delavne ure so od 6. ivefo iivzemii nedelj in praznikov. Ofc deljah ae odpre ob 9. uri ijutraj k praznikih po dogovoru.
Od oakrbnika ae zahteva, 4t apodnje prostore' in v oekrbi ima h točilnico. Oaeba, katero veseli te ia ima apoaobnoeU za U poeti pošlje svojo ponudbo pisano aa alov:
ALOIS NOVAK,
441 Ohio Str., Johnatoen, Pa.
Vae ponudbe morajo MU t n tajnika najkasneje do 25. eeptti
1940	01)80
-(I
...........................
TISKARNA
*«
OPRIJEMA VSA
Pišite še danes po
CENIK SLOVENSKIH KNUG
NS ZAMUDITI TK PRILIKI
KNJIGE v angleščini...
~ v • —
. po izvanredni ceni
NAJZANIMIVEJŠA ZC0D0VINSKA KNJIGA
, THE ILLUSTRATED WORLD [• HISTORY
J 152 Strani — 1000 Fotografij
Ta knjiga otoae§a tlit strani ta lana okoli INI «r lajal Ji|h ena Sli s* aU>°C° *'mlJpTtdoT Voetmja mJ
«a *si»aiajlfc dal - to je najpopouubjc
ZGODOVINSKA KNJIGA. (Ta knjiga je poaabmo tudi m b! na Iva ta koristna m uft>n<* v vUJIta Mah. kit Jim v raakeaa ostra pomaaga pri ojihotoae »to-
. nJn > M*TV KO MMTK
VKIAVA » PoBliaUtel ^ | 50 PRSBKRB1TK 81 TQ KNJIGO ŠE DANES I
KNJIGARNA SI.OVENICPITBLISHINCCO.
N« WIWT 1
M
H. V.
v tiskarsko okrt spadajoča deli
Tiaka vabJla sa veselico in shode, vteitnice, čainike, knJ koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, atovsik«, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drufih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJJ
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • ■ ■ ■'
Vsa pojasnila daje vodstvo tUkarna.-X«ne »merns. anijelu delo pm n Pilita po informacija na našlo*: ___
SNPJ PRINTERY
2057-59 SO. LAWNDALB AVENIJE
H iMkw*0 4004	J
CH1CAGO. ILLINOIS
NAROClTE SI DNEVNIK PROSVm
Po sklop. II. rad., konvencije ae lahko iaarofl ns M Pr-prišteje sdon. dva, tri. Mri aH P* Hanov	M«*
nlni. List Prosvata ata« sa m enako a. «•"« .U ne^U« g ono lotao narofaUao. Ker po flani U
tednik, a. )lm te prištete k narofaM. Tjrai	„
j. lisi pradrag U flsne tNPJ. Ust IJajy.t. « »^ c-gotevo Jsv vaaki droftini nekdo, ki bi rad «tal Hst r«k ^
gotovo Jo dista Proovote Jot
U Cleero Is Chiesge »•
1 tednik ia..........
S tednika In. .
t tednike In.........
4 tednike In.........
S. tednikov ia.......»
..... .. ».SO-*®
V*
u
III l* It
u
Za ZdroL drlavo ta Kanado.S0.N
1 tednik In....... .....4JO
S tednika Ia............S.00
S tednike In............S.40
4	tednike ta............. t JO
5	tednikov in........... nH
ia Evropo Je----- Pl	H ^
tepshHte spndnj^ Ordor v plana a In al narottte Prosvoto. nai. « i«	m
Pojasnilo s—VaalsJ kakor hitro ksterl teh lUnov prjs-M ^ „ 8NPJ, ali te ss preseli prod od druiine In bo m^ ukJ ikufa tednik, bods moral tinti lian I. dotijne	m
narotena na dnevnik Prosvoto. to tekoj^sssnsniit. up ^ ^ ^ in obenem dopladatl dotlšno vsote listo	n.ro*niku
tedaj moro ttpravnlltvo anltetl datum ss ta noto	^
. .	( klfsfS
P BOS VET A. SNPJ, S0I7 So. U^ndsle Ave,
PriioteeM podil Jo m ^rotelno - »*	% ......
(X drnitrs .........
1) Imo......... .....................
Naslov
........
Ustavita tednik In ga pripišite k "»T
meje	- ^	a. ....
.......CLŠr*"*.....
drsštvs »
...........................;.....a ............
4)....................P"!'....... ii j^s »
•>r..,... ar r... 7..........
.... DrOs** ...........
Nov