Poljedelstvo in gozdovi
. Na predlog ministra za poljedelstvo in gozdove ie bil sprejet načrt ukrepa. tičoč se podaljšanja do proračunskega leta 19411/44. določb za obdelovanje neobdelane zemlje: načrt ukrepa. tičoč se kreditov za bonifikaciiska dela v Dolnjem Voltu mu in v Pan-tanu di Sessa: načrt ukrepa, tičoč se podaljšanja davčnih olajšav, dovoljenih z zakonom 30. novembra 1939 št. 1976 za oproščevanie stalnih kolonij v občinah Lanuvio in Genzano. Načrt ukrepa glede kreditov za izvajanje
Spediztone In abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
i L uTfimnnrr n st za mf.st o-i n deželo
Cena I flftf
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 12. avgusta 1943. štev. 32 (717)
* • :	Mesec	avgust	mora kuhati
| vino, september pa peči.
:	Slovenski rek
tT3r'v»!NCXI TZ3MI:?«
Izhaja ob Četrtkih. UrednifitTO j n oprava v Ljubljani, Miklofiičtva Pofitnt predal fit. 345 Telefon fit. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani fit. 16.393 — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo Za odgovor je treba priložiti 2 liri v mamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 10 lir, */* leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ail njen prostor (višina 3 mm in fiirina 65 mm) 7 ir: v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o 11 o e : vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod fie posebej. Prt večkratnem naročilu popust.
Danes:
\ UGRABLJENI PRINC	\
\	—	:
Naša nova pravljica :	s
(Gl. str. 4.)	:
:	;
hudi boji na siciliji
Letalski napadi na sovražnikovo zaledje
„ Vrhovno poreljništvo. Vojno poroko št. 1166.
Bitka, ki že štiri dni. silovito besni Da vsem sicilskem boiišou. se ie zdaj Posebno poostrila v srednjem odseku, med Regalbutom in Centuripom. Trdovratni odpor čet Osi ie preprečil sovražniku nadaljnje prodiranje.
Letalstvo Osi sodeluje v boju in napada sovražnika na kopnem in na morju.
Nad vzhodnim .Ionskim morjem so nemški lovci uničili 3 letala tipa »Li-beraVort, naši mrnouosilci pa 2 sovražni dvomotorni letali.
General Ambrosio
„ Vrhovno poveljništro. Vojno porodilo št. 1167.
, Na Siciliji čete Osi vztrajno zadr-zujejo sovražnikovo prodiranje. ..Nemška letala so napadla pristani; “e Palerma in potopila en sovražni rušilec in 2 parnika skupne nosilnosti 13.000 ton. poškodovala, pa 1 sovražno križarko. 3 rušilce in 8 trgovskih parnikov skupne nosilnosti 30 tisoč ton.
Skupine sovražnih večmotornjh letal so bombardirale Napoli. Poškodovale so mnogo poslopij in povzročile nied prebivalci več žrtev. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo 4 napadajoča letala.
V zadnjih dneh so naše. pomorske enote v spremstvu konvojev sestrelile 6 sovražnih letal.
General Ambrosio
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. U68.
V srednjem odseku sicilskega bojišča vodijo italiiansko-nemške čete vztrajno obrambne boje.
Naše čete so izpraznile Katanijo. ki so jo tri dni oblegale močnejše sovražne sile in io silovito obstreljevale z morja in zraka. Prebivalstvo ie tgledno prenašalo hude omejitve, ki tili j^zaiteval položaj.
Italiianski in nemški bombniki bo napadli pristanišča v Palermu in v Augusti in močno poškodovali v luki zasidrano sovražnikovo ladjevje.
Lovci Osi so sestrelili 5 sovražnih letal.	’
V noči na 4. t. m. so enote Kr. mornarice pod vodstvom neke naše podmornice vdrle v gibraltarsko pristanišče in potopile 2 sovražna 7.000 Ionska parnika in neko 10.000 tonsko Petrolejsko ladja.
V noči na 7. maja so naše ladie ponovile napad na gibraltarsko luko *n potopile 2 angleška parnika skupke nosilnost 17.600 ton in neki 7.500 tonski severnoameriški parnik.
General Ambsosio
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1169.
Na Siciliji se boji v srednjem delu bojišča nadaljujejo z isto srditostjo. Čete Osi zadržujejo sovražnikove napade.
Nemška letala so uspešno napadla sovražne ladje, ki so plule ob 9everni in vzhodni sicilski obali, eno težko križarko zažgala, neko 10.000 tonsko trgovsko ladjo Pa poškodovala.
Sovražni letalski napad na Napoli. Messino in kraje v pokraunah Salerno in Cosenza ie povzročil mamso škodo.
Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo v Napoli ju 1 sovražni bombnik.	General Ambrosio
Vrhovno poveljništvo. Vojno poro-ročilo št. llvO.
Italijanske In nemške čete. ki so se zaradi povečanega sovražnikovega Pritiska morale umakniti, se zdaj na področju Caronie in Etne trdovratno upirajo sovražniku.
Nemški letalci so sestreli 4 sovražna letala.
Nemške letalske skupine so napadale sovražnikovo ladjevje ob sicilski obali in okrog Bizerte. Potopile so 1 sovražni rušilec in nekaj drugih vojnih in trgovskih ladii skupne nosilnosti 50.000 ton.
Sovražnik le preteklo noč bombardiral Milano. Torino in Genovo. Škoda ie znatna, zlasti v osrednjih okrajih prvih dveh mest. Število žrtev še ni ugotovljeno. Nad Milanom ie naše protiletalsko topništvo sestrelilo dve sovražni letali. General Ambrosio
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1171.
Na severnem področju sicilskega bojišča se nadaljujejo ostri boji.
Naša letala so napadla središče sovražnikovega zaledja.
Nemška ietala so ob sicilski obali uspešno napadla dva sovražna rušilca.
Angleško-ameriška letala sp, včeraj bombardirala obalne kraje Sicilije in Kalabrije. Škoda ie neznatna.
General Ambrosio
Vojno stanje v vsej Kraljevini
Rim. 7. avgusta. »Gazzetta Ufficiale« priobčuje z datumom 4. avgusta 1943. kraljevi dekret št. 714. s katerim se razširja vojno stanje na vse državno področje. Dekret stopi v veljavo jutri.
VAŽNI SKLEPI VLADE
Maršal Badoglio je sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na vsa področja javnega življenja
nam napadom. Upuilc ima jamstvo privilegija na te dobrine, namesto izgubljenega hipotekarnega jamstva.
Finance
Na predlog ministra za finance so na seji sprejeli načrt ukrepa, ki prinaša davčne olajšave za naslednike padlih v vojni ali umrlih zaradi vojne. Ze veljavne odločbe se primerno spopolniio in v zuak hvaležnosti in poklona slavnim padlim v vojni ali umrlih zaradi vojne, dopušča novi ukrep olajšave tudi. če zaradi neobstoja neposrednih dedičev pripada dedščina bližnjim sorodnikom.
Narodna vzgoja
Na predlog ministra za narodno vzgojo ie bil odobren načrt ukrepa, s katerim se odpravlja G1L. S tem ukrepom so razpuščene nadaljnje faši-stovske mladinske organizacije. Vzgojni in podporni zavodi ukinjene ustanove pridejo v odvisnost ministrstva za vzgojo, katero jih bo upravljalo za zdaj s pomočjo Izrednega komisarja. Premoženje preide v last države. V nadaljnjem bo določeno po premišljenem načrtu, kakšna bo dokončna usoda šol in kolegijev, osebja in premoženjskih dobrin. Vse. kar ie bilo resnično določeno za izobrazbo, vzgojo in podpiranje, bo ohranjeno. Ministrstvo za Italijansko Afriko bo poskr belo za podpiranje libijskih otrok.
Odobren ie bil načrt ukrepa, ki razpušča upravni svet zavoda »Arnaldo Mussolini« za podpiranje srednješolskih profesorjev. Imenuje se izredni komisar senator Luigi Crivelli predsednik sekcije računskega sodišča. Vr-no se zavodu njegovo staro ime narodnega zavoda Giuseppe Kirner.
Osnutek zakonskega dekreta za odpravo zakona s 30. novembrom 1932, št. 1545. s katerim so bila ustanovljena didaktična središča.
Ministrski svet ie nato sklenil, da se vrnejo v urade, s katerih ?o bili iz političnih razlogov premeščeni vse-učiliškj profesorji De Ruggiero Gnido, ordinarij za zgodovino 'ilozofij-e, Corti Guido. ordinarij za primerjalno anatomijo in Calogero Gnida, ordinarij za zgodovino filozofije.
Javna dela
. Na predlog ministra za javna dela te bil odobren načrt ukrepa, s katerim se poveča za 40 milijonov lir fond za ljudske hiše. Ta fond ie določen kot prispevek države k stroškom, kj jih bo zavod za ljudske hiše v Rimu imel z gradnjo ljudskih hišic za mani premožne družine, ki so ostale brez strehe zaradi nedavnih sovražnih napadov na Rim.
Načrt ukrepa, tičoč se pooblastila za izvedt>o nujnih del v vseučiliških poslopjih. S tem ukrepom bo ministrstvo za javna dela moglo spopoluiti klinike in zavode medicinske ter ki-rurgičue fakultete, katerih potreba ie posebno nujna tudi glede na sedanje zahteve.
Rim. 5. avg. Ob 17. uri se ie sestal Pod predsedništvom Eksc. šefa vlade, prvega ministra, državnega tajnika ministrski svet.
Ministrski svet ie naložil Čuvarju Pečata, naj se loti potrebnih proučevanj za odstranitev iz civilnih in kazenskih zakonikov onih odločb, ki ne ustrezajo duhovnemu in pravnemu izročilu naroda.
Sodstvu
Nato ie ministrski svet odobril na Predlog ministra za pravosodje osnutek ukrepa, tičočega se določbe datuma za pričetek pravnega leta. S tem ukrepom se odpravlja člen 85. veljavnega sodnega pravilnika ki ie po izključno političnih razlogih datum prestavil od 1. januarja na 29. oktober. Povratek k datumu 1. januarja znova Posveča častitljivo pravno tradicijo ter 8e bolje prilega zahtevam sodne Uprave.
Načrt ukrepa z določbami za zagotovitev funkcioniranja sodne službe v določenih krajih. Zaradi vojnih dogodkov ie trebij zagotoviti delovauje Sodstva v tistih krajih, kj ne moreio hneti več zveze s sedeži sodnih uradov. katerim ozemeljsko pripadajo. V 'u namen daje ta ukrep ministru za Pravosodje pravico, da s svojim dekretom začasno pridruži okrajno sodišče ozemlju drugega sodišča ali ane-tacijskega sodišča kot mu je doslej Pripadalo. Enaka pravica ie dana ministru, da začasno, kakor zahtevajo Potrebe, pridruži dol ozeinlj okrajnega ali okrožnega sodišča, kakemu drugemu okrajnemu ali okrožnemu sodišču.
Načrt ukrepa tičoč se uvedbe privilegija na naprave in stroje, ki se ?kradi vojnih okoliščin prenesejo jz ‘Udustrilskih podjetij in so obreme-iJdjii s hipotekami. Številne indu-'riiske tvrdke so zaradi oiačevania "''.'ožnega letalskega napadauia premile naprave in stroie y kraje, ki so yui»i izpostavljeni vojnim napadom. „ Prunerih. ko so nepremičnine, obre-ueniene s kinoteko, ki se v smislu
člena 2811. civilnega zakonika razširja na vse. kar spada k nepremičninam s hipoteko, lahko odvoz naprav in strojev, ki s tem niso več pritikline. močno škodi interesom upnikov, ki so navadno kreditni zavodi, kateri so subvencionirali industrijske tvrdke s hipoteko na-podjetja, zanašajoč se predvsem na vrednost naprav in strojev. Da se izogne tem nevšečnostim, daje odobreni ukrep prednost jamstvu za kredit, na katerega se nanaša hipoteka vpisana na nepremičnine. da se odtegnejo sovražnim voi-
Novi Vi$oki komisar za Ljubljansko pokrajino
Rim. 9, avg. Stefani poroča: S pravkar objavljenim ukrepom v teku izvršitve je bil na mesto Giuseppa Lom-brasse. ki ie podal ostavko, imenovan za Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine general armadnega zbora, gr. uff. Riccardo Moizo. senator Kraljevine.
General armadnega zbora Riccardo Moizo je bil rojen 17. avgusta 1877. v kraju Salicetto (Cuneo). Bil je topniški častnik, nato pa ie bil v glavnem stanu pionir italijanskega letalstva, pogumni letalec, ki ie izvedel naidrz: nejše nastope v italijansko-turški vojni, ko ie prvič v zgodovini nastopilo letalstvo kot orožje. Za junaštvo in zasluge, ki si jih ie pridobil, ie dobil viteški križec savojskega vojaškega reda, V vojni 1915.-18. ie kot genijalen in marljiv organizator letalstva potrdil »voie sposobnosti kot spreten in smel poveljnik letalskih sil. Nato ie postal načelnik glavnega stana 15. pehotne divizije in je bil težko ranjen v boju (monte Partica-Grappa) in si ie zaslužil srebrno kolajno na bojišču za junaško vedenje v zmagoviti ofenzivi. Po vojni ie bil na več važnih mestih pri letalskem komisariatu in ie bil najprej poveljnik pehotnega polka, nato Pa poveljnik topništva pri armadnem zboru v Rimu. Nato ie bil mobilizacijski inšpektor divizije sardinskih grenadirjev in končno načelnik glavnega stana armadnega poveljstva v Firenzi. Povzdignjen v poveljnika velikih edinic je postal novembra 1. 1932. poveljnik pehotne divizije »Legnano« (Milano), nat* pa ie bil imenovan za poveljnika hitre divizije »Eugenio di Savoiar (Udine).
30. novembra 1935. ie bil imenovan za poveljnika karabinjerjev. 23. marca 1989. pa za senatorja. Avgusta 1940., ko ie dosegel starostno meio — ie za-jmstil poveljstvo karabinjerjev.
Kr. dekreta od 25. avgusta 1938 št. 1542 o kulturi maslin.
Strožja organizacija prehrane
Nato ie ministrski svet po proučitvi stanja prehrane v državi predvsem pribil potrebo strogega izpolnjevanja vseh obvez po veljavnih odločbah s posebnim ozirom na tiste, ki zagotavljajo izročanje žita v zbirališča. Nobena izognitev obvezi izročanja v zbirališča se ne more trpeti. V sedanjem trenutku bi bilo izdajstvo, ker bi spravila v nevarnost oskrbovanje oboroženih sil in civilnega prebivalstva in torej samo trdnost države. Zato ie ministrski svet sklenil:
1. Da pride ob veljavnosti obstoječih organizacij izročanje glavnih živil in zlasti žita pod kontrolo vojaških pokrajinskih komisij. Te bodo s sodelovanjem vseh obstoječih organizacij nadzorovale izročanje posameznih tvrdk, upoštevajoč tudi oddaje v prejšnjih letih.
2. Da preide izdajanie sankcij zaradi izognitve in kršenj v pristojnost vojaških sodišč pri armadnih zborih.
3. Predstojniško osebje ustanov, ki jim ie naloženo ugotavljanje količin, zbiranje in razdeljevanje glavnih živilskih potrebščin, se pokliče pod orožje ter postavi v službo tozadevnih ustanov.
Korporacije
Na predlog ministra za korporacije so na seji odobrili osnutek dekreta o preimenovanju svetov in pokraiinskili
uradov korporacij v svete in pokrajinske urade za gospodarstvo in preimenovanju korporativnega inšpektorata v inšpektorat za industrijo in delo. Zaradi novega imenovanja mi-1 nistrstva za korporacije, ki spreminja ime v ministrstvo za industrijo, trgovino in delo. se ie pokazala potreba spremeniti imena perifernih organov gospodarstva in korporativnega inšpektorata. ki so dobili imena svetov in pokrajinskih uradov za gospodarstvo in inšpektorata za industrijo in delo. Načrt Kr. dekreta o odpravi osrednjih korporativnih organov ter medministrskega odbora za avtarkijo. Ukrep ukinja narodni svet korporacij in osrednji korporativni odbor in korporacije in tudi tozadevne ustanovne norme. Prav tako se odpravjaio kor; porativni in medkorporativni tehnični odbori, medministrski vzooreievalni odbor za oskrbovanje razdeljevanje in cene in medministrski odbor za avtarkijo. Spravljanje v delovnih kolektivnih sporih, ki ga ie opravljala korporacija v smislu člena 13. zakona z 20. februarja 1934. št. 42. se poveri spravnemu kolegiju, ki ga sestavi od časa do časa ministrstvo za iudustrijo, trgovino in delo. upoštevajoč naravo in predmet posameznih sporov: načrt dekreta o delovanju poštnih kontoko-rentov za izplačevanje patetnitnih taks za industrijske modele in načrt dekreta o delovanju poštnih konto-korentov za izplačevanje patentnilr taks za industrijske iznajdbe.
Ljudska kultura
Na predlog ministrstva za ljudsko kulturo so bili sprejeti načrt ukrepa z določbami za tisk glede na vojno stanje. Načrt določa v svrho odprave nenormalnega položaja, ki ie nastal Vj dnevnem in periodičnem tisku po 25. juliju, da ie prenehanje katerih koli novinarskih agencij in drugih založniških podjetij podvrženo dovoljenju ministra za ljudsko kulturo, ki ima pravico imenovati izredne komisarje pri novinarskih obveščevalnih agencijah. katere uživajo državno podporo. Direktorji in odgovorni uredniki dnevnikov in vseh drugih periodičnih publikacij morajo dobiti zn opravljanje svojih funkcij dovoljenje ministra za ljudsko kulturo. Brez tega dovoljenja bodo listi zaplenjeni. Dovoljenje bo v vsakem primeru preklicano, če bo list deloval proti narodnim interesom. Ukrep, ki ima prehoden in izjemni značaj, bo veliaven samo nai-delj 3 mesece po prenehanju vojnega stanja v pričakovanju, da bodo pristojni organi poskrbeli za revizijo tiska v svrho postopnega povratka k temeljnim načelom ustavne svobode.'
II popolo fe-stante per le vi* di Koma. — Manifestacije navdušenega ljudstva po rimskih ulicah.
Dnevno povelje
Po izčrpanju dnevnega reda_ ie minister za finance podal finančno poročilo. nakar je ministrski svet soglasno izglasoval naslednje dnevno povelje:
Šef Vlade ie kot tolmač volje ministrskega sveta izjavil, da bo finančno politiko navdihovala obramba narodne valute, zaščita vlog in postopno doseganje trdnega ravnovesja v proračunu. Razen neodložljivih nujnosti vojne se bo morala izpolnjevati najbolj stroga omejitev v stroških in v ta namen bodo revidirane in ukinjene vse dajatve, ki se ne morejo smatrati za neobhodne in neodložljive. V davčnih zadevah bo temeljna smernica, da se bodo žrtve pravično porazdelilo ker ni mogoče dopustiti, da bi huda preizkušnja, ki io prenaša narod prinašala bremena splošnosti državljanov. za nekatere kategorije pa tvorila priliko za izredne dobičke,
S popolno zvestobo bodo spoštovano in vzdrževane vse obveze države do državljanov, ki so v vseh slojih obilna prispevali k izrednim finančnim poli trebam. nastalim zaradi vojne.
“ V najvišiem interesu države ie tre-H ba preprečiti, da bi kreditni zavodi; trgovske in industrijske tvrdke in družbe ter privatniki tesavrirali državne ali bančne papirje zaradi napačno razumljene previdnosti, s Čimer obtok umetno narašča.
Nujno ie torej, da vsi hranijo razpoložljiv likviden denar v mejah običajnih potreb, kaiti lahko so prepričani. da v kateri koli morebitnosti ne bo izostala intervencija Bance d'tta-lia.
Ministrski svet ie zaključil svojo sejo ob 20.30.
Italija odklanja poniževalne anglosaške mirovne pogoje
Carigrad. 8. avg, S poročilom iz švicarskega vira. kj objavlja pogoje, ki bi jih Roosevelt and vsilil Italiji, da bi sklenila premirje, se bavi list »Tas-viri Efkarr. ki izjavlja, da so ti pogoji popolnoma nesprejemljivi Boi za Sicilijo. kakor so ga vodile čete Osi. dokazuje na kakšen odpor bi naleteli Angleži in Američani in kakšne izgube bi imeli, ako bi poskušali napasli evropsko trdnjavo, ki se da dob' > braniti. Pogoja, ki so ga A n glosa si postavili, da bi namreč uporabili julijansko ozemlje za uapau ua Nemega
Povcliništvo XI. Armadnega zbora
Mi. general Armadnega zbora Gastone Ganibara. glede na odredbo 27. iuliia t. L
ukazujemo.
da se od 12. ure 11. avgusta 1943:
1. Člen 2. gori omenjene naredbe spreminja v tem smislu, da se mora določba, ki prepoveduje javno zbiranje več ko treh oseb. smatrati za razveljavljeno;
2. Člen 6. iste naredbe se spreminja tako. da morajo vhodi v poslopja z glavnih ulic — pri tem pride v pošfev le glavni vhod — ostati podnevi odprti, za ves ras policijske ure pa zaklenjeni. Hišniki poslopij ali v njih odsotnosti lastniki stavbe bodo odgovarjali za izvršitev teh določb. Nespremenjene ostanejo ostale določbe, ki jih vsebuje zgoraj omenjena naredba.
Ljubljana. 10. avgusta 1943.
General Armadnega zbora Poveljnik GASTONE GAMBARA
ljive z odločbami tega dekreta, ki stopi v veljavo na dan po objavi v uradnem listu Kraljevine in ki bo predložen zakonodajni skupščini v uzakonjenje.
Visoki komisariat sporoča, da bo sanitetna avtokolona brezplačno zdravila za Šiško in Dravlje v šoli v Žg šiški 12. in 13. avgusta od 8. do 12. in od 16. dp 18.30 ure. Na Lavrici v dneh 16., 17., 18.. 19. in 20. avgusta od 8 do 12. in od 16. do 18.30 ure in pri Devici Mariji v Polju v dneh 23., 24.. 25., 26. in 27. avgusta od 8. do
12.	in od 16. do 18.30 ure.
Pokrajinski prehranjevalni urad sporoča, da bodo mlekarne razdeljevale upravičencem od 60. do 65. leta po pol kilograma kondenziranega mleka. Mleko morajo upravičenci dvignili do 14. t. ni.
Iztepnnje posteljnine preprog in cunj za brisanje prahu je dovoljeno poleti samo zjutraj od 7. do 9. ure in pozimi od 8. do 10. ure. Iztepanie le dovoljeno samo na prostorih, določenih za to. Po cestno policijskem redu le prepovedano vsako iztepanie skozi okna na sesto. Prav tako ie prepovedano stresanje pepela in pepelnikov na cesto.
Davčna potrdila za odmero šolnine. Da se prepreči naval strank tik pred vpisom otrok v šolo in da bo vsak pravočasno mogel dobiti davčno potrdilo v svrho odmere šolnine, naj starši čitnprei vlože prošnje r.a izstavitev potrdil. Prošnje bo davčna uprava za mesto Ljubljano sprejemala od 16. avgusta t. 1. dalje, ter morajo biji vse proSnje vkžene en teden pred pričetkom vpisovan ja na šolah. Obrazci prošenj se dobe pri davčni upravi za mesto v Ljubljani Vodnikov trg 5/II soba st, 7. Stranke, ki imajo davčni predpis, naj se izkažejo s številko svojega računa v davčni glavni knjigi. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek preko svojega službodavca morajo prošnji priložiti potrdilo svoiega služ-bodavca glede višine v letu 1942. plačanega uslužbenskega davka. Podlago za odmero šolnine tvori Je čisti uslužbenski davek brez vsakršnih koli drugih davščin ali doklad. Ob večjem navalu strank se bodo potrdila izdajala sele po preteku treh dni od dneva vložitve prošnje.
Prepoved o hazardnih igrah, ki ie bila že doslej v veljavi, ie nova vlada potrdila. Poleg tega ie določila, da se za vsakega igralca, zalotenega pri igri. kazen potroji.
Posebna patiia dovoljenja bodo morali od J. septembra t. 1. dalje imeti vsi potniki, ki bodo hoteli potovati na Fiume, Susso. Abbazio in Mattuglie. Dovoljenja bodo izdajale pristojne policijske oblasli.
Najvišje cene zelenjavi in sadju za ta teden ie določil Visoki komisariat. 1 kg zelnate glave sme stati 2.50 lire. kislega zelja 4 lire. glavnate solate
3.30 lire. endivije 3 lire. radiča 3.70 lire. špinače 3.30 lire. ohrovta 3 lire. domače cvetače 3.35 ltre kolerabic
2.30 lire nove repe brez listja 2 liri, graha 3.60 lire. stročjega fižola 6.15 lire, rdeče pese brez listov 3 lire. bučk 3.70 lire. buč 2 liri kumar 2.90 lire. kumaric, za vlaganje (30 kosov za kilogram) 6 lir. kumaric za vlaganje (125 komadov za kilogram) 9 lir. novega krompirja 2.40 lire. paradiž nikov 2.70 lire. zelene paprike 3.60 lire, rdečega korenčka brez zelema
3 lire. peteršilja 4 lire. nove čebule 2 liri, šalote 4_ lire. novega česna z zelenjem 4.50 lire. osnaženega hrena
4 lire. rabarbare 4 lire, malin 10 lir, namizuih jabolk 4.75 lire. nezrelih jabolk za kuho 3 lire, hrušk 1. vrste 4.20 lire. 11. vrste 3 lire. marelic 4.55 hre. domačih breskev 4.60 lire: kilogram zdravih jurčkov sme stati 12 lir. liter lisičk 4 lire jajca so Pa do 2.50 lire za kos. Vse le cene veljajo samo za blago pridelano, v Ljubljanski pokrajini.
Krušne nakaznice je uvedel tudi srbski prehranievabii urad v Beogra, du. Nakaznice so določene za nakupovanje kruha in kolonijskega blaga V veljavo so stopile 8. avgusta, določene so pa za deset tednov.
Novo zvonaruo bodo zgradili v Ču-priji. Pretekli mesec so slovesno blagoslovili temeljni kamen za novo zgradbo.
Obroke mleka za otroke so na Hr-vatskem povečali. Otroci do dveh let bodo dobivali pol litra otroci od dveh do petih let pa 3 decilitre mleka na dan.
Za vse trajanje vojne bodo v Romuniji kaznovani s smrtjo ropi. tatvine, tihotapstvo, ponarejanje živil, pijač in zdraviL zlorabljanje vojaških uniform in mnogoštevilni drugi zločini ki so omenjeni v posebnem dekretu S smrtio se bodo kaznovali zločini. ki se zgodijo kakršno koli uro. Doslej so biji kaznovani s smrtjo samo tisti zločini, ki so se zgodili med zatemnitvijo.
Pošiljanje živil na obalno področje ie hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo zaradi olajšave prehrane otrok dovolilo v obliki poštnih zavitkov v teži do 5 kg. Živila ne smeio biti pokvarljiva. Zavitke lahko pošiljajo z vseh poštnih uradov v državi na kakršno koli postajo na področju velikih žup Cetine in Dubrave ter otoka Paga.
Nemško trgovsko akademijo v Zemunu ie sklenilo ustanoviti hrvatsko prosvetno ministrstvo. Prvo šolsko leto bosta odprta samo dva razreda, če bo pa dovolj prijav, ho pa odprt tudi tretji razred.
.lavna dela na Hrvatskem so — poročajo nemški listi — v popolnem razmahu. V ta namen so na Hrvatskem v dveh letih izdali 900 milijonov kun.
Nekaj živil bo dobavila Nemčija Ilr-vatski v smislu zadnjih sklenjenih dogovorov. V kratkem bodo poslali iz Nemčije 18.350 ton žita. 560 ton krompirja in 2500 ton šladkoiria. bklenien je bil pa tudi gospodarski dogovor, po katerem bo Hrvatska povečala izvoz suhih sliv.
FR. P.
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR
LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. 6.
pri Trančišltanskeni Tnojtu
Vsakovrstna očala, daliuogledi, toplomeri, barometri, hygrometri itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. — Samo kvalitetna optika!
MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED
za mesec avgust 1943.
Sestavil dr. Vital Manohirt
Tfaliia nedvomno ne bo sprejela. Vrh tega vojak, kakor ie maršal Badolgio. ne bi sprejel in podpisal Dogoiev. ki' nasprotujejo vojaški časti. Tisti, ki vedo. kaj pomeni tula zasedba, tudi vedo. kakšne neprijetnosti prinaša ta zasedba v zasedenih državah. V lem primeru gre za to. da se Italiji vsili do konca vojne angleško- alneriško-ruska uprava. Nedvomno ie da bi Italijani takoi odklonili takšne omejitve. S tem. da so Anglosasi objavili takšne pogoje, so dosegli, da se ie volja do odpora pri Italijanih še ojačila.
Posledice terorističnega napada na Milano, Torino in Genovo
.Milano. 8. avg. Letalski teroristični napad na Milano so izvedle strnjene sovražne skupine, ki so navzlic takojšnji reakciji protiletalskega topništva preletele mesto in metale rušilne ter zažigalne bombe in letake z nenaklonjeno propagando. Posebno zadeti so bili ljudski okraji v mestu, kjer ie nastalo tudi največ škode. Kakor vedno, je sovražnik izvršil svoje delo uničevanja in terorja brez razlikovanja ciljev, rušeč in zažigajoč Ijtidske stanovanjske hiše in zasebne palače tako v središču kakor na periferiji mesta. Med poslopji, ki jih ie uničevalni bes sovražnika zadel, so: bolnišnica usmiljenih bratov v Porta Nuova. iz katere so morali 600 bolnikov prenesli v druge bolniške zavode. sirotišče na cesti Gonfalouieri, samostan Sv. žofiie, kjer so bile ubite tri sestre, zgodovinska palača Du-gnani. kjer ie bil muzej milanskega inesta, staro gledališče prav blizu Sca-le in jjudski trg Porta Garibaldi. Alarm še ni prenehal, ko ie prefekt general D’Antoni ob spremstvu kve-storia prišel v kraje, ki so bili najbolj prizadeti in ugotovil, da rešilna služba odlično deluje. S požrtvovanjem so se pri reševanju udejstvovale vojaške oblasti, civilno inženierstvo in Rdeči križ. Prizadeto prebivalstvo se ie zgledno zadržalo. Eno letalo, kj ga ie obrambno topništvo zadelo, ie strmoglavilo in se razbilo na področju Monroeja. Posadka ie mrtva. Verjetno ie naše protiletalsko topništvo sestrelilo še dve nadaljnji letali.
Milano, 9. avg. Včeraj ves dan so potekala reševalna in podporna dela v okrajih, ki so bili prizadeti ob le-talskep napadu. Vojaki in aasici ter eskadre protiletalske zaščife so neprenehoma delovale, da zadušijo požare in rešujejo ponesrečence izpod ruševin. Zadete so tri cerkve, svetišče Sv. Simpliciiana. v katerem sta uničeni dve kapeli. Hudo odškodovan ie samostan vitezov reda Sv. groba. Zadeta ie nadalje cerkev Sv. Križa, v kateri se ie porušila zakristija s svetimi oblačili, ter cerkvica Sv. Ivana v Lateranu. v kateri sta pod ruševinami ostali dve mladi nuni. Med poškodovanimi kulturnimi poslopji ie treba navesti Kraljevo vilo v Pale-slru. katere umetniška galerija se ie že ob prejšnjem napadu porušila.
Prefekt ie obiskal prizadete okraie m tudi ranjence v bolnišnicah, ki so bili žrtve barbarskega napada.
Kardinal nadškof Schuster ie šel med narod v prizadetih krajih in ie ljudstvo s svojo besedo usmiljenja in vere tolažil. Hranilnica lombardskih pokrajin ie dala prefektu za prizadete na razpolago en milijon lir.
Torino. 9. avg. Poslednji sovražni leroristični napad, ki ie bil 22. od začetka vojne, je bil naperjen zlasti proti središču inesta. Številne rušilne bombe in na desetlisoče zažigaluih lističev ie povzročilo znatno škodo. Trg S. Carlo. čigar umetniške palače Ca-stollamonte iz 18. stoletja so že prej utrpele sovražne napade, ie znova obratno poškodovan. Požari so zajeli tudi zgodovinsko palačo Carignano kjer le bil rojen Viktor Emanuel II., in uničili gledališče Balbo ter mestno knjižnico, v kateri so bila dragocena tlela. V zadnjem delu ie bilo hudo poškodovano tudi poslopje županstva. Stanovanjskih hiš. ki so se popolnoma tli delno zrušile, ali Pa niso več primerno za bivanje, je precej kajti niti pni sami ulici mestnega središča ni bilo prizanešeno. Manjša ie škoda na periferiji. Poškodovanih je več cerkva. med njimi cerkev sv. Barbare, brocetta (katere zvonik ie nad polo-jjeo odkrušen) in cerkev Gannine. Rušilne bombe in zažigalni lističi so padali na »Gottolengo-t. bolnišnico usmiljenih sester, od katere ni ostalo nic drugega kakor porušeno zidovje. Islo se ie zuodilo tudi s kuhinjami teh sester. Bombe so predrle streho, uničile več nadstropij in razdejale prostore #d strehe d« tal. Neka druga dobro delna ustanova, kuhinja za revne bolnike. ie prav tako popolnoma uničena. Zadržanje prebivalstva pa ie bilo tudi ob tei priliki zares zgledno.
Genova. 9. avg. Očiščevalna dela na najbolj prizadetih mestnih področjih zaradi sovražnega letalskega besnenja so se nadaljevala brez prestanita Gasilci. oddelki vojske in prostovoljci sp *e ne glede na nevarnost zelo trudili, da bi spet omogočili mestu normalno življenje. Cerkve in umetniška dela »o bila najbolj priljubljeni cilj sovražnika. Cerkev Sv. Štefana, ki je bila zadela že med prejšnjimi letalskimi napadi. in znameniti portal te cerkve, sta popolnoma uničena. Cerkev Tolažbe, kier Genovjani obožujejo sv. Rito. ie uničil požar. Cerkev sv. Sira, ki ie genovska stolnica, je tudi uničena. 1 ruv tako so tudi cerkve Carignano, sv. Luke. sv. Tomaža sv. Marcellina lil sv. Marka, nadalje tempelj Jezusa Nazareškecra popolnoma uničene Gledališče rCarlo Kelice« je popolnoma uničil požar. Znatna škoda ie na palači Rosno, kjer ie bila znamenita pinakoteka. znana i>o vsem svetu, in na palačah Spinolo in Potesta. Razen te-Ba so bile zadete bolnišnica Galliera, bolnišnica Rivaloro v ulici Roma, palača Hinaseente. ki so pogorele. Navzlic silovitosti sovražnega letalskega napada se je prebivalstvo zgledno vedlo.
Odlok o razpustu PNF in, njenih organizacij
Rim. 5. avg. Uradni, list objavlja naslednji odlok z dne 2. avgusta 1943, št. 704. o odpravi fašistovske narodne stranke:
Čl. 1. PNF je odpravljena. Odpravljene so tudi skupine vseučiliških fašistov (GUF). ženski fašiji z odseki kmečkih gospodinj, delavk in gospodinjskih pomočnic, narodni zavod za fašistovsko kulturo, fašistovsko združenje družin padlih, pohabljencev in ranjencev za revolucijo in fašistovska zveza senata.
Čl. 2. Navedba >Duce fašizma, šef vlade«, ki stoji v Kraljevih dekretih in drugih ukrepih, se nadomešča z naslednjo: šef vlade prvi minister, državni tainik. V zakonih. Kraljevih dekretih in drugih odredbah se odpravlja -označba fašistovske letnice.
Čl. 3. Označba >fašistovskk ustanov, zavodov in podjetij se odpravlja.
Čl. 4. Podporno delovanje, ki ga ie opravljala PNF. se prenese na občinske podporne ustanove.
Čl. 5. V pristojnost navedenih uprav preidejo naslednje organizacije: pod predsedništvo ministrskega sveta: Narodno združenje družin padlih v vojni. Narodno združenje pohabljencev in vojnih invalidov. Narodno združenje bojevnikov. Narodna ustanova vojnih sirot. Skupina imetnikov zlate kolajne za vojaško hrabrost. Zavod >Nostro Azzuro« za vojaško hrabrost odlikovanih bojevnikov. Legija prostovoljcev Italije >Julio Cesare«. oddelki arditov ltaliie, Garibaldijeva legija. Združuje »Nostro Tricotorer odlikovancev za vojaško hrabrost mornarice in letalstva. Narodno združenje javnih nameščencev. Narodno šolsko združenje. Narodno združenje za pošto in brzojav. Narodno združenje nameščencev državnih industrijskih podtetij. Italijanski olimpijski odbor in ON D;
pod notranje ministrstvo: Narodno združenje družin padlih, pohabljenih in civilnih invalidov zaradi sovražnega bombardiranja: pod finančno ministrstvo: Finančna legija Italije;
pod vojno ministrstvo: Zveza vojakov in specialitet (vojaško združenie Kr. vojske);
pod mornariško ministrstvo: vsi mornarji Italije, ltalijaiska pomorska liga;
pod letalsko ministrstvo: Narodno združenie družin padlih letalcev in pohabljencev letalstva, skupine letalcev Italije;
pod ministrstvo za narodno vzgojo: Italijansko alpinistično središie: pod ministrstvo za poljedelstvo in gozdove: Narodni gozdni in rudarski odbori;
pod ministrstvo za korporacije: Narodna skrbstvena in podporna ustanova za državne nameščence.
Čl. 6. Naloge, ki so bile poverjene liktorskj mladini (GIL). se prenesejo na vojno ministrstvo in na ministrstvo za narodno vzgojo po pristojnosti.
ČL 7. Državno osebje in osebie drugih javnih ustanov, dodeljeno PNTF ali organizacijam, navedenim v čl. 1.. se vrača v stalež pripadnostne uprave. Dodeljeni organizacijam ki jih omenja čl. 5., se vračajo v stalež pripad-nostue uprave, če se zaradi zahtev službe ne zadržijo Pri organizacijah.
Čl. 8. Osebie. prevzelo naravnost od PNF in oreanizacij, ki jih omenja čl. 1„ se odslovi, če se ne more uporabljati v organizacijah, ki iih omenja čl. 5.. ter se lahko okoristi z likvidacijskimi predpisi v smislu obstoječih odločb. Osebje, ki ni v staležu in so ga organizacije, omenjene v čl. 5. naravnost prevzele in ki se bo smatralo odveč glede na službene potrebe. bo odslovljeno in bo uživalo predpise likvidacijo v smislu obstoječih odločb. V ničemer se ne spremenijo določbe glede posameznih namestitev staležnoca osebja v organizacijah, ki jih omeaja čl. 5.
Čl. 9. Likvidacijo aktiv in pasiv PNF in organizacij, ki jih omenja čl, 1.. izvrši finančno ministrstvo. Ministrstvo za finance lahko imenuje v ta namen likvidatorje, ki bodo predložili ministru obračune. Morebitni potrebni predpisi za likvidacije se bodo izdali v smislu čl. 3., št. 1. zakona z dne 3ts januarja 1926. št. 100.
Čl. 10. Po likvidaciji premoženja PNF in organizaciji do čl. 1.. se preostala aktiva izročijo državi. Organizacijam po čl. 5. ter ministrstvom za vojsko in narodno vzgojo se izročijo glede na naloge, ki se od njih zahtevajo po čl. 5.. aktiva in pasiva, morebiti vsebovana v premoženju odpravljene PNF in pripadajoča posameznim organizacijam.
Čl. 11. Zapadejo položaji zastopnikov PNF odvisnih organizacij ter članov stranke same in organizacij, ki so bili imenovani ali poklicani v svete. odbore, kolegije, komisije in podobne aktivne ali posvetovalne uprave države ali drugih javnih ustanov. Če bo potrebno, bo ministrstvo, od katerega so odvisni upravni organi in ki jim pripada nadzorovanje in va-ruštro nad ustanovami, lahko nadomestilo odpadle člane ali pa izvršilo razpust omenjenih svetov, odborov, kolegijev, komisij in podobnih organov in imenovalo če bo potrebno, komisarja. V primeru prenehanja funkcije članov županskih kolegijev, revizorjev ali podobnih kontrolnih organov imenuje pristojno ministrstvo namestnike članov, četudi so bili imenovani komisarji za izredno upravila-nie.
čl. 12. Odločbe, omenjene v prejšnjem členu 11. se izvajajo tudi pri članih upravnih svetov sindikalnih kolegijev in akcijskih družb, pri katerih ie udeležena država ali druge javne ustanove. Odpadli Člani se nadomestijo po določilih civilnega zakona.	*
Čl. 13. Razveljavljene »o vse določbe, ki so nasprotne ali sploh nezdruž-
Filatelija
0 zlepljenjn znamk in dragih nezgodah
Tudi filatelistu ne gre vse vedno o sreči. Marsikdo ie to že sam iz-usil. Gotovo jih ie malo. ki se jim niso vsaj enkrat znamke sprijele. Nosili ste jih nezavarovane v listnici. Malce ste se spotili in nesreča je bila tu. Pozimi ste prenesli zbirko iz mrzle sobe v toplo — in čez nekaj dni. ko ste se zopet bavili s svojimi znamkami ste uqotovili, da so sc precei_ solidno prilepile na podlaoo Včasih je v stanovanju viaqa. Ce dovoli ne pazimo, se nam bodo znamke spet sprijele in zbirka bo manjvredna, če že ne uničena.
Zato bi svetovali, da si, kdor le more. omisli za svojo zbirko ustrezajoč kovčeq. Teqa lahko pri pokrovu tako zatesni, da so znamke v njem red vlago popolnoma varne. Ce bi ile dalje časa izpostavljene vlaqi. naj zalepi vse reje in špranje z qumi-ranim trakom. Najboljši ie seveda iz-olirni trak, kakršneqa uporabljajo v elektrotehniki.
Da ie prav v!aqa velika nevarnost za naše znamke, se lahko prepričamo	iz tujih	revij, kjer	se redno
vrste	vprašanja	čifalcev.	kako	naj
se znamke ločijo druqa od druqe, ker so se sprijele ko jih ie lastnik nesel s seboj v zaklonišče.
V večini primerov takim znamkam ni rešitve. Treba iih ie oprati in tako so	ob lepilo	— in ob dovršen	del
svoje	vrednosti.	Lahko jih	damo	tu-
di nad paro, a lepilo se s tem prav tako pokvari, pa tudi na prednji strani znamk ostanejo sledovi lepila, kar nikakor ni v okras znamke.
V rubriki »Svet in pomoč«, letošnje januarske številke revije »Snmmler-schau« sem čital. kako je možno rešiti take znamke. Filatelist, ki ie nasvet napisal. qa je tudi sam preizkusil in doqnal, da je sprijele znamke najbolje izpostaviti soncu (razen tistih seveda, ki jim sonce škoduiej, ali pa iih razprostreti v bližini Peci odnosno dati v pečico ne prehudo zakurieneqa štedilnika. Sicer ta postopek traja dneve in celo tedne, a znamke se ločijo druqa od druqe brez škode zase in za lepilo. Uspeh je torej tu, le precei potrplienia ie treba.
Ne bi bilo napak, če bi se vsak filatelist zavedel teqa da mu požar lahko uniči zbirko, ah da mu jo kdo ukrade. Skratka, da bi dal zbirko primerno zavarovati, ali io vsaj vnesel kot postavko v seznam v zavarovalni polici Dostikrat tvori zbirka dobršen del premoženja; ob neznodah pa zavarovalnica zanjo ne da odškodnine, ali pa znaša odškodnina Ie 5“/o celotne zavarovalnine, torei le 2500 lir pri zavarovanju za 50.000 lir, kar je danes nekako običaina vsota, zlasti za mali in srednji stan. Ravno ta dva stanova pa štejeta naiveč filatelistov. Koliko in kai se danes dobi za 2500 lir, pa ve vsak filatelist.
*
Zdi sc mi. da bi moral biti vsak zbiralec toliko realisla. da bi imel poleq zbirke tudi seznam znamk, ki
27.000 delavk ie bilo zaposlenih pri žetvi riža v milanski pokrajini. Žetev ie traiala od zadnjih dni maia nepretrgoma 50 dni. Zanadi spretnosti žensk ie bila žetev skrbno opravljena in pospravljena.
NOVE OSEBNE IZKAZNICE ZA OBVEZNIKE
se prično izdajati v četrtek 12. avgusta t. L in sicer od črke A do vključno crke K. Prosilci naj pridejo po nove osebne izkaznice v tisto poslovalnico, kier so vložili prošnie (poslovalnica v Gosposki ul. 15 se ie preselila v šolo na Grabnu). Staro osebno izkaznico mora vsakdo prinesti s seboi. Uradne ure so od 9. do 12.30 in od 16 do
18.30	ure. Pričetek izdaje osebnih izkaznic od črke L dalje, za neobvez-! nike in za vse poslovalnice zunaj bloka bo objavljen naknadno Novih proseni poslovalnice od 12. t m. dalie ne bodo več sprejemale in bo za vse nove prosilce (obveznike in neobveznike) posloval le centralni urad za osebne izkaznice na Mestnem trgu št 2/L, soba št. 37.
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: dr, Davorin Valenti, zdravnik, in f?dO. Iva Kocliova, zasebna uradnica. Če* Htitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Zdenko Aljjinei?, diplomiran filozof; 18letni Andrej Renet, .^tošolec iz C Maribora; Marija Grobelnikova, trgovčeva vdova; Gigi Pišlarjev«: Ivan Jankovič, posestnik v Crni vasi ;881etna Ana Horakova; Mihaela Vrablov*.
V Višnji gori: Stanko in Metod Erjavec.
V Trebnjem: Ivan Tomažič, župnik in dekan.
V Mokronogu: Slavko Strd, vtleposc.-lnik. 4
V Ribnici: 291etni Zlatko Flego, pravnik.
V Mariboru: 49Jetni Henrik Bračič, železni* čar; 531etni Franc Eger; (JGletni Ferdinand Kocuvan, davčni inšpektor v pok.; 771etni Mihael Stanič, železniški nadspre vodnik v pok.; 62!etui Franc Modri, posestnik.
Na Greznici na Gorenjskem: Janez Finžgar, ; posestnik, trgovec in dolgoletni župan, brat pisatelja Fr. S. Finžgarja.
V Celju: Marija Koroščeva.
Naše sožalje!
VREMENSKA NAPOVED
12. avgusta, četrtek: Spremenljiva oblačnost, a večinoma sončno, v toku dneva razvoj krajevnih neviht.
13. avgusta, petek: Mnoiro (leSta,
nevihte z nalivi, nevarnost toče in viharja, ohladitev.
14. avgusta, sobota: Nestalno, v toku dneva bo deževalo in verjetno tudi grmelo, del dneva bo sončen.
15. avgusta, nedelja: Večinoma jasno, podnevi vroče.
16. avgusta, ponedeljek: Večinoma
jasno, a v toku dneva se bodo uveljavile kratkotrajne motnje vremena (v Ljubljani sami ali v neposredni okolici bo deževalo v toku dneva in verjetno bo tudi grmelo).
17. avgusta, torek: Večinoma jasno.
18. avgusta, sreda:	Spremenljiva
oblačnost, velik del dneva son čen, možnost manjših krajevnih padavin, zlasti ponoči.
19. avgusta, četrtek: Nestalno, d< i dneva sončen, nekaj krajevnih padavin.
Točnost naših napovedi ]e v splošnem naslednja: v SO % napovedano vreme se dobro ujema z dejanskim; v 10 °/o »e dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v 6°/o nastopi za 1 dan prezgodaj; v 5°/i> ee napoved ne obnese
iih ima v zbirki, zraven pa nieno približno vrednost, čc ne v lirah pa vsai po kakšnem vodilnem solidnem kaia-ionu. Ne toliko morda zaradi sebe, kakor zaradi svoicev. ki navadno o znamkah niti poima nimajo. Ce torcl zaradi smrti ali druaih vzrokov preide zbirka v njih lasf. jo navadno prodajo. Pri fakih kupčiiah pa lahko kupec, če ni pošten, izrabi nevednost prodaialca in mu pobere za smešno ceno najboljše stvari iz zbirke. Taki primeri niso tako redka stvar in zato mislim, da fa svet ni neumesten,Zdoi. ko bodo čez mesec ali dva izšli spet novi katologi in bo vsakdo zaznamoval v mih znamke ki lili ima. nai obenem napravi še majhen seznam in približno do'oči vrednost zbirke.
Da je pri ocenjevanju lastne zbTke treba biti kritičen, ie jasna stvar. Slabih znamk ne bomo šteli, tudi rm bomo cenili prav običajnih znamk, ki pit je na kupe. Tudi za album vanr ob rodaii ne bo nihče dal boqve koli-o. Upoštevati je tudi treba, dn ni vsaka zbirka v očeh kupca vredna tohko. kolikor io ceni zbiralec, lo velja zlasti za socciame zbirke, zbirke žiqov in oodobrio. Pri cenitvi bomo torei vedno zaokroževali navzdol, saj tudi med zbiralci velja rek. da ie boljše presenečenje kakor razočaranje — razočaran pa bo vsakdo, kdor ne bo"dobil za zbirko tohko. kolikor je pričakoval.
*
Pri zbiranju znamk moramo tprei misliti tudi na stvari, ki so sicer drugotnega pomena, n v posebnih priii* kali, zlasti v sedanjem vojnem času, nad vse važne
D. Gruden.
Listek ..Družinskega tednika*1
Sadjarstvo in povrtnin$tvo na Japonskem
Napisal
ALEKSANDER von THAYER
.Kakor ie Japonska bogata z zele-niavo. tako ie revna s sadiem. Sicer •udi na Japonskem aoie vse zvrsti evropskega sadia. toda od vsakega sadja samo nekai vrst. Če liodi človek Po japonskih cestah, nima vtisa, da sadja primanjkuje. sai so izložbe trgovin s sadiem natrpane z .ringoii1. drobnimi rdečimi iabolčki in .nashiii*. tabolčkom podobnimi japonskimi hruškami. Japonsko podnebie ie vlažno ln zato za sadjarstvo ni posebno pripravno. Plemenite vrste sadia imaio namreč rade suho. sončno podnebie.
nedostatku se pridruži še okoliščina. da na Japonskem v času. ko sadie zori. dosti dežuie. tako da se v sadovih ne tvori dovoli sladkorja.
V vlažnem in toplem podnebju iuž-nih krajev na drevje spet preveč požene v veje in liste, in tako se zgodi, da lahko na Japonskem goje samo nekai vrst evropskega sadia. ki pa doseže po navadi zelo dobro kakovost.
.Japonske hruške goie na vodoravnih lesenih letvah, ker so ugotovili, da tako daje drevo več in lepših sadov, kakor če raste pokončno. Okus japonskega iabolka — pS navadi dobiš samo eno vrsto — ie osvežujoč in sladak. Na splošno imaio Japonci raisi hruške Mani priliubliene so na Japonskem nešplje, ki še jeseni pod vročini japonskim soncem odpro svoie bele cvetove. Okus teh sadov ie kiselkast. V Evropi eoie naiveč nešpelj v ‘Strii in Italiji.
* Japonska le Pa vendar dežela češenj! Videli smo cvetoče iaoonske češnje na slikah na fotografijah, in ''eličastne pokrajine s pogledom na zasneženi Fuji si kar ne moremo zamisliti brez cvetočih češnjevih dreves. Vendar se motimo, misleč, da te cesnie kdai dozore v užitne sadove!
V toplejših predelih Japonske aoie jCesnieva drevesa s tolikšno skrbnostjo.
Kakor menda nikjer drugie na svetu. ytih cvet ie simbol, in oko slehernega Japonca se z radostjo naslaia ob razkošju belorožnatepa cvetia. Ta čudovita drevesa pa žal ne rode užitnih sadov; okus japonskih češeni ie kisel-kast in prav nič podoben slastnemu, polnemu okusu evropskih češeni Tudi laponske češplje niso kai prida Ja^ Ponči jih ne iedo kot sadje, temveč 'lh nasole in primešaio rižu .•Jeseni ie japonska pokrajina polna zlatorumenega sadia v velikosti jabolk.sadia. ki ga ie Japonec krstil za ,kakt\ Kakijeva drevesa spadajo k ebenovini. Sadovi imaio razne oblike
."krogli
-Mumi so. podobni paradižniku In Polj podolgovati, podobni kokosovemu Orehu. Zelo zrele. sladke sadove naberem m naniza io v vence in iih
posuše kakor sušimo pri nas smokve.
Posebno priliubliene so na Japonskem pomaranče, ki iih poznamo pri nas z imenom .mandarine'. Na Japonskem doseže ta sad preceišnio velikost. v južnih kraiih celo velikost nftse melone. Ne smemo tudi pozabiti 0|nenili banan, ki iih iroie posebno na otoku Formozi. Grozdia ie le malo. Posebno na severu, kicr ie 'pozimi Premrzlo, da bi trta prezimila. V prosilci Kai goie zelo sladko rdeče Prozdie. ki ga lahko kupiš na vseh laponskih sadnih trgih. Kar nrodaiaio «a Japonskem ananasa, smokev in ia-Eodovih konzerv, pride večina iz For-tnoze.
Japonci jedo mnogo rib. zato si še posebno zajele sveže zelenjave Tako je postala Japonska dežela povrtnine, ivaipak so na Japonskem jeli goiiti >J"ti tiste rastline, ki so iih uvozili iz ;jVr°Pe in Amerike. Tako na iapon-“keni otočju rastejo in usnevaio kumare, špinača, beluši, paradižniki, čebula. korenje, buče in krompir, in Japonec se je na te sadeže tako pri-
vadil. kakor da bi bili tudi že pred tisoč leti na jedilniku njegovih pradavnih prednikov. Pridruži se jim pa še dolga vrsta povrtnine, ki ie pri nas ne uživamo in niti ne poznamo, tako bambusovi poganjki, ki so gotovo med najokusnejšimi jedmi na svetu, semenje soie. sladek krompir, mlada stebelca lotosovega cveta, ingverjeve koreninice itd.
Patata. sladki krompir, ie tropska rastlina. Sade io samo v iužnih predelih dežele, na severu io pa nadomešča naš krompir. Japonci imaio pa rajši sladki krompir, ker ie že njihova glavna hrana. riž. podobnega okusa kakor evropski krompir. Pozimi stoje na vogalih v velemestih .krompirjariT. ki podobno kakor naši kostaniarii prodajajo pravkar pečeni vroči sladki krompirček.
Korenje zraste na Japonskem dolgo do pol metra, na otoku Kiushuiiu pa doseže celo dolžino 70 cm. Neverjetno velikost doseže na Japonskem redkvica. Skoraj ga ni obeda, da ga Japonec ne bi začinil z redkvico. V vsaki trgovini s sadiem vidiš cele kupe belih redkev, ki so tudi do pel metra dolge. K tem se pridružijo tudi slovite redkvice iz Kagoshime; okrogle so in tako velike kakor pri nas naivečje buče. Na Japonskem iih suše pod streho podobno kakor pri nas koruzne storže.
Japonci po navadi redkev kuhaio, nadomestilo za svežo, osvežujočo redkvico pa dobe v stehlu lotosove rastline. ki torei ni pripravna samo za opevanje, temveč tudi za izvrstno iu-žino. kar ie sicer mani poetično, zato pa boli zdravo. Lotosovo steblo, narezano v rezine in nekoliko osoljeno, ima zelo delikaten okus.
Posebno okusno zelenjavno jed pripravijo Japonci iz lilii. Kaipak tudi na Japonskem ne iedo nežnodišečih cvetov, pač pa liliiine čebulice, oslajene s sladkorjem. To ie izvrstna, zelo okusna, toda tudi zelo draga ied. ki si io lahko pri.ošči samo premožnejši sloi.
Prav radi imaio Japonci tudi zelenjavno ied iz repinčeve korenine, ki doseže dolžino 40 cm. Po navadi io ocvro. Med najvažnejše in najboli priljubljene japonske rastline spada kaipak soia. imenitna, ker vsebuje toliko tolšče in beljakovin. Vendar ne uporabljajo vse rastline, temveč samo poganjke. Po navadi počakaio. da seme v temi skali, potem pa odneso do 20 cm dolge poganike na trg.
Posebno zanimivo ie. da Japonec kot zelenjavo ie tudi sveže cvetje. Vse poletie do pozne jeseni lahko v japonskih trgovinah z zelenjavo kupiš rumene cvetove krizantem ki iih pripravijo hkrati z listi z oljeni in kisom. Njih okus ie nekoliko trpek, sicer so pa neverjetno osvežuioče in nasitne.
Ker se Japonec navdušuje predvsem za češnjevo cvetje, se ne smemo čuditi, če ne počaka, da dozori, temveč ga raiši nabere, osoli in shrani. Pred južino cvete poparijo in pijejo to. tekočino namesto navadne vode. Piiača ima uriieten voni in okus po sadiu.
Tudi vrtnica ie pri Jaooncih hkrati okrasna rastlina in zelenjavna ied.
Vonjivi listi, oslajeni s sladkorjem in ocvrti na maslu so imenitna poslastica.
Čeprav se na prvi pogled zdi. da so Japonci sladokusci, vendar moramo pripomniti, da se zadovolie tudi z rastlino, ki povsod v izobilju raste, pa je vseeno ne uživamo To so morske alge. Na Irskem, na Škotskem, v zahodni Kanadi, v Mehiki in iužni Ameriki, na Kitajskem in v Južnem morlu igrata pa .alaria esculenta1 in .era-cilaria1 važno vlogo kot hrana za siro-mašnejše prebivalstvo.
V vsaki japonski trgovini z zelenjavo lahko kupiš vvdebele šope zvezane rjave alge. rdeče pa nrodaiaio v zavojčkih. Kakor povsod, kjer uporabljajo algo ko>t živilo, tudi na Japonskem iz nje kuhaio zeleniavno iulio. Juha. ki io pripravi Japonec iz rdečih alg. ie zelo okusna in tako nasitna, da nadomesti za več ur sleherno drugo ied.
Hamburger Fremdenblatt
J'
JE REKI A, DA SEM REKLA, DA fE OlA REKLA..
V
.r
0|K>zarjam vse gospe, ki stanujejo v isti hiši kakor jaz. da pripovedujem to zgodbo o nekih drugih liudeh v nekem drugem kraju. Ako pa bi se ta ali ona vendarle čutila prizadeto, naj ve da nisem kriva jaz. marveč dejstvo. da govoreč o nekem človeku, ponevedoma držiš stoterim drugim zrcalo pred obraz...
Neki čuden glad živi v človeku, neka čudna, nenasitna sla — radovednost. Ne mislim tu tiste plemenite radovednosti. ki je gnala učenjake in mislece. da so prebedeli toliko ncK-i in posvetili toliko dni svojega koristnega življenja mrzličnemu raziskovanju in razglabljanju. Mislim marveč tisto, njeno majvredno sestro — radoved: nost. ki se tako bohotno šopiri zlasti po kuhinjah po stopniščih, po cestnih vogalih, skratka povsod tam. kier koli vidimo, da stikaio glave ženske z nezadostno srčno omiko, tiste ženske, ki najlaže dihajo v vzdušju opravljanja in raznašanja malovrednih čenč.
Hudo ie. ako si ne moreš potešiti lakote, še huie. ako si ne moreš pogasiti žeje. nič pa ni hujšega od prevelike. manjvredne radovednosti, ki ji ne moreš zadostiti!
Sedem radovednih žensk ie živelo v tisti hiši. S tem nisem računala, na to nisem bila pripravljena. V tisto hišo me ie prignala strastna želja no miru. Po prstih sem hodila Po stopnicah v tretje nadstropje, čisto po tiho sem odklepala in zaklepala vrata, da ne bi zbujala najmanjšega ropota, da ne bi nikogar opozarjala nase.
Toda že dolge tedne, preden sem prišla, so vedele, da pridem. Nestrpno so me pričakovale. Pogovarjale so se o meni. mislile so name. Že davno preden sem prišla — ko sem verjela, da me ne poznajo ne po imenu, ne po obrazu —. so ugotovile, da moj brat ni moj brat.
Tako ie torei tistega usodnegav dne. ko sem naposled čisto tiho prišla, v dobri veri. da prihajam tuja v tujo hišo. sedem ženskih src razburjeno utripalo. Neka skuštrana glava ie molela skozi okno. nekje v nadstropju so se za spoznanje odprla vrata in neki obraz ie pokukal za menoj.
Kakšna neki ie?„. Naibrže še mlada... kakšen čuden poklic... novinarka, pa ženska... Morda bo pa ljubezniva... Boa ve. ali bo držala z »njos... Jaz bi ii že povedala naj ve. v kakšno hišo prihaja... Novinarka!... pli. to jaz tudi napišem, kai pa ie to takega!... Če se bo le dalo govoriti z njo. jaz ii že povem, kai ie »ta< vse pripovedovala o meni!... o. naj se le pazi njenega jezika, strupen ie!...
Te in take misli so jim bile zapisane na obrazih, gledale so iim iz radovednih oči.
Ko sem torei mislila, da prihaiam tuja v tuio hišo. ie bilo sedem žensk že natanko poučenih o meni: dovršeno natanko so poznale moje navade, celo moje ljubezenske odnose, moj značaj. Bog vedi. od kod so izbrskale vsa Ui drobna zrnca dvomliive resnice. iih primerjale med seboi. ugibale — in potiho spletale mrežo, v katero so me nameravale uifeti.
Z legitimacijami in krstnimi listi sem naposled vendarle prepričala gospodinjo. da ie moi brat moj pravi brat. Težje mi je bilo prepričati io, da ne prihajam s slabimi nameni. Da nisem ne tatica, ne takšna. Zakai za poštenost nimam drugega izpričevala kakor svoj lastni obraz.
Obraz pa — tako mi ie zatrjevala gospa —. obraz pogosto laže.
»Kakšen človek se vam zna prikupiti. vse vam brž obljubi, nalašč se dela poštenega in dobrega, samo da vas premami, pri tem pa ima Bog ve kakšne slabe namene... sai vi menda niste takšni., če pravite...«
V veži je pozvonilo. Ženska, ki ie stala na pragu, me ie nekam čudno premerila, tako da sem nehote pomislila. da naibrže misli, da sem nova postrežnica pri hiši. Želela ie govoriti z gospo.
Dvakrat sem morala priti v kuhinjo, medtem ko sta se pogovarjali. To ii ie očitno zadoščalo, zakai nato se ie hitro poslovila in odšla.
Nikdar ne morem dovoli poudariti, da sem prišla v tisto hišo s strašno želio po miru. Toda tu pred menoi je sedela postarana, zaietna ženska, ki je komaj čakala, da bi mi mogla odpreti svoie srce. Že gola vljudnost mi ie narekovala, nai io poslušani.
Nikdar ne morem dovoli poudariti, kako zoprno mi ie sleherno obrekovanje, opravljanje in spletkarjenje. Tu ie pa sedela pred menoi ženska, ki se ie kakor muha v jačevino zapletla v mrežo spletk.
Odprle so se zatvornice njene neizmerne zgovornosti in niene besede so me zagrnile kakor razbesnelo valovje.
Njene nasprotnice so se delile v »taspodnjo«:. v »unotaspodnjo«. v »ta-zgornjo . v »stranko s tošlom*. in kakor medle podobe Statistov so fungi-rali nekje v ozadju neki študentje, neke priče, častniki in tako dalie.
Imela ie tudi nekai prijateljic — »tri. štiri gospe imam. štiri boljše gospe. z njimi sem si priatla. one me poznaio. njim lahko vse povem...«
»No. ste io zdai videli?« ie začela ogorčeno.
»Kai pa. gospa?«
»Njo«! — Taspodnio! Vas ie prišla pogledat! Hotela vas ie videti, niti do jutri ni mogla počakati!...«
»Kako — mene? Zakai — mene?«
»0. io boste že še spoznali!... vi še nič ne veste, kakšne liudi imam jaz okrog sebe... Zmerom ie prihajala k meni... vse so zmerom prihajale k meni. nalašč so prihaiale. zdai po likalnik, zdai po vago. zdai kai vprašat. pa za nič drugega ne. kakor da bi videle, kdo ie pri meni. kai imam na mizi. in da bi iim kai povedala.«
»Zakai ste jim potem odpirali in iim zaupali, če vam ni bilo do niih?«
»O. vi še tega ne veste... Oh. ko pa jaz ne morem molčati!... Moja glava, moja glava, vsa ie že zmešana! Pomislite. pa sem šla in sem ,uni‘ ta-spodnii povedala, kai ie naredila ,ta‘ taspodnia (povedala mi ie tudi. kai ie naredila), ta pa. mesto da bi molčala, pa ie šla pa ie povedala to tej... in saj veste, da mi tega ne bo odpustila... kai takega, kai takeea si grem napravit...«
»Saj veste, da ne smete vsakomur vsega zaupati, gospa.«
»Ko pa ne morem molčati... prej sem bila vajena poštenih ljudi.... vedno so bili okoli mene pošteni ljudje, zdaj pa takole... vsakemu povem vse, sai če molčim, mi leži to na srcu. in v glavo mi gre... iaz moram govorili, liudie pa so hudobni, pa to izkoristijo... in če bi povedala vsai samo to. kar sem ii res iaz povedala, tako pa. pomislite... Tazgornia ie rekla taspodnji. da sem iaz rekla, da ie ona rekla...«
»Kako. gospa, zdai ničesar več ne razumem...«
»Oh. sai vem. da preveč govorim... preveč govorim... Toda vi bi morali
to vse vedeti... jaz bi morala imeti nekoga, ki bi vse to vedel, če bi se kai zgodilo.... da bi imela pričo...«
Na vežnih vratih ie drugič pozvonilo. Spet sem šla odpirat. Pred vrati sta stali dve ženski in me potegnili na hodnik.
»Oprostite, gospa — ali ste vi.... ali ste vi...?«
»Da. gospa, iaz sem: kai pa bi radi?«
»Oprostite, kdo pa ie bil prejle v ta srednji sobi?«
»Mislim, da nihče, gospa.«
»O pač. sai ste slišali... sai ste morali slišati! Kako so razbijali no tleh! Nalašč to delajo, da mi ne moremo spati!«
»O kakšnem razbijanju na govorite, gospa?« sem ju začudena vprašala.
»Zraven te vaše sobe... sai ste vendar slišali, kako so snet razbijali...« Stopila ie bliže k meni in toliko, da me ni zaupno prijela za rokav:
»Jaz bi vam lahko še veliko, veliko povedala... Ce dovolite...«
»Ne dovolim, gospa. Ne zanima me.«
Ne vem. kdo sta ti dve ženski. Nisem iu še nikoli videla. Zdai pa stojita tu pred menoi in radi bi me potegnili v mrežo, ki so mi io spletle.
»Gospa. zares nobenega ropota nisem slišala, kolikor vem. ni bil zdai nihče v tisti sobi.«
Razočarani odhajata po stopnicah navzdol. Ena želia pa se jima ie vendarle izpolnila: Videli sta me.
Ah. če bi imela dovoli potrpežljivosti in časa — kai vse bi lahko izvedela. zdaj. ko še ne vedo. na katero stran se bom opredelila!
Ali te čenče me ne zanimaio bog-vekaj. Prišla sem v to hišo s strastno željo po miru. Morala sem nasilno prekiniti povodenj besedi v kuhinii. Zakleni'a sem se v svojo sobo. hvala Bogu. zdai ie vse tiho... A zdai. v tei tišini nastajajoče noči iasno čutim, kako se napenjajo in zadrgujeio niti. spletene med nadstropji, stanovanji in ljudmi v tei hiši. Za trenutek me ie obšla slabost, kakor da se dušim. Iu kakor da me ie prešinila neka skrivnostna jasnovidnost, me ie izpreletel 9trah: Naprtili mi bodo tožbo!... Zakai v tisti hiši ie boli kakor kier koli na svetu veljalo načelo: Ako nisi z menoj. si zoper mene. in ako si zoper mene. dobiš zanko okrog vratu!...
Ah kai — to ie le napetost živcev, sem se 3kušala pomiriti. Vendar to prvo noč nisem dobro spala. Sanjalo se mi ie o velikem pajku, kako ždi v kolu sobe in plete mrežo.
Katarina Špur.
OKVIttfl
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, V/olfova 4
PRVOVRSTNI KRONA KOLOMAZ v
škafih po 15 in 25 kg in v pločevinastih dozah netto 85 dkg Adheziiska mast za jermene znamke »Lanolin«. Čevljarska smola, švedska, črna in rumena. Bencin, nafta, vse vrste strojnega in cilindrskega olja. Lekarniška, drogeriiska vazelina, parafinska 'n vazelinska olia. glicerin, parfumske esence. — Kaolin. slikarske krede in težki Spat. — Solidna postrežba, nizke cene. stalna zaloga. — Petrnnafta A. Hnielak. Ljubljana, Ciril-Metodova ulica št. 35a
GRAFOLOG z akademsko izobrazbo izdela sliko značaja po rokopisu. Informacije: SERVIS BIRO, Šelenbur-qova 4.
Usnjene izdelke barvaile le s spe-rinlno barvo ki usnju ne škoduje. Elaks — Napoleonov tre.
ROMAN - NAPISALA M/GNON G. EBERHART
> Obotavljal se ie. Potlej je dejal po-tasi, gledaje ii nepremično in trdno v oči: »Kalvin kaipak! Videl sem, kako sta zavila z Evo skupai v vrtnarsko hišico Videl sem tudi. ko ie Potlej sam odšel. Bilo ie temno, na ®ein ga vendar spoznal. Ali si mar M'1 sl itn. da sem jaz morilec...? Poidi. Jtoila. vso izpoved bova napisala. Narekoval ti bom. Ti boš vse natanko ‘Bpisala. kar ti bom rekel. Na koncu s« bom pa iaz podpisal. Poidi, sedi za Pisalno mizo. Sai menda vidiš, da mi Bl'r> za res. Pridi...«
Ni se mogla ganiti. Tedai ie v obu-Pti tehtala, ali bi ga nenadejano su-S^a in v istem trenutku odskočila, j^ejo se ii ie. da ie to edina možnost, inu uide.
v joda v tisti sekundi ie nekdo od-SHfnil vrata in Hovvlaud ie izpustil ‘bjlino zapestje, v,Nji pragu ie stal Kalvin. HowIandov p'edi obraz ie še boli pobledel. ko le uzrl. Kalvin ie zaprl vrata, stoje*1 bliže in ostro vprašal: »Kai po-rJI* *u- Hovvland? Roko iz žepal Obo-P”^en sem, toliko da veš! Tebe pa tu '-•s nisem pričakoval.«
Dni	Howlandov obraz ie bil
bnll! °n niaski. »Ti sam si rekel, nai dar ? 1)011 devetih tu. Rekel si ven-r. (*a, hočeš v Sibilinem stanovanju im«*01, sovoriti. Kar vedel sem da km. neKa> drugega v mislih. Zdai ie P,Kalvini Tako ne gre dalie.« bi 1151,1.1.1 i® 'n se očitno trudil, da piikril svojo razburjenost. Kalvin lami! 5/nl Hropeče ie kriknil How-vrfri°-re*. Včeraj ponoči, ko »1 nisi	1,1 s<>- sem izprevidel. da
WteiV!!® -?.ri *d,r,«vi pameti. Meni si el zaviti vrat! Ker vem. kako iu
kaj! Uganil si mojo grožnjo, ko sem Beo podkupil, nai pove svojo zgodbico. In veš. zakai sem to storil? Ker nočeš deliti Dianinega denarja z menoj! Potlei si se sicer spametovat, ko ie šlo za res — in za zahvalo sem te izrezal s čednim alibijem. Tolikanj sem ti zaupal, tepec, kakršen , sem! Vedeti bi bil nioral. da tebi človek ne sme zaupati. Eva ie morala predrago plačati ker ti ie. ko sta bila skupai na splavu, pripovedovala o svojem uspešnem potovanju.« Glas se mu ie pretrgal: samo še kričal ie hripavo. Obrnil se je k Šibili: »Blazen ie v svoii častilakomuosti! Z Diano se ie poročil samo zaradi nienega denarja. Brez njenega denarja bi ne bil nič — in zato ie zdaj Evo umoril! Meni ni kazalo drugače, ko da sem stisnil rep med noge. Povedala boš šerifu, da sem te rešil! Prišel sem sem in ti povedal resnico..«
Ko bodež ie posegel Kalvinov glas vmes: »Laže! On ie morilec. On ie umoril Evo in Gleasona. Ali mar ne vidiš, da mu ie zločin zapisan na čelu?«
»To ni res!« ie cvileče zavpil How-land. »Šibila, nekai bo treba ukreniti! Nevaren ie...«
»Jezik za zobe!« ie zagrmel Kalvin. »Razkrinkal sem te — to le predobro veš. Šibila, kje- ie tista zelena vrvca, ki si io našla? Kje io imaš?«
Šibila ie zajecljala: »Kje...? Tam je... v kovčegu. Kalvin, on ie telefoniral policiji. Rekel ie. da gre za samomor. Govoril je o oknu in o ženski. S tem ie mislil mene. In na pisalni mizi ie ležal listek...«
»To ni res!« jo kriknil IIowland ves prepaden. »Ničesar, sploh ničesar
ne vem o tem. kar eovoriš!« Zde] se je ko premagana zver in njegove oči so blodile okoli.
»Dai mi vrvco.« ie mirno ukazal Kalvin. »Rad bi io videl.«
Sprva se ie obotavljala, potlei ie pa le stopila k mizi. čutila se ie nebogljeno in zmanjkalo ii ie moči. da bi sploh še mislila na beg. Zdelo se ii ie da zija pred njo globok prepad, in v glavi se ii ie vse vrtelo v divjem plesu. Vzela ie iz kovčega zeleno vrvco s celuloidno žogo in čopkom in io položila na mizo. Zelena barva te mačje igrače se ie zdela kar strahotna. Šele zdai se ie Šibila zavedela, da še zmerom drži v rokah Ljudmi-lipo pismo. Bila ie do kraia zmedena.
Howland ie bil še prod nio tu., torei ie bil Howland poklical policijo... Toda ta zelena mačja igračka...
Sredi razmišljanja je zagrmel ostri Kalvinov glas: »Kaj veš o tei vrvci? Brž!«
»Ležala je... ležala ie na mizici v vrtnarski hišici. Takrat Potlei ie izginila.«
»Za božji čas. kai pomeni to?« ie bruhnilo iz Howlanda. »Ali io ie mar s tem zadavil?«
»O tei vrvci ni bilo nikoli govora.« ie bevsknil Kalvin.
»Bila ie pa vendar tam,« ie odločno ugovarjala Šibila.
»Ni je bilo tam. ko smo prišli s šerifom tja!« je vzkliknil Hovvlaud. Srdito se ie obrnil h Kalvinu: »Zato si se torej vrnil! Videl sem te! Umoril si io. nato pa zbežal v gozd. Potlej je prišel Rihard in za niim Šibila. Ko ie luč ugasnila, si se vnovič splazil v vrtnarsko hišico. Bržčas sla bila Rihard in Šibila ravno v kuhinji. Nato si zbežal naravnost domov, da se preoblečeš. preden se prikaže Rihard in pove grozotno novico. Ti...«
»Ali veš. kakšna stvar ie to?« ie vprašal Kalvin, ne da bi se bil zmenil za llo\vlanda. iu Šibila ie za jecljala:
»Mislila sem. da si kupil to igračo
za mačico.«
»Tako ie.« ie odvrnil Kalvin. »How-hnd io je uporabil, da bi zvrnil sum name.«
»Nikar mu ne verjemi!« ie zakričal Howland. »Laže ko pes teče!«
»Molči. Hovvland!« ga ie nadrl Kalvin. »Zakaj si prišla s£m. Šibila?«
»Dobila sem... brzojavko sem dobila. t Stopila ie od mize vstran in se hotela umakniti proti vratom, toda nekai v Kalvinovih očeh io ie prisililo. da ie obstala ko prikovana. Vse se ii je vrtinčilo v glavi — in samo tega se je še zavedala, da mora pobegniti.
»Od Riharda, preikone. Ali ie to
vse?«
»Ne. ne. Tudi telefoniral mi ie.t
>Tu afem?«
»Da.«
»Potlei torej ve. da si tu?«
»Ne. Naročil ie. nai pridem v kavarno Drake na sestanek. Zdai... zdai bi rada šla. Kalvin.«
»Kaj imaš tu v roki?« Kalvinov glas ie zvenel čedalje ostreje.
»Oh. samo pismo. Ljudmilino pismo. Takrat me ie vendar prosila nai pridem k niei.« Šibila ie čutila, kako ii drhtijo vsi udie.
»Preberi ga.« ie ukazal Kalvin. »Na glas ga preberi.«
Kakor v saniah ie potegnila pismo iz ovitka. Nobenega glasu ni bilo slišati. »Draga Šibila,« ie brala, trudeč se, da bi bil nien glas trden. »Prosim te. da prideš, kakor hitro le moreš. Govoriti moram s teboi. Vzemi si dopust. Novic ni kai prida. Kalvinu in Diani se dobro godi. Kalvin se peha za senatorski stolček. Če se bo Diana še dalie tako gnala zani. se ii bo gotovo posrečilo, da se bo nekoč ustoličil v Beli hiši. Tako pogosto moram misliti na prejšnje čase. Ondan sem brskala med starimi stvarmi — in kar milo se mi ie storilo. Tudi tvoia punčka ie bila vmes (Betsv — sai so je še spomniš?) in zlata večerna tor-
bica Izabelina. pa Rihardova šolska spričevala. Kalvin me ie zasačil pri tem brskanju; sprva si me ie sposodil. potlej sem mu pa morala na las natanko vse pripovedovati, kai kateri izmed spominkov pomeni. Potrebujem te. dragica moia. Prosim, pridi...« Premolknila ie. Kalvin! Torei ie bil tudi Kalvin videl Izabeliuo torbico, morda hkratu z Evo. In Kalvin ie bil pri priči uganil okoliščine... Potem — v dno duše se ie prestrašila — potem ie llowland vendarle resnico govoril!
Kakor skozi gosto meglo ie slišala Kalvinov glas; ledeno ie dejal How-landu: »Aretirali te bodo in obsodili. Vse. kar si ii pripovedoval, sem slišal skrit v kuhinji.«
Zdelo se ie. da se Hovvlandova mogočna postava seseda. »Sai sem prišel sem zato, da ii pomorem. Šibila bo to potrdila.«
»Norec!« Kalvin s« ie satansko zasmejal. »Ona te ne more rešiti. Z men<>! vred tj v kleščah — in rešiti se ne moreš več.«
Nekai trenutkov ie bilo vse tiho. Potlei ie šepnil Ho\vland: »Kai nameravaš?«
»Ali se bojiš? Kajne, da se boiiš? Malo prej si pa še tolikani junačil... Ha. zdai te ie le strah popadel...«
Udušeno ie izdavil Hovvland: »Kar ie prei rekla... o sa|nionioru... o oknu... lega. Kalvin, tega vendar ne moreš storiti!«
»O pač. lahko! Popolnoma preprosta stvar,« ie ledeno odgovoril Kalvin. Njegove oči so zrle trdo in so se iskrile v neznanem blesku, ko da ga je obsedlo neko drugo bitie. »Okno ie kakor nalašč — in listek, ki ie ležal na mizi... .To ie konec* piše na njem — ta neovrgljivo dokazuje, da ie sama napravila križ čez svoie življenje. Jaz imam imeniten alibi, sai sem telefoniral policiii in navedel približno podobno hišno številko...«
Konec »rUi.od.njii
V..'"
travno: 1. Dva ista soglasnika ik. 2. Preprosto orožje; nahod i, vnetje sluznice. 3. Svod; po semitov. 4. Vojna ladja. 5. Ital ; čut; grška črka. 6. Vrh \ ih Alpah (Mangartska skup'
Navpično: 1. Klorova spojina; kemijski znak za rubidij.,2. Način sre-dobežnega razcvetja; japonsko oporišče na sev. Novi Gvineji. 3. Jerbas. oprtnik; angleški Janez. 4. Azijec. 5. Narobe je časovni veznik; francosko mesto m trdnjava (kakor se izgovarja, nam pa pomeni glagolsko obliko); vprašalniea. 6. Zdravnik, ki je prvi opisal obolenje ščitne zleze, t. j. golšo in se zato po njem imenuje (1799—1854). 7. Oce v naših ;vzhodnih narečjih in v ruščini; izvin ;vrelec. 8. Krajevni prislov; pravilen, 'v redu potekajoč. 9. Ploskovna mera; ! dlaka, las.
V objemu smrti
Nenavadne dogodivščine s kačami
Z naočarko na prsih je spal. Svojevrstno uspavalo
Afriška kača v prostosli ie človeku odkrit sovražnik. Človek kakor kača si v boju skušala okorisiiti z vsemi zvijačami, ki jim iih ie dala narava. Kača v šotoru, v spalni vreči ali v temni sobi ie pa kakor demon, ki nam ga ie poslal sam vrag.
Strašne doqodivščine s kačami sem nekoč doživel v Sudanu. V žgočem soncu sem bil iahal več ur in sem proti 'večeru dospel do farme nekega svojega prijatelja.
»Gotovo bi se rad okopal.« mi ie rekel prijatelj. »Za gospodarskimi poslopji boš našel zapuščen vodnjak s čisto talno \odo, ki je mnogo bolj osvežujoča, ko topla brozga v kopalnici, ki priteka po ceveh, ki so ves dan na soncu.«
Seveda si nisem dal tega dvakrat reči. Stari vodnjak ie bil globok, sonce čez dan ni moglo sijati vanj, zato je bila voda v niem izredno osvežujoča. Zdajci sem zaaledal pred seboj maihno, trikotno glavo. Trenutek nato se ie iz vode prikazalo dva metra dolgo slamnatorumeno telo egiptovske naočarke.
Bil sem nag in brez orožja. Zavedal sem se, da se morem kače rešiti samo tako, da se delam mrtvega. Stisnil sem se k steni vodnjaka.
Počasi se je premikala strupena kača pred menoi sem in tja. Niena
2lava mi ie prihajala čedalje bliže, adela me je konica njenega repa.
Z očmi ie sovražno bolščala vame. Tedaj sem spolzel z nogami po močvirnatem dnu vodnjaka in se potopil pod vodo. Kača ie planila name. Rešil bi se ie lahko samo tako, da bi jo prijel za tilnik in io krepko stisnil. Komaj sem io pa zqrabil. se je njeno telo ovilo okrog moie roke.
Tako sem stal četrt ure in stiskal kačo za tilnik. Počasi, počasi sem čutil, da so kači popuščale moči in je postajala trda. Lahko bi ii z zobmi pregriznil hrbtenico, a nisem mogel. Poklical sem na pomoč, a moi glas se ie odbil od vodnjakove stene. Nihče me ni slišal. Tedaj je tudi meni začelo zmanjkovati moči.
Naposled ie kača popolnoma odrevenela. Skušal sem z njo na roki splezati po lestvi iz vodniaka. Počasi sem stopal s klina na klin. Naposled sem prilezel iz vodniaka in zalučal kačo nazai v vodo.
Sele tedaj sem opazil, da ie bila v vodnjaku še druga naočarka. Samica...
*
Bilo ie po deževni dobi. ko sem
nekega dne iahal s svojim nosačem, domačinom Malingo ob neki jeki. Zaradi visoke vode v času deževja so se kače zatekle na drevesa. Med potjo se mi ie že večkrat zgodilo, da ie nenadno planila katera izmed teh kač z drevesa mojemu komu za vrat. Seveda sva zato z nosačem zvečer dobro preiskala prostor, kier sva se namenila postaviti šotor.
Nekega večera nikakor nisem mogel zaspati. Čeprav ie bilo že pozno, nisem še zatisnil oči in sem bil po polnoma buden.
»Daj mi uspavalo, Malingo,« sem prosil nosača, ki ie sedel meni na-sproti.	.
Ne vem več, ali mi ie Malingo tedaj prinesel uspavalo ali ne. Moral sem pa nedvomno nekai ur spati. Ko sem se prebudil sem začutil nekai vlažneqa, mrzlega na svoiem vratu. Zunaj se je že začelo svitati. V medli svetlobi, ki ie prihajala skozi šotor, sem s strahom spoznal, da mi leži na vratu kača naočarka. Naistrupe-nejša afriška kača! Nieno telo ie bilo do]qo več ko poldruq meter, oči ie pa imela zaprte, ko da bi spala.
Nisem se upal ganiti. Skušal sem doseči torbo, v kateri sem imel revolver. Narahlo sem poklical Malingo, a nosača ni bilo v šatoru. Kakor po navadi ie tudi tisto noč najbrže spal pod milim nebom. Zvečer ie bil bržčas pri meni samo zato, ker sem imel vročino. Seveda ga zdaj ko bi ga potreboval, ni bilo pri roki.
Kača na mojih prsih ie še zmerom spala. Najbrže ji ie prijala toplota mojega telesa. Bog ve Kako dolgo je že spala na meni. Najbrže se prei nisem prebudil samo zaradi uspavala, ki mi qa ie zvečer prinesel Malingo.
Skušal sem se zamotiti s tem. da sem štel. Upal sem, da se bo Malingo le prikazal. A nič se ni ganilo. Morda ie nosač sploh odšel na lov in se ne bo tako hitro vrnil.
Čeprav mi ie kača ležalo delno na _rsih, delno na vratu, sem vendar .ahko dihal. Zdelo se mi ie, ko da bi namerno tako legla na vrat. da ine ni tiščala v grlo. Samo malo bi moraia zasukati glavo, pa bi me lahko pičila v ustnice.
Cisto počasi sem dvignil levo roko. Ce bi se mi posrečilo zgrabiti kačo za tilnik, bi jo lahko vrgel od sebe. Trikrat sem io skušal prijeti, a vsakokrat mi ie zmanjkalo poguma. Ce se mi prijem ponesreči — četrtič sem se le opogumil in io zgrabil za tilnik. Kosti v mojih prstih so od krčevitega prijema zapokale. Kača ie bila mrzla in trda, z lahkoto sem jo odvrgel. — Bila ie mrtval Sele čez kakšno uro se je vrnil Malingo domov. Ko me ie našel zdravega in čilega, se ie na moč razveselil.
»Ali ste dobro spali?« me ie vpra-šal in zmigoval z ušesi.
»Ali si mi snoči prinesel uspavalo?« sem qa vprašal.
»Ne,« mi ie smeie se odgovoril nosač. »Dal sem vam boljše zdravilo V grmovju sem nošel mrtvo naočarko, ki deluje bolje ko vsako uspavalo. ic si io človek obesi okrog vratu...« t
Prva križanka
1 2 3 4 f 6
Nel
ric<
mei
mai
huc
niši
Nenavadna sposobnost rib
Nekatere vrste rib lahko barvo svojega telesa prilagode tlom, na katerih žive. Če na primer riba kambala živi v vodi s svetlim dnom, se bo prav kmalu še sama tako pobarvala. Tudi če so tla posuta s tem-nešimi in svetlejšimi kamni se bo prilagodila.
Riba barvo tal zaznava z očmi. Dražljaj prehaja skozi oči v možgane,-odtod pa v živčevje in barvne celice na koži, ki temu primerno reagirajo. Da to drži. so zooloqi dokazali tako, da so kambali pokrili oči in jo preselili v vodo z drugim dnom. Tedaj je riba ostala prejšnje barve in se ni prilagodila barvi dna.
Uporaba morskega blata
Morsko blato, ki se ga posebno veliko nabere ob izlivih rek. je vsestransko uporabno. V zdravilstvu z njim zdravijo razne zunanje bolezni, včasih ga pa zdravniki priporočajo
celo za notranje zdravljenje. Poleg tega, da to blato uporabljajo za zdravilne kopeli in obloge, pride posebno v prid tudi kmetu za gnojenje, včasih celo za gradnjo kolib.
Ren in Laba ob svojih izlivih na leto naplavita več milijonov ton tega blata in vsega ljudje s pridom uporabijo.
Ženske niso smele nositi čevljev
Nad okni starih egipčanskih hiš človek še danes lahko opazi pritrjene škripce iz lesa ali kovine. To posebnost si je omislil egiptovski vladar kalif Hakim (996.—1021. po Kr.), ki ie izdal zakon, po katerem ženske pod najstrožjo kaznijo sploh niso smele iz hiš. V istem času ie pa zapovedal tudi vsem čevljarjem dežele, da pod smrtno kaznijo ženskam ne smejo prodajati' čevljev.
Da so pa ženske vseeno lahko oskrbele svoj dom z vsemi potreb-
ščinami, so po mestu hodili posebni krošnjarji in prodajali svoje blago.; Zenske so imele na oknih pritriene košare, ki so jih s pomočjo škripcev spustile na cesto. Krošnjar,, ki se ie z vozom ustavil pred hišo, ie košaro napolnil z blagom, dobil svoje plačilo in odšel. Gospodinja je pa potem s pomočjo vrvi košaro spet potegnila na okno.
Tragedije v živalskem svetu
Neki lovec na krokodile ie nekoč popisal boj med krokodilom in levom, v katerem je bil zmagovalec krokodil.
Lev je zasledoval cebro in io podu pred seboi. žival ie bežala in naposled pritekla do obrežja. Lev ii ie sledil v vodo, kamor se ie zatekla, in jo zgrabil. A še preden se ie mogel veseliti svojega plena, je planil nam krokodil, ga zgrabil za nogo in ga počasi poiegnil pod vodo. Vendar tudi čebra ni ušla. smrti. Komai ie krokodil končal boi z levorn. se ie polastil še čebre, ki ie bila ze tako brez moči.
Vodoravno: 1. Ženske jih rade obiskujejo. 2. Grški bog vetrov; del Ljubljane. 3. Prava stran; planet. 4. Turški fevdalec; vladar; morski sesalec. 5. Predlog; premožen ruski kmet ali ruski pest; kemijski znatt za stroncij. 6. Pivo; drog. 7. Kemijski znak za srebro; nemški romantični esnik (1781—1831); pamet. 8. Ni-alnica; predlog; osebni zaimek; medmet. 9. Veznik; latinska kratica za »v letu Gospodovem«; nemški on; osebni zaimek. 10. Mesija. »Maziljeni«. 11. Čigav je Buenos Aires?
Navpično: 1. Gora nad Kamnikom (1460 metrov). 2. Jarem; nositelj dedne osnove. 3. Otroci; utežna eno; ta. 4. Očak, ki je preživel vesoljni potop; stavba iz brun. zapirnik, strelnica (množ.). 5. RomanskispoV nik; kemični znak za baker; francoski kipar-impresionist (1840—1917); 6. Kalijev aluminijev sulfat, sol. ki jo uporabljajo v barvarstvu in usnjarstvu; kratica za starejši. 7. Medmet; egipčanski sončni bog; posedovati. 8. Pritok Morave; afriška dežela in kolonija (največ dežja). 9. Očanec; dva ista soglasnika. 10. Mačka; čutilo. 11. Orodje, priprava, sredstvo, (iz lat.).
|!E
Druga križanka 1 2 3 4 5 6 7 6 9
Fa
29. Kralj pa se je nad takšnim bahaškim govorjenjem še boli razjezil in obsodil dečka na smrt na grmadi, če bi pes ne požrl treh mlinskih kamnov. Zapovedal je, zložiti veliko grmado in je sam pazil na to, da so jo pravilno zlagali. Potem pa ie ukazal pripeljati tri največie mlinske kamne; vsakega od njih so vlekli štirje konji.
30. Angelin je brez strahu gledal te grozne priprave. Ko ie bilo končano, je stopil kralj predeni
in mu rekel: »Zdaj naj pa tvoj pes pokaže, kaj zna!« Angelin se ie obrnil k psu in mu šepnil: »Da bi li, moi kuža, te kamne tako lahko pospravil, kakor da bi bili trije kosci mesa!« In glej: pes ie hlastnil po prvem mlinskem kamnu in ga požrl kakor bi mignil, nato pa še drugega in še tretjega...
31. Kralj se ie kajpada hudo prestrašil. in namesto, da bi Angelinu odpustil, je rekel, da je čarovnik in da ga morajo že zaradi tega sežgati. Angelin pa se ni dal ugnati. Rekel ie kralju: »Vsakdo, ki je obsojen na smrt, ima pravico do poslednje besede! Vprašam te torej, kralj, ali bi hotel vedeti, kdo ti ie ugrabil sina?«
32. Kralj ie silno prebledel in šibko prikimal. Ze ni več vedel, kaj se godi okrog njega, tako zelo ga je presenetilo Angelinovo vprašanje. Anqelin je pa dejal: »Tu ga pogleil Pes bodi. kar si bil nekdaj!« Kralj je odrevenel izbuljil ie oči, in komai lovil sapo, zakaj pred njim ie klečal nezvesti vrtnar: »O. milostljivi vladar, odpustil« je prosil. Nato ie tresoč se povedal vso zgodbo: kako je prisluškoval romarjevi želii. da bi se po dvanajstih letih uresničila mlademu princu vsaka želja, kako ga ie potem ugrabil speči materi, kako ie odnesel Anqelina h grofici, kako ga ie preizkusil in kako ga ie hotel potem zapreti, pa ga ie An^c!!n' spremenil v psa...
Daljt prihodnja
«
•j
i —
na]
-J; po-5. Ital. Vrh v skupi;! . zaznavanja, ki
je za nas v sedanjiku, a Cezar ga je izrekel v preteklem času. 8. Nežen,, mehek; evropski veletok. 9. Pogonsko sredstvo; predlog.
sre-
GAROBEN KVADRAT
1	2	3	4	5
1
A	A	A	A	A	1.	jed	
A	A	A	E	I	2.	turški	sultan
I	K	K	L	L	O O.	bojišče	(dvoj.)
M	M	N	N	O	4.	prekop	
R	R	T	T	U	5.	hunski	kralj
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka:	vodoravno:	1.	agronolj
Amil, 2 Zois, Matjaž. S iss (= nrss), 11 urada 4 Palermo, el. S. polir. agp. fi. odi*, late. 7. noč, kamin. 8. es, ruSevec. 0. rt*”, dej tir. 111. Mekong, znao. 11. Oto, Oaklan • Navpično: 1. Azi, povesmo. 2. 8<>sPl’
3. risalen, oko. 4. os, Livorno. 5. nt • i. 6. Omar. Sega. 7, magma, kej. a.
, z). 9. aja. pametna. 10. made. TiCi . užaljen, rod.
Stopnice: g, go, log, Olga, Volga. vogl»r’ Troglav, Trdoglav.	_
' Številnih: kiju«: govnač,- trebuh, ieleio, Djjj ■ mas, kij. - Marsikdo ratžal. deset 1 ljudi t ragovarjanjem enega slabega
»Kakšno bridko razočaranje za Mrs. Grayevo. če se bom poročila s Howard-jrn, namesto da bi se zastru; pila s plinom ali končala pod udarci surovega moža,« je mislila, ko si je za poslednjih pet in trideset centov kupovala vstopnico za kino. .
Drugo jutro je Dafna zgodaj vsta-la, vendar ne boli zgod a.i kakor Ma-Ty. Ko je namreč prišla v hotel ,Am-"bassador4, da bi vzela cek m ga vnovčila, potem pa poslala v diugi hotel po kovčeg.Jo je Mary ze čakala v hotelski veži.	.
»Oh, saj ste tukaj,« ,ie vzkliknila. »Ko so mi prejle rekli, da vas ni sem že za trenutek posumila da ste se mi mislili izmuzniti. Vendar sem si rekla: ne. tako inteligentno dekletce s takšno bodočnostjo ne bo storilo takšne neumnosti. Zato sem potrpežljivo čakala.«.
Vsaka beseda iz njenih ust je prikrita grožnja, je pomislila Dafna. Vendar ni videla poti. kako bi se oa-križala te pijavke v človeški podobi
»Dobro,« je vzdihnila. »Najprej moram stopiti gor po cek. Počakajte
me»čekvam ni neljubo, bi rajši šla kar z vami,« je odgovorila Mary. _
»Rada bi vedela samo nekaj,« je vzkliknila Dafna, »Ali ste verjeli svoji materi, da vas bo res rodila: Zdi se. da ste tedaj človeštvu vendarle še nekoliko bolj zaupali kakor danes ^
Mary ni ničesar odgovorila in je molče šla za Dafno k dvigalu.
Ko sta korakali po hodniku proti Dafnini sobi, sta zaslišali s tiste strani velik vik in krik. Med .vpitie se je mešalo histerično ihtenje. K-o sta prišli bliže, sta videli, da so vrata v sobo na stežaj odprta. Daina je vstopila. Maryv je pa obstala na pragu trdno odločena, da jo bo takoj popihala če so odkrili Dafnino sleparijo in bi se Dafna znašla v nerodnem položaju.
Hotelski ravnatelj in še neki tujec sta stala sredi sobe in kričala na mlado sobarico, ki se je bila sredi sobe zgrudila na tla in bridko jokala, šele ko je Dafna izpregovorila. sta opazila, da niso več sami.
Kaj za božjo voljo se je pa tu zgodilo?« je vprašala.
Ravnatelj se je obrnil in se opravičujoče priklonil.
»Obupan sem, da se je utegnilo kaj takšnega zgoditi, kar ste gost našega hotela,« je masleno dejal. »Kajpak bomo dekle _ takoj odpustili. Še nikoli se v tei hiši ni kaj podobnega zgodilo. Takoj vstani, pojdi v svojo sobo in pripravi svoje st*ari za odhod,« je velel ihtečemu dekletu.
»Kaj se je vendar pripetilo?« je ponovila Dafna svoje vprašanje.
»To dekle smo zasačili, prav ko si je hotela prilastiti nekaj vase lastnine. Samo čuječnosti našega Mr. No-lana,« namignil je na gospoda, stoječega poleg, ki se je ob teh besedah poln zadoščenja in ponosa priklonil, »se moramo zahvaliti, da je ni popihala "z eno vaših oblek in bogve s čim še vse.«
»Saj sem si jo hotela samo izposoditi,« je zaihtelo dekle.
»Krasti je hotela?« se je začudila Dafna. »Kaj je pa še vzela?«
»Mr. Nolan. poročajte vojvodinji, kaj se je zgodilo. Mr. Nolan je naš hišni detektiv.« je pojasnil Dafni.
Spet se je Mr. Nolan priklonil, se odkašlial in pričel govoriti, počasi in pomembno.
»Videl sem. kako ie to dekle prihajalo po hodniku,« je dejal. »Ker še ni dolgo pri nas in ker ne streže v tem nadstropju, se mi ie zdelo boljše, da jo obdržim na piki.«
Za nekaj trenutkov je obmolknil in z odporom pogledal ihtečo sobarico.
"Kradoma se je dotihotapila do , teh vrat 111 potrkala. Ker ni nihče odgovoril, je vtaknila ključ v ključavnico in vstopila. Skril sem se zunaj in jo opazoval. Čez nekaj minut se je vrnila. Previdno se je izmuznila skozi vrata in jih zaprla za seboj, čez roko pa ji je visela neka obleka.« Sele tedaj je Dafna zagledala eno svojih popoldanskih oblek, vso zmečkano na postelji.
»Oh!« je vzkliknila Dafna. »Nikoli nisem nosila te obleke. Ali ste prepričani, da je samo to vzela? Kakšna strašna zgodba!«
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA *
Nesrečna sobarica, še zmerom čepeča na tleh, je jela ob teh besedah spet ihteti.
»Videl sem, da je moje nezaupanje upravičeno,« je nadaljeval Mr. Nolan. »Ko se je splazila po hodniku in prišla mimo mojega skrivališča, sem stopil k njej in jo potrkal po rami. ,Kakor nalašč,* sem rekel. ,Kaj pa to pomeni?* Najprej se me ie hotela otresti, potem me je pa pogledala.s pogledom, polnim krivde. .Vojvodinja mi je naročila, naj odneseni to obleko v čiščenje. V soboto sem pozabila in zdaj moram pohiteti.* je rekla. ,Lepo,‘ sem ji odgovoril, ,toda kako da ti je vojvodinja to naročila, ko vendar sploh ne strežeš v tem nadstropju? Prosim, odgovori mi, toda brez iaži, razumeš?* Tedaj se je čisto zmedla, vrgla obleko na tla in mi spet skušala pobegniti.«
Mr. Nolan se je vzravnal in se ponosno nasmehnil, najbrže ob misli, da je nekdo hotel pobegniti njemu. Mr. Nolanu! ».Odnesla bova tole lepo v Vojvodinjino sobo,* sem ji rekel, ,nato pa odšla k hotelskemu ravnatelju. Videla bova, kaj poreče k tej zadevi!* Tedaj je jela jokati in moledovati in ni več nehala. Doslej nisva mogla z gospodom ravnateljem spraviti iz nje niti besedice. Sicer pa to tudi ni važno. Tatica je in mir besedi, čisto navadna tatica!«
»Nisem tatica!« je zajokalo dekle. »Hotela sem si jo samo izposoditi. Prav gotovo bi jo bila vrnila J«
»Ali ste prepričani, da ni ničesar drugega vzela?« je vprašala Dafna. »Mnogo stvari imam v sobi, ki niso pod ključem.«
»Nisem hotela krasti,« je ihtelo dekle. »Mislila sem si, da mi ne b: zamerili, če bi si jo za nekaj ur izposodila. Toliko oblek imate, zato sem si mislila, da za dve uri ali tri ene same pač ne boste pogrešili. Saj ne veste, kako je, če vsak dan vidiš toliko stvari,, ki bi jih rad imel — in nimaš ničesar. Vi stopite v trgovino in jih kupite. Nič drugega nisem hotela, kakor da bi bila danes popoldne čedno oblečena. Toda vi tega ne boste raiumeli-«
Dafnina jeza je bila že splahnela. Pozabila je na pomečkano novo obleko in je sočutno opazovala ihteče dekletce. Kakor da ona ne bi mogla tega razumeti!
»Govorila bom z njo,« je rekla.
»O. milostna, ne bo nič pomagalo,« je prepričevalno vzkliknil Mr. Nolan, »vendar lahko poskusite! Le oglejte si jo! Tudi jaz sem poskušal, pa nisem mogel spraviti iz nje niti ene same pametne besedice.« Surovo je pograbil dekle za roko: »Vstani, če govori vojvodinja s teboj!« je velei.
»Govorila bi rada na samem z njo in vas prosim, da vsi odidete iz sobe.«
»Če vam bo delala kakšne težave, vedite, da stojim pred vrati!« je rekel previdni Mr. Nolan.
»Tudi vi. Mary, prosim,« je rekla Dafna. ko je Mary za obema gospodoma zaprla vrata.
»Zakaj neki bi se ukvarjali z njo?« je tiho vprašala Mary. »Naj' gre z onima dvema in mir besedi. Zdaj imate pač svojo obleko in razen tega morava v banko, da vnovčiva ček.«
»Pojdite iz sobe in govorite z Mr. Nolanom,« je rekla Dafna. »Človek bi dejal, da spadata drug k drugemu.«
»Prav. Upam. da ne bo dolgo trajalo. V banko morava, ne pozabite!«
Dafna je zaprla vrata za njo. Nato je stopila k ihtečemu dekletu.
»Vstani,« je rekla. »In sedi na tale stol. Ničesar ti ne bom storila, torej se me nikar ne boj.«
Dekle jo je pogledalo s preplašenimi, objokanimi očmi.
»Hotela sem si jo res samo izposoditi,« je ponovila in obupno zaihtela.
»Sedi. nato se bova v miru vse pogovorili. Kako ti je ime?*
Počasi se je dekletce dvignilo s tal. Dafna jo je odpeljala k bližnjemu stolu.
»Fanny,« je rekla deklica.
»Kaj si hotela z mojo obleko, Fanny?«
Fannjr je odkimala in se spet spustila v jok.
»Saj je nisem ukradla,« je ihtela. »Samo izposoditi sem si jo hotela.«
»To že vem. Toda zakaj si si jo hotela izposoditi?«
»Popoldne imam sestanek z novim fantom. Edino prosto popoldne je in moj prejšnji fant me je pustil, ker sem bila preslabo oblečena.« Fanny ie obmolknila in pogledala Dafno. Zdelo se je, da bo zdaj zdaj spet planila v jok,
»Razumem,« je rekla Dafna. »Ho-tela si narediti na novega dober vtis.«
»Da,« je rekla Fanny. Počasi je raslo njeno zaupanje do Dafne in za nekaj trenutkov je pozabila, da govori z vojvodinjo. »Dekleta so toliko vedela povedati o vas. In tista, ki vam pospravlja sobo, je pripovedovala, koliko oblek imate in kako bogati ste. In ko ni bilo drugih deklet, sem odšla v vašo sobo. da bi si ogledala te obleke. Ničesar nisem nameravala vzeti, prav res. da ne.«
»Vem,« je rekla Dafna. Uboga mala stvarca, je pomislila. Prav tako dela kakor jaz, samo z razliko, da sem jaz velikopoteznejša in spretnejša. »In dalje?« je prijazno vprašala.
»Nato sem zagledala to obleko. Tako lepa se mi je zdela: Snela sem jo z obešalnika, stopila pred zrcalo in jo podržala predse. Tako dobro se mi je podala. Mislila Sem sic, če bi
V 24 U R A H
barva, pliaira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisli posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
danes popoldne imela takšno obleko, bi se Phil gotovo zaljubil vame. Morda me bi celo zasnubil — ko bi bila vendar tako gosposko oblečena.«
Dafna se je nasmehnila. O. kako dobro je poznala takšne misli!
«In nato sem mislila: če si jo bom samo za eno popoldne izposodila, je pač ne bo pogrešila. Dekleta so rekla, da se boste vrnili šele pozno popoldne. In jaz sem jo nameravala proti večeru, preden se vrnete, spet obesiti v omaro. Bila bi pač zelo previdna, in bi pazila na obleko, da je nev bi pokvarila, tako da vi ne bi ničesar opazili. Vse bi se torej lepo uredilo, če me ne bi bili zasačili.«
Dafna je mofčala. Nje pač še niso zasačili. Osleparila je več trgovin, ko je pod tujim imenom nakupila vse te obleke. Če jih ne bo mogla plačati, bo romala v ječo. Bila je na slabšem kakor Fanny. saj je delala veliko-potezneje in z večjim tveganjem. Fanny je tvegala samo svojo službo, ona je pa tvegala svojo svobodo. Primer uboge male Fanny, ki so jo zasačili v tako nepravem trenutku, ji je zbudil vest. da se je sama nekoliko zmedla in vznemirila.
In zdaj,« je spet zaihtela Fan-ny, »in zdaj sem ob službo in zraven nimam nobene poštene obleke za popoldne.«
»Ne bodi neumna,« ji je rekla Dafna. »Ne boš ob službo in boš lahko t« obleko oblekla danes popoldne, jutri popoldne in sploh vsako popoldne, če si to tako želiš. Tvoja je. Na, obesi si jo čez roko, toda ne mečkaj je tako neusmiljeno, če hočeš. da boš lepa v njej.«
Fanny je pogledala obleko, ki ji jo ie ponujala Dafna. in nate z začudenimi očmi zastrmela v Dafno.
»Ali resno mislite?« je zašepetala.
»Kakopak! Mar je ne maraš?«
»Oooo-« Fanny je stisnila obleko k sebi. Nato je pa spet obupano pogledala Dafno.
»Toda on je še zmerom zunaj,« je rekla.
»Kdo?«
»Ta Mr. Nolan! Če bom stopila z obleko pred vrata, me bo takoj prijel, prav gotovo me bo prijel.«
»Ne — ne bo te. Šla bom s teboj. Pojdi!«
Dafna je stopila k vratom in jih odprla. Fanny je le počasi capljala za njo, pobožno nesoč obleko v rokah.
»Bil je samo bedast: nesporazum,« je rekla Dafna Mr. Nolanu in hotelskemu ravnatelju. »V. soboto nisem mogla priklicati svoje sobarice; ko sem slučajno zagledala to malo na hodniku, sem jo poklicala v sobo in ji naročila, naj nekaj mojih oblek odnese v čistilnico. In pato sem vzela iz omare to staro obleko ih ji rekla, da jo lahko obdrži, če hoče. Tedaj je pa prišla na obisk neka
Sospa in mala je odšla brez obleke, lanes popoldne ima prosto in zato jo je hotela obleči. Ker me ni bilo tukaj, si jo je samia vzela. To je vse. Nihče ni ničesar kriv.«
Mr. Nolan je nežaupno in nejeverno poslušal Dafnino pripoved.
»Zakaj pa tega ni takoj povedala, ko sem jo vprašal?« je vzkliknil. Bil je užaljen v svojem dostojanstvu in je čutil, da ga ima Vvojvodinja za norca.
Dafna se je zasmejala.
»Preveč ste jo bili zastrašili. In kajpak ni bilo -čisto, .prav, kar je storila — da je tako meni nič tebi nič vdrla v mojo sobo. Ni čudno, če se je pozneje tako prestrašila, da je x-ajsi pustila obleko, kakor da bi vam razlagala tako delgo zgodbo in pobegnila.«
»Skušala pobegniti,« je popravil Mr. Nolan.
»Prav. Vsekako je zdaj spet vse v redu. Povedala sem ji, da je storila veliko neumnost, ko je prišla v mojo sobo, ko sem bila zdoma. Tako je vam ni več treba vzeti v roke. In prav lepo se vam zahvalim. Mr. Nolan, da ste tako vestno Izpolnjevali svojo dolžnost in pazili na mojo lastnino.« Očarljivo se je nasmehnila presenečenemu detektivu in se vrnila v sobo. Če bi Mr. Nolan vedel resnico, je pomislila, je tudi jaz ne bi tako poceni odnesla.
»Le zakaj ste tako drago obleko podarili tej punčari?« je očitajoče vprašala Mary, ko je koj nato prisopihala v sobo. »In če se že morate izkazati velikodušno bi bila jaz prva, ki naj bi jo dobila! Zdaj pa hitro! Vzemite ček — v banko morava!« —
Ne da bi trenila in brez kanca hvaležnosti je Mary vzela pet sto dolarjev, ki jih ji je odštela Dafna.
»Ne pozabite,« je še rekla, »vse, kar boste še dobili, si bova razdelili na pol. In če vas bom zasačila, da me nameravate opehariti...«
Utihnila je. vedoč, da ji ni treba stavka dogovoriti.
»Zakaj neki še ne greste?« je s studom vprašala Dafna. »Dobili ste svoj denar, ali ne? Drugega nimam za vas!«
»Kdaj pa kdaj se bom spet oglasila,« je obljubila Mary. »In razumete — nikakršnih neumnosti!«
Naposled je le odšla. Dafna je plačala svoj račun v hotelu .Comodore* in se vrnila v ,Ambassador*. da počaka, kdaj ji bo telefoniral Hovvard.
Nekaj dni je minilo, ne da *bi se bilo kaj pomembnega zgodilo. Ho-\vard je bil vsak dan pozornejši in ljubeznivejši in. Dafna je slutila, da jo bo Drav kmalu zaprosil za roko. Obsipal jo je s cvetlicami in knjigami in Dafna, ki po navadi ni imela bogve koliko denarja. §i ie pogosto zazelela, da bi bila njegova darila primernejša za prodajo ali zastavljalnico.
Boward je vedel, kaj dela. če bi si bil ždel Dafno samo za ljubico, bi ji poklanjal dragulje, ker je pa upal, da Bo kdaj 'njegova žena, ji je pošiljal cvetlice.
Dafna je im^la pelne »oke dela. Newyorčani niso pozabili svoje slavne gostje in tako ie dobivala vsako jutro tacate in tucate povabrl. Preden se je udeležila kakšne prireditve, slavnostne večerje ali čajanke s plesom, se je vselej posvetovala s Ho-wardom. Dafna je dosegla s tem svoj namen; Howard se je čutil počaščenega, razen tega jo ie pa povsod spremljal. Kajpak so ljudje to opazili in v newyorških višjih krogih so si že ieli prišepetovati novico o bližnji zaroki zakrknjenega samca Hovvarda z očarljivo vojvodinjo May-flovversko...
V resnici je bila pa Dafna razočarana nad svojim novim življenjem. Predstavljala si je bila, da bo lahko čez noč skočila iz svojega sivega in bornega življenja v drugo deželo, v deželo zlatih sanj. v deželo pogrošnih romanov. Upala je, da bo srečala tam same zanimive, bistre in duhovite ljudi Bilo je pa čisto drugače. Ljudje, ki iih je dotlej v tako imenovani ,višji družbi* spoznala, so se ji zdeli brez izjeme izredno dolgočasni. Pogosto je opazila, da so neizobraženi, da sploh ne znajo govoriti, še manj pa poslušati, in da niso prav nič boljši od ljudi srednjega stanu. Bili so papirnati ljudje, podobni lutkam, ki jih suče nevidna roka... Z obžalovanjem je pomislila na Mrs. Grayevo in na Marka. Ta dva sta bila človeka, človeka z dušo in telesom in čisto drugačnega kova kakor figure ne\vyorških gornjih desetih tisočev.
Neko jutro — bilo je kakšna dva tedna, odkar je bila osvojila New-york — je stopila Dafna iz dvigala v hotelsko predvežje. Nekaj se mora zgoditi, in sicer takoj, je pomislita. V žepu je imela komaj še deset dolarjev, dolgovala je hotelu ogromno vsoto za stanarino in ie bila prepričana, da ji bodo tvrdke kiruiu jele pošiljati račune za neštete obleke, klobuke, čevlje in modne drobna-rije. ki se je bila z njimi tako do' o založila. Edina rešilna bilka se ji je zdel IIoward. toda ta še zmerom ni priSel z besedo na dan. Sama ni v dete. zakaj je bila tega na tihim kar nekoliko vesela, če bo pristala na pjegovo snubitev, bo to pomen ! >, da je podrla za seboj vse mostove in da nikoli, prav nikoli več ne bo sm? la upati v Markovo odpuščanje...
Ali bo pa življenje bsez Marka sploh ■ še življenje in ne samo borno životarjenje kljub bogastvu, kljub najlepšim oblekam in ldjub brezdelju? že zdaj ga je tako pogrešala. Prej, ko še ni bila ujeta v zlato ki t-ko, ga je vselej lahko telefonski poklicala, če se je počutila osamijer.o. Zdaj pa že skoraj teden dni ni govorila z njim. In če je bila odkrita, si je morala priznati, da se je ki jv 1) neštetim povabilom strahovito dolgočasila, ker ga že tako dolgo ni videla.
Razen tega jo je pekla vest, ker ga je bila pri zadnjem snidenju tako užalila. Zdaj jo je bilo sram, če ?e je spomnila svojih nepremišljen :h besed, še bolj jo je pa bilo sram njegovega zaničevanja in njegove graje. In če se bo poročila s Hovvardom. jo bo to zaničevanje spremljalo vsepovsod, vse življenje!
Bila je že pri vrtilnih hotelskih vratih, ko je začutila, kako jo it* nekdo nalahno prijel za roko.
»Debro jutro, milostna,« je rek d prijeten glas tik nje. Dafna se je obrnila. Bil je Parker, tihotapec z alkoholom.
»Te dni sem mnogo bral v časopi sih o vas,« je dejal. »Torej ste se vendar odločili, da ne boste takoj s svojo jahto odjadrali dalje. Kaj pa nameravate zdajle? Če utegnete, vas povabim na majhen prigrizek.«
»O, saj res — vi ste Mr. Parker,« je vzkliknila Dafna tako visokostne, kolikor je le znala. »Prav rada bi južiliala z vami, pa ne utegnem. Sem ze povabljena drugam.« Pogledala ie na zapestno urico. »In še pohiteti moram, ker je že pozno.«
»Odpovejte in pojdite rajši z menoj,« ji je prigovarjal Parker. In še-petaje je pristavil: »Saj bo samo v vaše dobro.«
Dnlie prihoihijič
HUMOR
V gledališču
Gospa Klepetulja sedi v qledališču in nestrpno čaka. da se bo predstava začela. Naposled se ne more več brzdati in vpraša svoieqa soseda:
»Gospod, zakai vendar orkester še ne začne igrati?«
»Zdaj šele uglašajo glasbila, gospa.« ii pojasni sosed.
»No. lep red,« se razburi gospa Klepetulia, »to bi res lahko doma opravili.«
Ljubezenski razgovor
»Kajne. Ančka, prva ljubezen je najlepša?«
»Da, Miha — a s teboj sem tudi srečna.«
Pri filmanju
Igralec: »V morje naj skočim? Kako bom pa spet na suho prišel?«
Režiser: »To me prav nič ne zanima. Saj v tem filmu potem nič večne nastopite.«
I.ogika
Nadobudni lanezek vpraša svojega očeta:
»Očka, kai se pravi kozla ustreliti?«
Če lovec strelja na kozla, pa ga ne zadene, ie kozla ustrelil.«
Škotska
Kadar Skot komu piše za god ali dan, mu hkrati vošči še za dozič in Veliko noč. Tako prihrani fn znamkah.
VZGOJA CVETLIC S POTAKNJENCI
Mnoge cvetlice lončnice ne na-rede semena, pa tudi tiste, ki ga zarode, rajši vzqajamo s potaknjenci, zakai ti so podobni v rasti in cvetju maternim rastlinam, med tem ko se iz semena vzgojene po večini izprevr-žejo. Tudi se ie pokazalo, da nekatere (mačehe, verbene. lobeliie) boljše cveto vzgojene iz potaknjencev. S tem se tudi izognemo izrodkov in nam je dana priložnost, da odbiramo takšne, ki so nam po barvi, rasti in cvetju najljubše. Lastniki rastlinjakov razmnožujejo cvetlice v vsakem letnem času, ljubiteljem cvetlic pa to delo uspeva samo v toplem letnem času, pa je tudi ta čas večja množina potaknjencev na razpolago.
Za sajenje pripravimo pri večini cvetlic potaknjence tako. da iih na spodnjem koncu tik pod členkom gladko odrežemo. Liste, kolikor bi jih prišlo v zemljo, odstranimo. Prav tako odrežemo nekaj listov više. če jih je preveč, ali če so preveliki (pelargonije!. Pri tistih, ki izpuščajo sok na rani (oleander, figovci) izperemo rane v vodi, predno jih posadimo. Takšne, ki vsebujejo obilo vode (soka), narežemo en dan prej. da jo izhlapijo (vodenke, pelargonije). Potakmence kaktej, ki so zelo vodeni, sušimo teden dni pred sajenjem. Potaknjence nageljnov pripravimo najboljše, da jih odčtfsnemo iz cvetnih stebcle, ne da bi jih gladko zarezali na spodnjem koiicu. Spodnje liste pa odstranimo. Najrajši se pa primejo /lasti
daljši potaknjenci nageljnov, če iih na sredi pretrgamo. Tako zadobimo iz enega dva, oba boljša, kakor celi nepretrgani. Razpolovljenie spodnjega člena na pota4<niencih je nepomembno za uspeh, kakor tudi v ta prerez vlaganje ječmenovega zrna.
Pelargonije v kolobarju
kar tli in tam delajo v zmotnem mnenju, da podeli žitno zrno korenine potaknjencu.
Begonije, sansevire in gloksimje pomnožuiemo tudi z tisti in z deli listov. Del begomjevega peclja vlak- *
nemo v zemljo tako globoko, da leži list v posodi na žemlji. Zaradi mirne stoje obtežimo list še s kamenčki. Če na listu prerežemo žilice povsod tam pred razdvajanem. je še boljše. Tudi če razrežemo list na več delov, da le imajo ti deli razdvajanje žilic in jih posodimo, pridobimo še več sadik. Zalivamo pa po malem, da ni zemlja blatna in pazimo, da lista ah delov listov ne zmočimo. Posodo pokrijemo s steklom in jo postavimo v senco. Kadar koli se pojavi rosa na steklu, ga obrišemo, da ne kaplja na nasad, ki bi vsled tega zgnil. Čez dva do tri tedne se pojavijo mlade rastlinice, da jih lahko posadimo v posamezne lončke.
Vse vrste potaknjencev sadimo v lahko zemljo. Na tri dele humozpe zemlje primešamo en del izpranega rečnega peska. Koristno je, če povrh zemlje nasuiemo še dva do tri cm debelo plast peska. Pesek varuje potaknjence pred gnilobo in prepušča zrak nižje doli v prid tvorbi korenin.
Potaknjence sadimo plitvo, toliko da ravno ne popadejo ob zalivanju. Na spodnjem delu naj segajo do zemlje ali le malo v zemljo preko peščene plasti. Če sta pesek in zemlja suha, kar bi oviralo sajenje, primerno navlažimo. Nairaiše sc primejo tisti potaknenci v bližini lončenih sten, zato to ob sajenju uvažuiemo. Se boljše je, ako v večii, n. pr. 12 cm lonec postavimo polovico manjšega, torej b cm v premeru, ki mu pa odtočno luknjico zamašimo s pečatnim voskom. Da prideta oba zgornja roba v isto višino: vložimo pod mali lonec primerno množino zemlje, potem pa še napolnimo' prazen prostor med
večjim in malim loncem V tako narejen kolobar posadimo poljubne potaknjence. Tako pripravljen nasad prenesemo v senco ter v mah lonec nalijemo vodo. Vsled propustnosti lončevine prehaja iz malega lonca v kolobar in nižje v zemljo toliko vlage, kolikor ie ravno potrebno. Od časa do časa dolivamo po potrebi vodo v mah lonec, da je vedno poln. Zalivanje kolobarja po tem postopku odpade.
Za potaknjence tistih grmov m pol-grmov. ki se neradi primejo, pripravimo lonec brez odtočne luknje Na dno vložimo do ‘/a posode debelo plast zemlje, vrhu pa dolijemo do polovice posode čiste vode ter noter porinemo potaknjence. Gorenji deli potaknjencev morajo biti nad površjem vode. Nekatere take (oleandi i, bršljan, aukuba, figovci) tudi vlagamo v male steklenice, napolnjene s čisto vodo Gorenii del grba steklenic zamašimo z voskom. Te posode postavimo na sončno lego. Ko se po-ia\ijo koreninice, jih \arno posadimo v lonec z lahko zemlio, pazeč, da se krhke korenine ne polomijo.
Ko prvikrat posajeni potaknjenci v malih posodah nekoliko zrastejo in napolnijo s koreninami zemeljsko kepo, tedai iih presadimo v nekoliko večje posode v tako zemljo, kakršno zahtevajo. Pravilo ie: težko zemljo ljubijo tiste cvetlice ki imajo debele korenine (palme, juke, agave); sred-nie-težko tiste s srednje debelimi koreninami (oleandri, nageljni, pelargonije i. d.); lahko pa tiste z. laso-vitimi koreninami Ibegonije, praproti itd ).	*	losip Štrekelj
Oznanilo
Še nikoli ni !»i!o toMko živčnih in nezadovoijnh ljudi kakor zdaj, Se nikoli toliko skrhanih zakonov, nejevolje. neuvidevnosti in prepirljivosti. Vsakdo išče vzrok svojemu neugodju zunaj sebe. v svoji okolici, v neurejen'h razmerah, toda le malokdo se spomni, da bi ga poiskal sam v sebi. In prav maji'na peščica je tistih, ki so spoznali, da nam manjka ljubezni, ljubezni do vsega lepega, dobrega, ljubezni »k> bližnjega, do slehernega živega bitja in do narave. O vseh teh problemih je madžarski zdravnik za živčne bolezni dr. F. V61-gyesi napisal « kleno in zrelo besedo knjigo:	.Oznanilo živčnemu svetu*.
Dokazuje nam. da je naša neurejenost po navadi posledica napačne zK<>je, pomanjkanja samoobvladanja, sebičnosti in neuvidevnosti. Ne zanimajo nas toliko opisi raznih bolezni, toda prav gotovo bo za vsakogar koristno. če prebere oznanila, ki jih je ta modri mož napisal na koneu svoje knjige za starše, za zakonce, za mlade in za zrele ljudi. Namesto uvodnika bomo odslej kdaj pa kdaj dali besedo temu zdravniku, ki je svojo knj go napisa! v prizadevanju, da pomaga trpečemu človeštvu.
Saika
Oznanilo. siacScm
»Menda ne bo odveč, če vam pravim, da ljubile svoje otroke. Vendar ne smem pozabiti poudariti, da to še ne pomeni, naj bi jih pretirano razvajali. Predvsem jim pa ne kažite •ivojih čustev.
Ni važno, da za svoje otroke vse žrtvujete, važno je, da jih vzgojite tako, da bodo mogli tudi brez vas srečno in samostojno živeti.
Vaša dolžnost je, da vzgajate otroke k sreči, zadovoljstvu, ljubezni in duševni harmoniji. To je več vredno kakor sta vredni dota in dipioma — kajti ti dve dobroti sla minljivi — are j naštete dobrine pa so neminljive. Poznal sem marsikatero dekle, ki je prav zaradi svoje dote bila nesrečna in tudi marsikaterega mladeniča, ki je po končani diplomi shiral za jetiko, ali pa postal hudo živčen zaradi pretiranega študija.
Vzgajajte svoje otroke v vedrem smehu in hkrati sami sebe k mirnemu, discipliniranemu duševnemu življenju!
Ne želite si, da hi bili vaši otroci ,čudežni otroci', zakaj po navadi prav ti ljudje pozneje slabo končajo. Pretirano častihlepje je v vzgoji prav tako nevarno kakor popolna otopelost. Pogosto pretirana častihlepnost staršev pokvari ali uniči otrokovo življenje.
Kadar bi vas utegnili zapeljati kakšni visokoleteči častihlepni načrti, pretehtajte, ali ne bodo vaši otroci srečnejši kot povprečni, toda zadovoljni, zdravi in duševno urejeni ljudje kakor pa, če jih boste vzgojili v neka nenavadna bitja, ki si pozneje le težko najdejo mesto v človeški skupnosti.
Največji udarec za otroško dušo je razočaranje nad svetim nirnbom staršev in odraslih sploh.
Pazite, da vaši otroci ne bodo priča kakršnega koli nesporazuma ali celo prepira med vami in vašim zakonskim drugom.
Nikoli brez vzroka ne kregajte in ne strašite otrok. Nikoli jim ne grozile s kaznijo, temveč jih kaznujte , sproti, kadar so potrebni. Dobro vzgojen otrok — rekel bi pravilno vzgojen — uboga brez kazni, pa tudi brez obljubljenega darila.
Glavno pravilo prave vzgoje je: zatrimo slabe navade že od početka. Storimo to mimogrede, neopazno in le v izjemnih primerih z nekaj več energije, toda nikoli s silo.
Ljubezen, neskončna, neizčrpna ljubezen je edina čarobna palica prave vzgoje.
Neka mati je nekoč vprašala Rousseauja, kdaj naj prične vzgajati svojega sinka. »Koliko je pa star?« jo je vprašal Rousseau. »Eno leto,« je odgovorila mati. »Torej pohitite, da nadomestite zamujeno, ker ste leto dni že zamudili,« se je glasil odgovor.
Vzgajajte, disciplinirajte svoje otroke že od rojstva, in od prvega početka vtisnite v njih dušice modri nauk: Zadovoljstvo z vesoljstvom in samim seboj naj ti bo najvišji cilj.
SAH
rv.-S
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tei rubriki plačamo 10 lir
Rabarbarov zaviiek
Kadar nimaš drugega sadja, da bi nadevala zavitek, olupi nekaj rabarbare. Zreži io na maihne kose in praži na žlici masla ali masti tako dolgo, da ie popolnoma mehka. Ohla-ieni rabarbari primešaj žlico sladkorja. nastrqane limonove lupine in nekoliko marmelade. S tem nadevom namaži testo, ki qa zamesi iz enotne moke, kaplje olja. vode in soli, zvij in speci v namazani pekaču
D. F., Liubljana
Kunec v paprični omaki
Če qojiš kunce, jih kdaj pa kdaj tudi zakolješ, da z njimi postrežeš svoji družinici. Namesto rižote, obare pripravi kunca v paprični omaki. Za omako e dovoli tudi manjši zaiček. Hrbet in bederca osoli, opopraj in potresi s kumino. Tako pripravljeno meso speci na poljubni maščobi, da lepo zarumeni na obeh straneh. Ko ie že na obeh straneh meso rumeno, qa položi na topel krožnik. Na masti pa zarumeni čebulo, potresi dobro žličko paprike in 2 do 3 žlice moke. To vse hitro prepraži in zalij s približno četrt litra mrzle vode ali juhe. Ko se omaka qladko zqosti, zalij s toliko vode kolikor potrebuješ omake, še nekoliko prevri in stresi kunca, ki si qa med tem zrezala na koščke, v omako. Ko ie meso mehko, je jed qotova. Poleq daj krompir, riž, polento ali vodne cmočke. Poskusi tudi ti, in ne bo ti žal, ker bo šel zajček prav vsem v slast.
L. K„ Ljubljana
Rižev štrukelj
Iz 30 dek enotne moke, 1 deke kvasa, polovice stepenega jajca, polovice žličke sladkorja soli in vode zamesi testo. Ko ga dobro preqneteš. ga pusti pol ure na toplem da vzhaja. Med tem pripravi nadev. 10 dek riža skuhaj na mlečnem nadomestku. Ko je kuhan. qa ohladi. Ohlajenemu primešaj nastrgano lupino 1 limone, sladkor, malo cimeta, druqo polovico stepenega jajca in vanilijev sladkor. Na razvaljeno testo razmaži enakomerno kuhan riž, potresi z rozinami ali qrozdiči, zvij v štrukelj in zavij v prt. Položi qa na topel prostor, kjer naj vzhaja eno uro. Vzhajan štru-keh kuhai v slanem kropu 20 minut. Kuhanega zreži na rezine, potresi s sladkgriem in zabeli. Tako pripravljen rižev štrukelj je zelo dfober in izdaten, ker zelo naraste.
P. L., Dev. Mar. v Polju
Za vsak prispevek, objavljen v tei rubriki, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične aospodinje, Ljubljana, Poštni predal 233.
(Tj trije modeli so risani izrečno *a »DruŽ inski tedDik« in niso bili Se objavljeni.)
Preprost poletni kostim iz svetlosive volne. Na sedeku, rokavih in žepih ima prešite robčke. — Staro temnomodro obleko prenovimo z belim platnenim pikejem ali svilo. Živoiek lahko ukrojimo posebej, podobno kakor bluzo. Zapenjamo jo z drobnimi belimi qumbi. Bolero ima prav tako velik ovratnik kakor bluza. — Tretji model nam kaže svetloriav kostim iz šan-tunga. Na vseh žepih ima izvezene razne motive s prejico iste barve kakor je obleka. Zanimive so rokavice, ki so dvobarvne. Zgornji del rokavic je izvezen iz iste barve kakor je obleka, spodnii del je pa temnorjav, kakor torbica, ki ie tudi iz blaga.
Posnemajmo živali!
Pri živalih se po navadi samci lepotičijo, kadar snubijo svoje družice. Samec se ponaša z nai-lepšim perjem, najdaljšo dlako in lepšim krasom. Zanesljivo bi še tako popolno nalepotičena ženska prebledela od zavisti, ob pogledu na pavov v mavričnih barvah se leskečoč rep. Pavu očitamo, da ie nečimrn, in ne pomislimo, da smo tudi mi nagnjeni k tej slabosti. Seveda pri tem ne mislim moških, temveč samo nežni spol. In kdo je temu kriv? Vi, draqi gospodjel Posnemajte živali, ki imajo zdrav nagonski čut! Lepotičite in negujte se za nas, dvorite in snubite nas! Posnemajte pava, leva in druge samce, pa se bomo skromno skrile v senco vaše naklonjenosti in nobeni izmed nas ne bo več prišlo na misel, da bi z raznimi lepotnimi pripomočki podčrtavala, svojo zunanjost, samo da bi zbujaial pozornost.
A vse to seveda močnejšemu spolui ne bo prijalo. Rekli boste, da bi z lepotičenjem in nego izqubili preveč dragoceneqa časa in bi vas oboje stalo preveč napora. Zato smo hočeš nočeš morale ženske sprejeti vse to na svoje rame. Zdaj se pa nekoliko poglobimo v skrivnostni svet živali:
Najbrže poznate svizca, želvo ali hrčka — te prebrisane štirinožce, ki vso dolgo zimo ne delajo druqega. ko spe in si nabirajo novih moči, da spomladi čileiši in lepši stopijo v novo življenje. Kako neskončno lepe bi bile ženske, če bi lahko po cele mesece samo spale in ne mislile na nič druqega. Saj že kratek počitek prav čudežno deluje na nas.
Vsako leto ob prebujajoči se pomladi ženske čutimo potrebo po obnovitvi svoje garderobe. Moški tega ne razumejo in nam zmerom znova očitajo. Če bi malo pomislili, kako menjajo obleko živali, na primer srne in podlasice, bi ne qoyori!i več. tako. Samo poqleite kako s prihajajočo pomladjo menjajo svojo barvo močvirne in gorske jerebice ali divji zajci. da kameleona, ki sploh po mili
volji lahko venomer izpreminia svojo obleko, niti ne omenimo.
Opazujte sobno muho, kako vneto si z obema sprednjima nožicama drgne vsvoi rilček. Od nje smo se naučile ščetkati trepalnice in obrvi in rdečiti ustnice! Pa jo vprašajte, če ne verjamete!
Race si masie perje, da jim vlaqa in mokrota ne prideta do živega. Podobno si pomagamo tudi me. Vtiramo si v kožo različne kreme, samo da obvarujemo svojo polt mraza, vo-
%
DARMOL
najboljše odvajalno tredstvo
de in prahu. Zal je bila tu mati narava spet krivična. Pozabila ie. da bi tudi me potrebovale varovalne maščobe, ki bi ie ne bilo treba drago plačevati in bi se nanjo lahko zanesle.
Zenske, ki potrpežljivo in vztrajno vsak dan urejajo kodrce na qlavi, me spominjajo na laboda. Tudi ta lepotec med živalmi si spretno vsak dan uredi svoje perje in ne odneha Prej, da ni sam s seboj zadovoljen.
Kaj pa nega rok? Živali so si pilile nohte že davno prej, preden so se ljudje spomnili, da je nega nohtov potrebna in bi bilo prijetno, če bi namesto nas ta posel opravile mla-
Zelo pripravne hlačke za vašega malčka, posebno primerne zalo, ker jih lahko sami naredite in poqosto likate.. Ukrojene so tako, da otroka nikjer ne tišče in da se brez všitkov lepo oprimejo telesa. Zapiramo jih z gumbki, kakor vidimo na sliki. Poleti jih skrojimo in sešijemo iz tenkeqa platna, rožastega kretona ali sifona, pozimi pa iz flanele. Tudi kvačkane ali pletene hlačke lahko pripravimo po istem vzorcu.
de, za to izurjene gospodične. Debla dreves celo v živalskih vrtovih lasno pričajo o piljenju medvedjih in mačjih nohtov.
Sploh so nas živali v marsikaterem poqledu prekosile. Kako prav bi ženski prišlo, če bi svoje nevsiljivo po-loščene nohte lahko po mili volji skrila kakor mačka. Kako lahko bi jih potem uporabila v boju, ali celo pri odvijanju vijakov in podobno.
Mačka je sploh poosebljena iz-naidliivost v marsikaterem pogledu. Le kdo se zna po globokem snu tako slikovito pretegovati in steqovati kakor mačka?
Zanesljivo si s čistilno kremo ne znate tako dobro očistiti obraza kakor mačka z qolimi tačkami.
Ali znate tako prožno, lahno in elegantno hoditi kakor panter?
Ali znate tako hitro, ljubko in brez posebnih pripomočkov umiti svoje otroke, kakor zna mačka svoje mladiče?
Prha je poglavje zase. Najbrže mislite, da si ie prho omislil človek? Hudo se motite. Spomnite se slona in priznati boste moraii, da se s svojim rilcem pač mnoqo udobneje prha. kakor vi v svoji še tako udobni kopalnici. Poleg teqa slon lahko svojo prho zmerom s seboj nosi, česar vi ne morete. Slon je, kar se prhanja tiče, pametnejši od nas. Nikdar se namreč ne bo močil s toplo, temveč zmerom samo z mrzlo vodo. Dobro ve, da ie mrzla voda boli zdrava ko toplal
Če že qovorimo o zdravju, moramo priznati, da si tudi na tem področju živali znajo bobe pomagati ko mi. Kadar se pes ne počuti dobro, teče na bližnjo trato in si med travami poišče par takšnih, za katere zaneshivo ve, da mu bodo uredile prebavo in mu dobro dele. Mi si kvečjemu pomagamo s kakšnim ča-jem, ki nam ga priporoča lekarnar, ali pa takoj tečemo k zdravniku. Sami le redko najdemo pravo zdravilo
Med ledjo piti je nezdravo in vendar so se ljudje ie grde navade oprijeli. Živali teqa ne delajo. Lepo počasi použijejo svojo žrtev, ker nagonski slutijo, da bi jim škodovalo, če bi jed slabo pogrizle in na hitro pogoltnile. Tudi vegetarijanci med živalmi se drže tega pravila. V miru pojedo svoj obrok hrane, potem pa počasi odidejo k bližnjemu potoku in se napijejo. Kdor tako je, bo ostal zdrav in se ne bo preveč odebelil — ali ste že kdaj videli, da bi bila srna ali divja mačka debela?
Zdaj pa še zadnji nasvet: kadar vas šef, ljubi sorodniki, ali kdo drugi le preveč razjezi, tedaj posncmai-te kačo — in skočite iz koze!
Porabni nasveti 1
Nikar ne pozabite shraniti ostanke raznih omak. Uporabite jih lahko pri pripravljanju razne zeleniave.
Slame iz stareqa stola nikar ne vrzite med smetil Ali ste že pomislili, da lahko iz nje naredite ljubke prtičke in podstavke za otroško sobo ali pa za kuhinjo. Izrezite poljubne oblike in obrobite s pisanim trakom.
Stari zastori že jemljejo slovo. Trgajo se po sredi in na kraieh. Zastor prerežite čez pol, nekoliko odrežite in imeli boste spet zastor nove oblike. Da pa zakrijete razne zakrpane luknjice, pošijte zastor z raznimi ljubkimi petljicomi in trakci.
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 256
Sestavil C. Oavrilov
Wm>. %
m. §Bi
■ji'////.
§_ML!il
■ I
Beli: Ka8. Dhl: Tf7; Sb7. d5; Pd616L
Crni: Kc8, Ddl; Tbl. el; Lat. q4; Sd4, gl; Pa4. e3, q5. h5. (12)
Mat v 2 potezah
Dobre volje, slabe sreče.
Neodločena bitka
25. Damsko indijska obramba Dr. Aljehin—P. Keres
Salzburg 1943.
, J; S!4-, Sf6- 2- cJ' e6- 3. Sf3. t>6. 4. q3. Lb/. 5. Lg2, Le7. (To je zdaj priljubljenejše in tudi močnejše kakor prejšnje Lb4+.l 6. 0-0, 0-0. 7. Sc3, Se4. [Strateški boj za točko e4, ki je qlavno oporišče črne zgradnje, saj druqače beli takoj potegne Dc2; dobro je tudi c5. Ker ta izmenjava skakačev predvsem črnemu koristi, poskušajo beli v sedmi potezi Dc2. b3 ali celo Tel in napetost ie hujša.l 8. Dc2, SXc3.
9. DXc3, Le4. [Najvarnejše; qre tudi d6. 10. Dc2, f5. 11. b3, slabše pa ie d5.
10. Se5 ali f5. 10. b3 itd.l
10. Sel (ali 10. Tdl,d6. U.Se1.Lq2. 12. Sa2, Sd7. 13. b3 itd.l, d5. [Novo; proti Euweju ie Keres menjal: LXq2.
11. SXa2, c6 z enako igro. Veliki mojstri tudi v otvoritvah iščejo vedno novih poti. izboljšani in ovrženi: kakor povsod, prav tako v šahu šele pridnost utre nadarjenosti pot do uspehov.l It. f3, Lq6. [In že ie dobila partija povsem nenavadno lice.I
12. Sd3, Sd7! [Dobro premišljeno, ;; čeprav se nekaj časa zdi, da ie na-; paka. Svetovni prvak se mora vreči *na kmeta, sicer mu črni zaiqra c5 z dobrim položajem. Toda Keresove fi-_gure bolje iqrajo in kaj kmalu izsilijo ■1 izenačenje.1 13. cd5, ed5. 14. Dc6, Lf6. :: 15. DXd5, LXd3. 16. ed3. c5! 17. Le3, "Te8. 18. f4, Tc8. 19. Le4 [kmet je pač trenutno branjen, toda osrednji položaj belega ie premalo trden, da bi qa mogel pod uqodnimi poqoii trajno obdržati; Keres zdaj spretno vse po-menial, cd4. 20.LXd4.Sc5. 21. DXd8, TcXd8. 22.I.Xf6 [Aljehin ne mara kmeta ob raznobarvnih lovcih: 22. LXc5, bc5. 23. Tab 1. Tb8. 24. b3, L d4 K 25. Kh 1, g6 in Kg?'oz. Kf8 in beli nikakor ne more uveljaviti kmeta, ki ga ima na damskem krilu, več. Toda tudi zdaj se mu Keres hitro zmaže!, qf6.23. Tael, Kg7! 24. Lf5, TXe1. 25. TXel. Td5. 26. Le4, SXe4. 27. TXe4 [27. de4,Td2 28. a4, ld3 zavojšči črni na vsak način kmeta nazajl, TXd3. Remis.
: Da bomo partijo bolje razumeli, je treba vedeti, da je bila odločilna za prvo mesto. Ker sta imela pred koncem oba enako število točk, je Keres moral pričakovati, da bo svetovni prvak vse preizkusil., da to poslednjo partijo dobi. Keres io je pa taktično in psihološko dobro vodil ter Aljehinu ni druqeqa preostalo, kakor da je uqriznil v kislo remiievsko jabolko. Da bi pa Keres zaigral na zmago, bi bil vsekakor več kot tveqano. Kai takega bi se morda edino rajni Lasker drznil, sai v takem položaju poleg enakovredne šahovske sposobnosti in odličneqa razpoloženja ne sme biti niii sledu o občutku o duhovni manjvrednosti, osebni podrejenosti. Dovoli je vedeti, da Keres Aljehina že dolgo ni zmoqeI, pač pa mu ie večkrat podlegel. Kadar partije preiqravamo, vse premalo mislimo in vemo o različnih okoliščinah in slučajnostih, ki vplivajo na potek in izid partije. Vendar pa _ni zlepa primernejšega udeistvovania, L kakor ie šahovsko, kier bi mogli lepše opazovati vse zunanje iri notranje, zlasti psihološke vplive, vzroke in napake. Če je le kaj več zavednosti in dobre volje, moremo šah izvrstno uporabiti kot vzgojno sredstvo. Seveda pa ie treba iti na delo ne samo z vnemo in resnostjo, temveč tudi z vso odkritosrčnostjo in resnicoljubnostjo. ;brez samodopadenia, brez nevoščljivosti. Tako se šele dvignemo do višje objektivnosti, ki nas nauči pravilneje vrednotiti resnično življenje. V tem se odkriva ena izmed nalog, ki io lahko šah opravlja družbi v dobro.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo :: v »Družinskem tedniku«!
Izdaia K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; ?a tiskarno odgovarja 0. Mihalek —< vsi v Ljubljani.