SLOVENSKI 50K0L.
QLflSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
ŠTEV. 1.	V	LJUBLJANI,	25.	JANUARJA	1311.	LETO	VIII.
Slovenski sokolski domovi.
Sokolska misel se leto za letom krepkeje razvija in ukoreninja med Slovenci ter neprestano napreduje. O tem nam priča mnogobrojna slovenska sokolska organizacija, ki bi pa lahko delovala še uspešneje, ako bi imela vsa društva primerne telovadnice. Neprimerni prostori so večjidel vzrok, da se ne more slovenski Sokol pospeti še više in drzneje v zrak. Ta nedostatek so spoznala tudi društva sama in so pričela zbirati stavbne sklade in ustanavljati stavbne odseke, ki se jim je poverila naloga, skrbeti za zgradbo lastnega krova.
Prvi slovenski sokolski dom se je dvignil leta 1908.v preprosti vasi Žireh v Poljanski dolini, drugi dom si je pa zgradil
1.	1909. celjski Sokol v Gabrju na periferiji ogroženega Celja in ga slavnostno otvoril 14. avgusta 1910. Poleg tega sta bila dograjena in otvorjena v preteklem letu še dva sokolska doma na slovenskem ozemlju.
V lepi, toda od tujega življa ogroženi Zagorski dolini si je postavil zagorski Sokol svoj dom, ki je za okrepljenje ondotnega Slovenstva neprecenljive važnosti. Sokol v Zagorju je imel sicer svojo telovadnico, ki mu jo je sezidal in brezplačno prepustil takoj ob ustanovitvi (1. 1890.) prvi društveni starosta Matija Medved. Toda ta je postala za živahno delujoče društvo kmalu !
pretesna. Že 1. 1898. so se menili društveniki o lastnem ognjišču. Ta misel je za nekaj let zaspala; leta 1906. pa je oživela nanovo. Marljivo so se pričeli zbirati doneski in 1. 1908. se je ustanovil stavbni odsek z nalogo, da prične z zgradbo takoj prihodnje leto. „Zagorska posojilnica" je darovala obsežno stavbišče. Društveni člani so z mravljinjo pridnostjo donašali prispevke; posamezniki so prispevali celo večje vsote ter tako omogočili, da je poplačana že polovica stroškov, ki
znašajo nad 60.000 kron. — Zagorski sokolski dom je po-nosito in trdno zidano enonadstropno poslopje. Leži ob okrajni cesti in ugaja očem po svoji zunanjosti in notranjosti. Svojemu namenu ustreza popolnoma. Takoj pri glavnem vhodu na desno je svetla in prostorna telovadnica, ki je 17 m dolga, 10 5 m široka in 8 m visoka. Opremljena je z vsem potrebnim orodjem in ima galerijo, moško in žensko oblačilnico. Na desni strani veže zadaj vodi stopnišče na galerijo in v veliko dvorano, ki jo je prepustil Sokol »Glasbenemu društvu11; v zgornjem nadstropju so pa potrebni stranski društveni prostori in dvorana »Bralnega društva".
Skromnejši je pod skalnatimi Karavankami telovadni dom tržiškega Sokola, zgrajen z majhnimi sredstvi vsled nujne potrebe. Do lanskega leta
Zagorski .Sokolski dom“.
tržiški Sokol sploh ni imel telovadnice. Vzdrža-vala ga je sokolska zavednost članov, ki so telovadili poleti na prostem, pozimi so pa morali pač telovadbo opustiti. Za prepotrebno telovadnico se je pa pričelo nabirati takoj ob ustanovitvi.
S pomočjo izventržiških Slovencev so si postavili požrtvovalni tržiški Sokoli svoj krov pod prijaznim, zelenim gričem zunaj Tržiča ob dovozni cesti na kolodvor. Pritlična stavba ima preprosto zunanje lice, toda znotraj je jako pripravno urejena. 170 m'1
Sokol. Vsi trije domovi so že skoraj dograjeni in bodo otvorjeni še letošnje leto.
Tako se bliža slovensko Sokolstvo polagoma izpolnitvi svoje tihe želje, da bi imelo vsako društvo svojo lastno streho, kjer bi lahko delovalo samostojno, svobodno in neodvisno od krajevnih in političnih odnošajev.
Slovenski sokolski domovi naj bodo vzga-jališča Sokolstva, sedež goreče ljubezni do naroda in hramovi odkritosrčnega bratstva, trdnejšega od zlata.
✓-bi
Telovadnica v zagorskem
zavzema zračna, 7 m visoka telovadnica, ki ima galerijo, oblačilnico in najpotrebnejše orodje. Pred telovadnico sta dve sobi za hišnega oskrbnika, pod njo pa prostorne kleti. Tržiški Sokol je otvoril svoj dom 27. februarja 1910. s skromno domačo slavnostjo, slavnostna otvoritev se je pa vršila 11. septembra 1910. Zgradba je stala 17.000 K, stavbišče je podaril inženir brat Karel Pollak.
Lastni telovadni dom so si pričeli graditi ilirskobistriški in prvaški
s*®-
Sokolskem domu".
Sedem sokolskih domov stoji na slovenskem ozemlju — sedem narodnih trdnjav, v katerih se vzgaja zdravo in krepko pokolenje, ki množi silo in moč naroda ter veča njegovo samoobrambo. Zgradila jih je sokolska požrtvovalnost in smo-trena delavnost s težko utrganimi prihranki in krvavimi žulji, zato bodo pa tem trdnejši jez proti sovražni poplavi.
Dr. Gv. S-c.
lani tudi domžalski,
DR. MIROSLAV TYRŠ:
Telovadba v estetičnem oziru.
(Dalje.)
B. Kar se tiče barve, je znano, da ima vsaka izmed njih svoj poseben značaj in da mora seveda tudi v tem oziru s predmetom, ki mu jo dajemo, biti v skladju.
Ako postavimo n. pr. dve enako veliki ploskvi rumeno in modro poleg sebe in ju primerjamo po vtisku, ki ga delata na nas, spoznamo gotovo, da je čista rumenina po svojem značaju svetla,
topla, bodra, nekako vzdramljajoča in razvnemajoča, obenem pa bleščeča in sijajna, nekako se nam vsiljujoča, modrina pa se kaže senčna, hladna, žalostna barva, uspavajoča, temna in skromna in kakor v daljo se umikajoča. V vseh teh ozirih sta torej ti barvi popolni nasprotji; da, tudi pri praktični uporabi se kažeta taki: rumenina se lahko umaže, je na grobih tvarinah neznosna, modrina pa
laže prenese madeže in je tudi pri grobejših tvarinah umestna*). Čista rdečina pa, ki ne vleče niti na modro niti na rumeno, leži nekako med obema, ni niti tako bleščeča in topla kakor rumenina, niti tako temna in hladna kakor modrina, ni niti prevsiljiva niti umikajoča se, raje nekako reser-virana, in vendar najenergičnejša, je kakor vrhunec, h kateremu težita kakor rumenina (skozi oranžno) tako modrina (s prehodom v vijoličasto); prenese tudi nekoliko grobejšo tvarino in lažje madeže.
Izmed mešanih barv ima oranžna (sestavljena iz rumene in rdeče) lastnosti svojih ele- ! mentov in o vijoličasti (zložena iz rdeče in modre) velja isto, le da se prva naklanja bolj k rumeni, druga bolj k modri. Pri obeh teh barvah spoznamo sicer na prvi pogled dele, iz katerih se skladata.
je belina sorodna rumenini, črnina modrini in sivina zeleni.
Na te lastnosti se je treba tudi ozirati, ko za ta ali oni predmet izbiramo barvo, dasi seveda odločajo tudi druge okolnosti, o katerih izpre-govorimo tu, kolikor je treba. Potemtakem barvamo stene zeleno, rjavo ali sivo, ker se te barve najbolje prilegajo predmetu in namenu ; nočemo, da bi na kak način izzivale pozornost nase in se prelahko mazale; za srajco izberemo makar energično rdečino in ji damo vijoličast nadih, da njeno vsiljivost še zmanjšamo; turobnost, ki bi jo mogla provzročiti modrina v vijoličasti, pa zopet oživljamo z belim ovratnikom in pod.
Toda ni treba samo, da prikladno izberemo posamezne barve, ličnost zahteva predvsem tudi,
Iržiski ..Sokolski dom“.
Ne tako pri čisti zeleni, pri kateri ne opazimo niti sledu modrine niti rumenine. Obe ti temeljni barvi sta v njej takorekoč izginili. Potemtakem zelen nima nobene izmed lastnosti teh barv; ni niti topla niti hladna niti vsiljiva niti umikajoča se, je docela mirna, prilega se na grobe tvarine in na najnežnejše. — Riava barva naposled je kot otemnela oranžna topla in če ne bodra, pa mirna, skromnejša in se manj lahko umaže.
Bela, črna in siva so le v nepravem zmislu besede barve, zato jih navajamo šele na koncu. Belina je svetla, vesela in sili v oko; črnina temna, žalostna in umikajoča se; sivina, ki je med njima je zmerno svetla, raje polužalostna, niti vsiljiva niti umikajoča se. Iz tega se vidi, da
*) Pomislimo na lumene klobuke, ki so jih morali
da se sestava barv izvrši po gotovih zakonih.
V tem pogledu razločujemo barve v svetle in temne, tople in hladne, in jih sestavljamo naposled z ozirom na lastno barvno ali kromatično nasprotje.
a)	Svetle barve se imenujejo bela, rumena, oranžna in rumenozelena, temne črna, vijoličasta in modrozelena. Zelena, siva in rdeča se smatrajo za srednje. Pri rjavi odločuje, ali se naklanja bolj k rumeni ali bolj k črni. V vseh teh primerih je treba misliti nekako srednjo odliko take barve, n. pr. tako sivo, ki je nekako v sredi med belo in črno. Ti dve nazadnje imenovani barvi nimata seveda nobenih različnih stopenj
bankrotniki nositi za kazen, in pa modre suknje vojakov.
(Opomba v izvirniku.)
1*
svetlosti in temnosti. Za pravilo pa velja, da se svetle in temne barve ne smejo brez važnih vzrokov postaviti poleg sebe, in to ! tem manj, čim večje je njih nasprotje. Kako bi se videlo n. pr. to, ko bi k belim stenam telovadnice zdolaj okoli naslikali črn obrobek! Ako je podlaga stene svetlorjava, ne smemo morda vijoličastega vzorca široko naslikati nanjo. Podobno se je k prejšnjemu svetlemu sokolskemu blagu podala samo oranžno-rdečatibetna srajca. Sedanje blago, takozvani rouge, pa ima vijoličast nadih, prehaja torej že na temno stran, in potemtakem se mora za ostalo obleko izbrati tudi temnejše blago*). b) Za tople barve veljajo rumena, oranžna, rdeča in rumenozelena, za hladne modra, !
barve kjerkoli, n. pr. na steni, navpično poleg sebe: ta spojitev bo zoprna, dasi takoj uvidimo, da čisto barvno nasprotje tu nikakor ni neugodno. Bolje bi že učinkovalo, ko bi bile proge ene barve, n. pr. rumene, mnogo ožje, ali pa bi bil fin vzorec ene barve na podlagi druge barve; najbolje pa bo, če jih ne denemo neposredno poleg sebe, ampak jih ločimo s kakšno srednjo, nevtralno barvo, n. pr. s sivo, ki ni niti topla niti mrzla. Naša sedanja srajca z vijoličastim nadihom se nagiba na hladno stran; mislimo si sedaj k njej sivorjave hlače z odločno toplim nadihom, brez jermena, in ogrnimo si jopič tako, da ga je spredaj komaj videti, in vtisk ne bo posebno ugoden; skoro enako
\
Telovadnica v tržiškem »Sokolskem domu*.
/
vijoličasta (in še tudi rdečevijoličasta) ter tudi modrozelena. Cista zelen je tudi v tem oziru nekako srednja. Belina in sivina, ki same na sebi nista niti topli niti mrzli, dobivata topel ton, ako jima topla, in hladen, če jima hladna barva daje kakšen nadih. Tudi črnina nima v tein pogledu določnega značaja, toda prej se naklanja na stran hladnosti. — Tudi tu pa velja pravilo, da se tople barve ne smejo dejati poleg hladnih neposredno in v enaki obsežnosti, in to tem manj, čim toplejša je topla in čim hladnejša je hladna barva. Mislimo si n. pr. enako široke proge rumene in vijoličaste
velike ploskve hladne in tople se stikajo tu docela neposredno. Bolje že bo, če oblečemo jopič, ker postane tako prostor obeh barv bolj neenak, in še bolje, ako vzamemo črn jermen, ker potem črnina obe barvi razloči vsaj v vodoravni smeri. Namesto vrvic pa bi bila seveda mnogo boljša gosta vrsta belih kovinskih gumbov, ki bi potem ločili kakor jopič tako srajco in obenem oživljali delno enoličnost, katera nastaja vsled tega, ker se na naši obleki nahajajo same nedoločne in lomljene barve. Vsak čuti, kako že beli ovratnik deloma tu oživlja obleko, kakor smo omenili že zgoraj. (Dalje prih.)
*) Zakon, da spadajo temne barve dol, svetle gor, ima samo omejeno veljavo. Seveda, strop ne sme biti temnejši nego stena, ker bi se zdel potem preveč težak, kakor bi težko nad nami visel in nas tlačil. Kjer pa ni takih okolnosti, ki nas teže spominjajo na podobno očiten način, ne velja to vsaj ne v polni strogosti. Klobuk more biti temnejši nego obleka, toda tudi to ima svoje meje. K docela beli obleki se vendar prilega prej črno obuvalo nego širok črn klobuk.
(Opomba v izvirniku.)
Proste vaje za II. hrvatski vsesokolski zlet v Zagrebu 1911.
Temeljna postava: Spetna stoja, priročiti, roki stisnjeni
v pest.
Casomerje: I.	1,	2,	3,	4	]
»•	’■	2'	3>	4	(i/4	takti)
III.	1,	2,	3,	4	|
IV.	1,	2,	3,	4	1
Mera (hitrost): Po godbi.
Opomba 1. Prve štiri sestave imajo po štiri takte; vsaka sestava se izvaja osemkrat. Peta sestava ima osem taktov in se izvaja štirikrat.
2. Po osmi izvedbi prvih štirih sestav preidejo telovadci v odmor, in sicer pri prvi sestavi na 3. četrtinko, pri drugi na 4. četrtinko zadnjega takta, pri tretji in četrti sestavi pa po 4. četrtinki zadnjega takta. „Odmor“ napravijo tako, da izvedejo predkoračno stojo z desno in polože roke (zaročno skrčene) na hrbet. Po peti sestavi ostanejo telovadci v pozoru.
3. Kakor hitro zazvene po prvi, drugi, tretji in četrti sestavi prvi glasovi fanfare naslednje sestave, zavzamejo telovadci brez povelja „pozor“ (temeljno postavo).
4. Če ni drugače predpisano, sta roki stisnjeni v pest.
Prva sestava.
1.	1. (Prste rok iztegniti —) predročiti z levo (položaj dlanji), skrčiti predročno not z desno (dlan se v palčjem položaju položi na levo stran prsi, palec in komolec sta v višini ramen);
2. odročiti (po najkrajši poti, položaj dlanji);
3. zmerni predklon (za 45° odprti roki sta vsled predklona v palčjem položaju);
4. vzklon — priročiti s ploskom na stegna.
II. 1. Zanožna stoja z desno — (roki stisniti v pest —)
predročiti (palč. pol.);
2. z levo drža — vzročiti z desno z lokom dol (palč. pol.);
3. izpad z desno naprej (s topotom) — skrčiti zaročno not, desna z lokom naprej (roki se položita na hrbet, desno predlaktje čez levo, palci zgoraj);
4. drža.
III. 1. Poluobrat v levo (na obeh petah; z napetjem
desne) v odgib z levo (brez topota) — suniti v stran (palč. pol.);
2.	s prisunkom desne spetna stoja — predročiti na levo gor, desna z lokom dol (palč. pol.; trup se zasuče nekoliko na levo in zmerno zakloni, pogled na pesti rok);
3., 4. drža.
IV. 1. a) Počep odnožno z levo (obe nogi na prstih) —
skrčiti zaročno (palč. pol.),
b)	s prisunkom leve spetna stoja — suniti v stran (palč. pol.);
2.	priročiti;
3., 4. drža.
Druga sestava.
1.	1. Zanožiti z levo (kar najviše, trupa ni predkla-njati) — zaročiti (palč. pol);
2.	s predkorakom z levo v zanožno stojo z desno — skrčiti: odročno z levo (pest nad ramenom, dlan
*) Udarcu damo poudarka s tem, da tudi desno ramo predgib z levo nogo.
spodaj), predročno not z desno (pest pri levem ramenu, palec na levi strani prsi v višini ramen, dlan spodaj; komolec v višini ramen);
3. poluobrat v desno na prstih desne in na peti leve noge, s prisunkom leve spetna stoja — mahniti v odročenje (z obema: leva se iztegne ob nepremični gornji lehti, desna se iztegne ob nepremični gornji lehti v predročenje in nato cela iztegnjena pomakne v odročenje, palčji pol.);
4. drža.
II. 1. Vzročiti z lokom dol z desno (pal. pol.), skrčiti zaročno not z levo (predlaktje vodoravno na hrbtu, palec zgoraj);
2. odnožna stoja z desno — suniti gor ven z levo, odročiti dol z desno (palca zgoraj);
3. prednožiti not z desno — odročiti dol z levo in vzročiti ven z desno (palca zgoraj);
4. drža.
III. 1. Cel obrat v levo na prstih leve v zanoženje z desno —vzročiti, desna z lokom dol (palč. pol.);
2. s prinoženjem desne čepenje (uleknjen križ) predročiti dol not (položaj hrbtni, desno zapestje na levem, znači vklenitev rok);
3. drža;
4. skrčiti predročno not (pesti se v hrbtnem položaju s palci dotikajo prsi; roki sta skrižani, kakor pri 2.; prehod se izvede tako, da skrčimo roke in zasukamo desno zapestje nad levim, lehti so vodoravno skrčene; znači pripravo za raztrganje okov).
IV. 1. Vzravnava, z vskokom razkoračna stoja — mahniti v stran (udariti vodoravno, palč. pol.; znači raztrganje okov);
2. drža;
3. z vskokom spetna stoja — priročiti;
4. drža.
Tretja sestava.
I.	1. Predročiti (palč. pol.);
2. zasuk trupa v desno (za 90°; stopali nog ostaneta na mestu v spetni stoji) — drža z levo tako, da je po zasuku trupa v odročenju, desna skozi vzročenje v odročenje (palč. pol., pogled na desno pest);
3. zasuk trupa v levo (za 90°) — vzročiti (desna z lokom dol; palč. pol., pogled gor);
4. drža.
II.	1. Izpad z desno v stran (s topotom) odročiti z levo (položaj dlanji), namer na vnanji udar z desno (pest z dlanjo na vratu, pogled na levo roko);
2.	s poluobratom v levo (na petah), predgib z levo (brez topota) — vnanji udarec z desno (kakor pri boksu: roko iztegnemo, skozi vzročenje ven zamahnemo ž njo od desne proti levi poševno dol in jo ustavimo na levi strani trupa, pest na rebrih, palec zgoraj*) — skrčiti odročno z levo
naprej rinemo in desno nogo hitro napnemo, prehajajoč v
(hrbtni položaj, dlan nad ramenom v višini ušesa); j
3., 4. drža.
III. 1. Spodnja brca z desno (kakor pri boksu, zaklon*) j
— suniti (udariti) v zaročenje ven (dlani | spredaj);
2.	cel obrat v levo na prstih leve noge v žepno j oporo zanožno z desno (roki odprti se s konci prstov opirata na tla; pogled naprej);
3., 4. drža.
IV. 1. Poklek z desno (prsti desne noge ostanejo na j
mestu) — vzročiti ven (palca zadaj, pogled gor); |
2. drža;
3. vzravnava, s prisunkom desne spetna stoja — odročiti z loki not (palčji pol.);
4. priročiti.
Četrta sestava.
(Dlani odprte izvzemši položaje III. 1., 2.)
1.	1. Umik z desno (stegno leve noge se upogne za 45°) — zmerni predklon — predročiti do! (hrbtni položaj);
2.	poluobrat v desno (na desnih prstih in na levi peti) — z napetjem leve v odgib z desno (brez topota) — odročiti, z desno z lokom gor (dlanji pol.), leva se dvigne v odročenje po najkrajšem potu (hrbtni položaj, pogled na levo roko, trup nagnjen nekoliko na desno);
3., 4. drža.
II. 1. Poluobrat v levo v zanožno stojo z desno — z
levo drža, vzročiti z desno (hrbtni položaj);
2. s prisunkom desne spetna stoja — zaročiti ven, desna z lokom naprej (dlani zadaj);
3. vzročiti z levo (skozi priročenje in predročenje; palčji pol.), odročiti z desno (skozi priročenje; položaj dlanji, pogled na desno roko);
4. drža.
III. 1. (Roki v pest) — izpad z desno v stran — vnanji
udarec z desno (na rebra mišljenega nasprotnika) v predročenje z desno dol ven (desno je tu najprej skrčiti predročno not v namer, da se dotika pest sredine prsi, in potem ž njo udariti dol ven, mazinec zgoraj; desna roka je naposled vzporedna s stegnom desne noge), skrčiti zaročno not z levo (predlaktje na hrbet, palec zgoraj), pogled na desno stran;
2. drža;
3. (dlan odpreti) — z nogama drža, predklon — predročiti (dlani znotraj, desni komolec pri desnem kolenu);
4. z nogama drža, vzklon — odročiti z levo (položaj hrbtni), skrčiti odročno z desno (dlan nad ramenom, pogled na levo roko).
IV. 1. S prisunkom desne v vzpon v spetni stoji — z
rokama drža, pogled še vedno na levo roko;
2.	poluobrat na prstih desne v levo, izpad z levo naprej — suniti naprej gor z desno (dlan naprej,
dvignjena pokonci, znači lučaj kamena) — zaročiti z levo (dlan zadaj);
3. drža;
4. s prisunkom leve v spetno stojo — priročiti.
Peta sestava.
I.	1. Prednožna stoja z levo — predročiti (roki v pest, palčji pol.);
2. drža;
3. umik z levo (tako daleč, da je stegno desne vodoravno) — skrčiti zaročno z levo (predlaktje vodoravno, palec zgoraj), vrhno kritje z desno (predlaktje vodoravno, pred čelom, dlan spredaj) ;
4. drža.
II. 1. Vzravnava v zanoženje z levo — skrčiti zaročno
z desno (palec zgoraj), z levo drža;
2. izpad z levo naprej — suniti z levo naprej gor (palec zgoraj), z desno drža;
3. z nogama drža — suniti z desno v stran (palec zgoraj), z levo drža (pogled na desno roko);
4. drža.
III. 1. S poluobratom na petah v desno in napetjem
leve odkoračna stoja z levo — vzročiti ven (palca zadaj);
2., 3. drža;
4.	s prisunkom leve spetna stoja — z rokama drža.
IV. 1. Z zakorakom z desno preža z desno nazaj
(= preža z levo naprej, točno po boksu)**);
2. drža;
3. namer na vrhni sunek z desno (po boksu z za-gibom z desno nogo***);
4. predgib z levo (brez topota, z napetjem desne) — vrhni sunek z desno***) (dlanji položaj) — namer na vrhni sunek z levo;
V. 1. Opora čepe zanožno z desno;
2. vzpora ležno za rokama (pogled naprej);
3., 4. drža.
VI. 1. Vzpora ležno za rokama odnožno z desno (od-
nožiti z desno za 90°, prsti rok in prsti desne noge v isti črti, križ uleknjen);
2. drža;
3. s prinoženjem desne vzpora ležno zarokama;
4. vzpora ležno za rokama odnožno z levo (z od-noženjem z levo).
VII. 1. S prinoženjem leve vzpora ležno za rokama;
2. vzpora čepe (roki med koleni, peti skupaj);
3. vzravnava — vzročiti (roki v pest, palč. polož., pogled na pesti);
4. drža.
VIII. 1. Zanožna stoja z levo not — (dlani odpreti) odročiti (hrbtni položaj);
2. cel obrat v levo na prstih v prednožno stojo z levo ven — z rokama drža;
3. s prisunkom leve spetna stoja — priročiti s ploskom na stegna ;
4. drža (roki v pest).
*) Z desno nogo brcnemo naprej. Pri tej brci ostane leva noga skrčena, desna noga ostavi svoje mesto v izpadu, se skrči ter se v hipu, ko gre mimo leve noge, krepko iztegne, tako da je naposled v prednoženju oddaljena 20 cm od tal, prsti nog so obrnjeni docela na desno, peta na levo, noga je v gležnju močno skrčena, torej prsti dvignjeni v smeri proti goleni. Obenem z brco noge (v hipu, ko nogo iztegnemo) udarimo z rokama v zaročenje ven (dlani spredaj) ter se nagnemo nazaj (zaklon).
**) Olej v »Slovenskem Sokolu" iz 1. 1906. na str. 90.
***) Olej v »Slovenskem Sokolu" iz 1. 1906. na str. 91.
Raznoterosti.
Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1913. Odbor Slovenske sokolske zveze je sklenil v svoji seji dne 22. januarja 1911., da je ob priliki petdesetletnice ljubljanskega Sokola 1.] 1913. prirediti III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Zadnji, drugi vsesokolski zlet je bil v Ljubljani 1. 1904. Velikansko slavje sokolskega dela je bil ta zlet, ali tretji zlet ga mora visoko nadkriliti. Iskreno se veselimo, da bomo na tem zletu bratsko mogli stisniti bratske desnice predragim nam slovenskim sokolskim bratom iz daljne Amerike, ki so nam že obljubili svoj prihod. Dika bodo našemu zletu in dali mu bodo poseben pomen. Ni pa dvoma, da bomo imeli veliko radost, pozdraviti na zletu tudi bratske Sokole drugih slovanskih narodov. Nadejamo se, da bomo videli na svojem zletu tudi njih delo in da nam v vzornem nastopu pokažejo svoje napredke. Njih udeležba in njih nastop bosta povišala sijaj našega zleta. Toda udeležba večjih mas Sokolstva drugih slovanskih narodov je pridržana vseslovanskim sokolskim zletom, kakršen bo drugo leto v Pragi in kakršnega je Slovenska sokolska zveza priglasila Zvezi slovanskega Sokolstva za 1. 1917. v Ljubljani, — na slovenskem vsesokolskem zletu 1. 1913. pa pripade slovenskemu Sokolstvu prva in največja naloga. Naše geslo bodi torej: Slovensko Sokolstvo mora ob prihodnjem III. zletu samo nastopiti v večjem številu pri slavnostnem izprevodu in pri javni telovadbi, nego je pri drugem 1. 1904. nastopilo skupaj z brati Čehi in Hrvati! Pa ne samo v večjem številu! Tudi na III. zletu pokazano delo mora visoko prekositi delo II. zleta. Daleč še se bo morda videl komu prihodnji zlet, celi dve leti in pol je še do njega. Toda naloga je velikanska in če se priprave začno takoj, se niso začele prekmalu! Priprave v posameznih društvih, za nje vse obvezna udeležba na zletu, pa naj se prično s tem, da se bratje telovadci vedno polnoštevilno udeležujete društvene telovadbe in s podvojeno skrbnostjo in vestnostjo, vztrajnostjo in energijo vršite vsakdanje delo sokolsko, pa se krepko zavzamete tudi za to, da se vaš krog kar najbolj razširi in se vedno več in več novih bratov pridruži sokolskemu vašemu delu. Tako postavite najboljši temelj za
nadaljnje priprave, najboljšo podlago za zlet sam : bodi mu popoln uspeh! Na zdar!
Hrvatski vsesokolski zlet 1. 1911. in češki vsesokolski zlet 1. 1912. Prihodnja tri leta čakajo češke, hrvatske in slovenske Sokole, zvezane z intenzivnimi bratskimi vezmi med seboj, velike naloge. L. 1911., 1912. in 1913. bo zapored
II.	hrvatski, VI. češki in III. slovenski vsesokolski zlet. Češki vsesokolski zlet 1. 1912. bo obenem vseslovanski sokolski zlet, obvezen za vse zveze, združene v Zvezi slovanskega Sokolstva. Da se udeleže v kar največjem številu slovenski Sokoli češkega in obenem vseslovanskega zleta v Pragi, v to jih veže že disciplina do Zveze slovanskega Sokolstva, ko bi ne imeli že tako za to povoda več kot dovolj: hvaležne ljubavi do vzornega češkega Sokolstva, ki nam je že tolikrat izkazalo svojo ljubezen s svojimi poseti in nad vse požrtvovalno že tolikokrat podalo krepko svojo roko v pomoč. Istotako pa se razume sama po sebi častna naša dolžnost, da kar najštevil-neje obiščemo najbližje svoje brate, hrvatske Sokole ob njih sokolskemu prazniku, se ž njimi poveselimo njih napredka, še bolj utrdimo medsebojne bratske vezi ter se vzajemno okrepimo in izpodbudimo k nadaljnjemu, še krepkejšemu sokolskemu delu.
Drugi hrvatski vsesokolski zlet v Zagrebu se bo vršil v dneh 12.—15. avgusta 1911. Načrt sporeda njegovega je naslednji:	12.	avgusta:	cel dan prihod in sprejem
gostov; ob 8. zvečer sokolski komerz na vrtu Sokola in Kola. 13. avgusta: ob 6. zjutraj izkušnje na telovadišču; ob 11. izprevod po mestu; ob 12. pozdrav župana pred umetniškim paviljonom in odgovor staroste Hrv. sok. zveze; ob 1. banket za sokolske reprezentante in vabljene goste; ob 4. javna telovadba na telovadišču; ob 8. Slavnostna predstava v gledališču, koncert na vrtu Sokola in Kola; ob 9. ples v Streljani. 14. avgusta: ob 7. tekme; ob 8. obisk pokopališča, poklon ustanovitelju brvatskega Sokolstva dr. Jos. Fonu in položitev vencev na grobove F. Hochmana, dr. Miletiča in dr. Bošnjakoviča; ob 10. ogled mesta; ob 12. banket meščanstva zagrebškega reprezentantom Sokolstva; ob 3. izleti v Šestine, Maksimir, Gračane, Remete in Samobor; ob 8. predstava v gledališču; ob 8. veselica „Za-grebačkog Zbora"; ob 9. raut gospa. 15. avgusta: ob 6. zjutraj izkušnje, ob 8. ogled mesta; ob 10. seja Zveze slovanskega Sokolstva; ob 4. javna telovadba; ob 8. ljudska zabava in poslovitev od gostov. 16. avgusta: izleti na Plitvička jezera, v Primorje in v Hercegovino in Bosno. Na spored se postavi eventualno tudi etnografska razstava.
Mednarodna tekma v Turinu. Kakor že dveh prejšnjih (v Pragi 1. 1907. in v Luksemburgu I. 1909.) se slovensko Sokolstvo udeleži tudi V. mednarodne tekme, ki se
bo vršila letos dne 13. maja vTurinu. Vsak narod se more tekme udeležiti samo z eno vrsto. Sestajati mora iz 6 tekmovalcev ter vodnika, ki pa ne tekmuje. Za uvrstitev v slovensko vrsto se je priglasilo 15 telovadcev, skoro iz vseh slovenskih sokolskih žup. Dne 15. januarja je bila v Ljubljani v telovadnici ljubljanskega Sokola prva preizkušnja, mesec dni pred tekmo pa se izvrši izmed priglašencev definitivna uvrstitev najzmožnejših tekmovalcev v tekmovalno vrsto. — Razen Čehov in Slovencev se mednarodne tekme vTurinu udeleži tudi hrvatsko Sokolstvo. Veseli nas, da bodo pri tej pomembni, težki, pa tem častnejši tekmi zastopani letos že trije slovanski narodi, med njimi dva južnoslovanska. Naj bi dosegli vsi trije narodi kar najčastnejši uspeh!
»Vadbena priloga“ našega lista. Izdaja »Vadbene priloge" v sedanjem obsegu pri sedanjem številu naročnikov ter pri sedanji nizki ceni lista presega gmotne moči našega glasila. Radi prevelikega deficita v lanskem letu smo se morali odločiti za zmanjšanje priloge na ta način, da jo bomo letos prinašali samo na vsaka dva meseca. Bratje! Nabirajte naročnikov, da se bomo mogli kmalu ne samo povrniti k staremu obsegu, temveč da bomo mogli prilogo še čez ta obseg povečati, kakor to zahteva resnična potreba.
Tyršev vaditeljski zbor 1. 1876. Dodatno k Tyrše-vemu življenjepisu, priobčenemu v lanskem letniku našega lista, prinašamo danes še sliko vaditeljskega (in obenem redakcijskega) zbora praškega Sokola 1. 1876. Žive še bratje Chlumecky, Homola, Miiller in Sršen.
Tyršev vaditeljski zbor leta 1876.
Jar. Styblo Fr. Čermak Dr. Chlumecky. J. Muller.	A.	Tlamka.
V. Homola. Dr. Schvvarz. Dr. Maydl. Dr. Mrazek.	V.	Fiala.	Dr. Haering. Dr. Čižek.
Dr. Tyrš.
L. Sršefi	Jindf. Višek.
Književnost.
Sbornik Sokolsky za leto 1911. Izdal in založil A. V. Pržgr, načelnik župe „Tyrš“ na Stred. Labi; XXVIII. letnik. Poleg običajne koledarske vsebine prinaša letošnji letnik mnogoličen strokovni del. Na prvem mestu so životopisne črtice odličnih sokolskih delavcev: Jana Krena, bivšega tajnika Č. O. S. in znamenitega sokolskega pisatelja, dr. Vojtčcha Fišere, staroste „Župe Čižkove", in dr. Fr. Smrčke, neumornega sokolskega delavca na Moravskem. Članka .Sokolstvo v roce 1910“ in „Sokolsky život” poročata podrobno o delovanju češkega Sokolstva in o gibanju slovanskega Sokolstva sploh. Zanimivemu članku „K všeslovanskč otazce jazykove“ sledi temeljiti sestavek J. Pechana „0 tčlocvične so us ta vč*, ki dopolnjuje članek ,Češka soustava tžlocvična" v lanskem sokolskem zborniku in je važen zlasti za vaditelje. Nato je
priobčen seznam važnih sokolskih dogodkov, vodnik po Pragi, slovanski sokolski časopisi in vsesokolski zleti. Zbornik zaključujejo statistični podatki o Slovanski sokolski zvezi, Češki sokolski zvezi in o ostalem slovanskem Sokolstvu. Naposled prinaša seznam oseb, oziroma združb, katerim je bila podeljena bronasta kolajna Č. O. S., pregled neslovanskih organizacij ter seznam čeških telovadnih učiteljev na Ruskem. V zborniku je objavljenih mnogo inseratov zavednih čeških tvrdk, ki jih tudi Slovencem priporočamo. Vsled izborne strokovne in informativne vsebine je .Sbornik Sokolski" važen za vsako slovensko sokolsko društvo, imeti bi ga pa morali tudi vsi sokolski vaditelji. Stane s pošto 1 K 10 v. Naročila je pošiljati na naslov: „A. V. Pragr, redaktor Sbornika sokolskeho v Kolinč".
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
Tisk »Narodne tiskarne' v Ljubljani.
'£ K	□□□□ccaa SLOVENSKI SOKOL □□□□□□□□	'£
	VdDBENd PRILOCM	
SZ	L. 191 1. ŠTEV. 1. (13.)	M
3. Vadbena ura.
(Dalje.)
C.	Žene.
1. PROSTE VAJE. Čascmicrje: 1, 2, 3, 4. Mera: srednja.
I. oddelek.
1. Predkoračna stoja z d. not — odročiti.
2. obr. v 1. v predkoračno stojo z d. — zmerni predklon — zaročiti (z d. z lokom navzgor).
3. Vzklon — ‘/-j obr. v 1. — odnožiti z d. — drža zaročno z 1 , s krogom
naprej in not odročiti z d.*)
4. Prinožiti z d. — priročiti.
11.	oddelek I. oddelku v drugo stran.
111.	oddelek.
1. Zakoračna stoja z d. — vzročiti.
2. Va obr. v d. — prednožiti z d. — drža v vzročenju z 1., predročiti z d.
3. Ž zakorakom z d. prednožiti z 1. — zaklon — odročiti.
4. Vzklon — s predkorakom z 1. in s prisunkom z d. spetna stoja — z loki
navzgor priročiti.
IV.	oddelek III. oddelku v drugo stran.
2.	KROGI (do bokov).
1.	stopn j a.
1. Vzpora stojno za rok. — zanožiti z d. — drža — prinožiti — zanožiti
z 1. drža — prinožiti.
2. Vzpora stojno pred rok. — prednožiti z d. — drža — prinožiti — pred-
nožiti z 1. — prinožiti.
3. Sklek stojno za rok. — suniti z d. roko v stran — drža — skrčiti —
suniti z 1. v stran — drža — skrčiti.
4. Sklek stojno pred rok. — suniti z d. v stran — drža — skrčiti — suniti
z 1. v stran — drža — skrčiti.
5.	Sklek stojno za rok. — prednožiti z	d. —	predročiti	z 1. — drža	—	pri-
nožiti, priročiti — prednožiti z 1., predročiti z d. — drža — prinožiti, priročiti.
6.	Sklek stojno pred rok. — prednožiti	z d.,	odročiti	z	1.	— drža	—	pri-
nožiti, priročiti — prednožiti z 1.,	— odročiti z	d.	—	drža — prinožiti,
priročiti.
*) Desna vzroči skozi predročenje obenem z obratom in šele potem odroči v loku not (na levo).
II.	stopnja.
Naskokoma:
1. Vzpora — prednos z d. (1.) — prinožiti — sklek — seskok.
2.	Sklek	—	Vzpora	—	prednos	z	d.	(1.)	— prinožiti	—	seskok.
3.	Sklek	—	vzpora	—	prednos	z	d.	—	prinožiti —	prednos z 1. — prinožiti
— seskok.
4.	Sklek	—	vzpora	—	prednos	z	d.	(1.)	— prednožiti z	1. (d.) in	takoj seskok
5.	Sklek	—	vzpora	—	prednos	z d. (I.), skrčiti z	I.	(d.) —	suniti naprej
in takoj seskok.
6. Vzpora — prednos z d. (1.) — skrčiti z 1. (d.) — suniti z 1. (d.) — v
prednos obenožno in seskok.
lil. stopnja.
Naskokoma:
1. Sklek — vzpora — prednos z d. (1.) — skrčiti z 1. (d.) •— suniti z 1. v
prednos obenožno — seskok.
2. Vzpora — prednos — sklek — seskok.
3. Sklek — vzpora — prednos — seskok.
4. Vzpora — sklek — suniti z d. (1.) roko v stran (s krogom,' — roki skrčiti
— vzpora — seskok.
5. = 4. do druge vzpore (potem:) — prednos z d. (1.) — seskok.
6. = 4. do druge vzpore (potem:) — prednos (obenožno) — seskok.
3.	BRADLJA (v višini ramen):
I. stopnja.
Iz opore na lehteh vzpora iz obese (v podkolenu) :
1. Z d. na d. iestvini — premah prednož. z d. not — z zakolebom used
zanož. sonož. na d. Iestvini — '/, obr. v d. —sesed.
2. Z d. na d. iestvini premah prednož. z d. not — used zanož. sonož. na
1. lestvino — sesed s 1/1 obr. v 1.
3. Sonož. na d. iestvini — obr. v 1. v sed sonož. — sesed prednož.
sonož. v d. not — zanožka v 1.
4. = 3.' used zanož. na d. lestvino — s ‘/, obr. v 1. sesed.
5. Sonož. na d. Iestvini — */, obr. v 1. v sed. sonož., sesed prednož. sonož.
v d. not — z zakolebom opora ležno za rok. — seskok zanož. v d.
6. Sonož. na d. Iestvini — V, obr. v 1. v sed sonož., sesed prednož. sonož.
v d. not — z zakolebom opora ležno za rok. — s predkolebom used prednož. sonož. na 1. lestvino — sesed.
II. stopnja.
Iz opore na lehteh vzpora iz obese (v podkolenu):
1. Sonož. na d. Iestvini — ‘/, obr. v 1. v sed sonož. — sesed prednožno
sonož. v d. not — z zakolebom opora ležno za rok. na d. Iestvini (nogi skriženi) — seskok zanož.
2.	Sonož. na	d Iestvini —	‘/, obr. v	1. v sed sonož.	— sesed prednož.
sonož.	v d. not — z	zakolebom	opora ležno za	rok. na d. Iestvini
(nogi skriženi) — s predkolebom used prednož. sonož. na d. Iestvini
— sesed s '/a obr- v ••
3.	Z d. na 1.	Iestvini — kolo zanož. z	1. s Vi °br. v d.	in used prednož. z
1.	zunaj v sed sonož.	na d. iestvini — sesed prednož. sonož. v 1. not
— z zakolebom zanožka v d.
4.	3.	sesed	prednož.	sonož.	v	1.	not	—	z zakolebom used zanož. sonož.
na 1. iestvini — sesed.
5. - 3. sesed prednož. sonož. v 1. not — presed prednož. na 1. lestvino —
sesed s ‘/a °br. v 1.
6. = 5. sesed prednož. sonož. v 1. not in takoj prednožka v 1.
III.	stopnja.
1. Vzpora iz obese z d. na I. lestvini — kolo zanož. z 1. s */i obr. v d. in
used prednož. z 1. zunaj v sed prednož. sonož. na d. lestvini — sesed prednož. sonož. v i. not •— z zakolebom zanožka v 1. s */, obr. v d.
2. — 1. sesed prednož.	sonož.	v 1. čez 1. lestvino.
3. Z zakolebom obesa	sonož.	zadaj	na d. lestvini	— vzpora v	sed	sonož.,
sesed zanož., sonož., s predkoleboin used prednož. sonož. na I. lestvino
— obr. v d. — sesed prednož. sonož. v 1. not — z zakolebom zanožka v 1.
4. = 3. sesed prednož.	— prednožka	v d.
5. Z zakolebom obesa	zanož.	zadaj	na d. lestvini — vzpora v	sed	sonož.
— sesed zanož.	sonož.	not —	s predkolebom	used prednož. z d. na
1.	lestvino — kolo zanož. z 1. s 1 , obr. v d. in used prednož. z I. v used prednož. sonož. na d. lestvini — sesed prednož. sonož v 1. not.
— z zakolebom zanožka v d.
6.	5. sesed prednožno v 1. in takoj prednožka v 1.
Vaje vseh treh stopenj je vaditi tudi v drugo stran.
4.	KOLEBALO (dolgo):
I. stopnja.
Kolebalo je na enem koncu pritrjeno, drugi konec drži vaditeljica in koleba ž njim pri tleli:
1. Preskoki sonožno naprej in nazaj.
2. Preskoki v stran.
3. Preskoki sonožno naprej s l/2 in s V, obr.
4. Preskoki sonožno nazaj s l/3 in s */i obr.
5. Preskoki v dvojicah naprej in nazaj (telovadki poleg sebe se držita za
notranji roki).
6.	Preskoki v dvojicah	v	stran (s čelom	proti sebi, držeč se za	roke).
Vaditeljica kroži	s	kolebalom:
7. Preskoki naprej, menjaje nogi.
8. Preskoki nazaj, menjaje nogi.
II. stopnja.
Vaditeljica kroži s kolebalom v smeri zaleta.
1. Preskoki naprej, nazaj ali v stran.
2. Preskoki v stran, menjaje nogi..
3. Preskoki s premeno mesta naprej in nazaj.
4. Preskoki s '/, obr. v d ali v 1.
Vaditeljica kroži	s	kolebalom v nasprotni smeri zaleta.
5.	Pretekati na nasprotno	stran — obrat	in pri naslednjem kolebu	preskok
naprej.
6. Ena poskakuje znotraj, druga priteče k njej, jo prime za roki in preska-
kujeta skupno naprej.
7. - 2. preskakujeta skupno v stran.
8.-2. druga uteče.
III. stopnja.
Vaditeljica kroži s kolebalom v smeri zaleta.
1. Preskoki naprej šepoina.
2. Preskoki naprej s celimi obrati.
3. Preskoki nazaj s celimi obrati.
4. Preskoki naprej na eni nogi.
5. Preskoki naprej na eni nogi menoma na d. in I.
6. Preskoki v stran v dvojicah (s čelom proti sebi, držeč se za roke).
7. Dvojice pretečejo na nasprotno stran — se obrnejo in pri naslednjem
kolebu preskok naprej.
8. Ena telovadka preteče, druga z nasprotne strani preskoči in uteče —
obrat in izvedeta isto nasprotno.
D.	Člani.
1. PROSTE VAJE.
Temeljna postava: Spetna stoja, priročiti, roki v pest. Časomerje: 1,
2, 3, 4. Mera zmerna.
I.
1. Odročiti.
2 Drža z 1 — s krogom z d. dol odrouti z d. — odkoračna stoja z d.
3' Poluobrat v 1. (na 1. peti, s pomočjo desnih prstov) — priročiti (d. z lokom gor) _ predklon — zanožiti z d. (trup in noga vodoravno). -
4.	Vzklon — skozi predročenje, vzročenje, odročenje priročiti — prinožiti z d.
111.
1 Skozi predročenje vzročiti — predkoračna stoja z d.
2. ‘/a obr. v 1. odkoračna stoja z d. — drža z 1. — s krogom z d. not;
vzročiti z d.
3. ‘/2 obr. v 1. — z loki not odročiti — zaklon -- prednožiti z d.
4. Vzklon — priročiti — prinožiti z d.
V.
1. a) Odročiti;
b) drža z I. - s krogom z d. dol odročiti z d. — odkoračna stoja z d.;
2.	a)	s' obr.	v	1. — priročiti (d. z lokom gor)	—	predklon —	zanožiti	z	d.;
3.	a)	Vzklon	—	z loki dol (skozi priročenje in	predročenje) vzročiti	—	pred-
koračna stoja z d.; b) obr. v 1. v odkoračno stojo z d. — drža z 1., s krogom not vzročiti z d.;
4. a) V, obr. v 1. — z loki not odročiti — zaklon, prednožiti z d.;
b)
c)	vzklon	—	priročiti — prinožiti z d.;
^	V 11.,	IV.	in VI. oddelku vadimo 1., 111.	in	V. v drugo	stran.
letniki 1904, 1905, 1906, 1907, 1908, 1909 in 1910 so v zalogi pri
upravništvu »Slovenskega Sokola
Gena vsakemu letniku 3 krone.
.
Vzorne kroje za telovadbo in za izlete
dobavlja strokovni sokolski zavod
jT mm	nm i - .	■	*■
Priporoča se gostilna pri
..MIKUŽU"
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 3.
■ :::	priporoča se ::: m
■ kavarna „£vropa“ ■
■ ■
B	Z	odličnim	spoštovanjem	■
:: finton tonejc ::
■ ■■■■■■■■■■■■■■■a
FR. ŠEVČIK
■' - • puškar ", v Ljubljani, Židovska ulica 7
priporoča
svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega sistema, ter ‘tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah.
= Popravila se izvršujejo točno. =
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine proste.
Cvetlični salon
Antona Bajca
V LJUBLJANI, Pod Trančo. Izdeluje šopke in vence.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniforem avstrijskega društva železniških uradnikov
v Cjnbljani, Sv. fttra cesta štev. 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meti po najnovejSih vzorcih in najnižjih cenah.
Izvrstna
jedila.
Pristna
vina.
FR. ČUDEN
urar in trgovec Ljubljana, Prešernova ulica
priporoča
največjo zalogo vsakovrstnega blaga, sokolskih verižic in znakov po
najnižjih cenah.
Kolesa (biciklje) s prostim tekom od 100 kron naprej.
Cealki s koledarjem tudi po pošti zastonj In franko.
Svoji k svojimi
Brivski salon ""^1
S. STRMOLI
Pod Trančo (poleg Radeckega mostu)
se vljudno priporoča bratom Sokolom za obilen obisk, (zdeluje vsa lasničarska dela. Slavnim sokolskim in drugim društvom vljudno naznanja, da preskrbite po naročilu ves potrebni materijal za maskiranje pri gledaliških predstavah in dragih priredbah.
Cene zmerne.	Poitretfaa	loUdna.
Svoji k svojimi
Tacna postrežba!
Zmerne cene!
Blaž Jesenko
r*§
Ljubljana, Stari trg štev. 11
priporoča klobuke, cilindre, čepice, sokolske čepica,
: peresa, pasove i. t. d.
najnovejše fasone in po najnižjih cenah.
Zbirališče
slovenskega
Sokolstva.
■■■■■■■
Za obisk se priporoča E. KERŽIŠNIK.
Slovenska ■"K"« trgovina
 	jf..
fr. STUPien
Ljubljana	"Sitt
ima vedno v zalogi pol]edelske stroje, šine in traverxe za oboke, cement, štedll* nike, peti, okove, cevi za vodo In vso drugo železnino.
NARODNI DOM
Ljubljanski Sokol je izdal:
PpHnvnA	v	členu	in četi, v zboru in praporu. — Cena
wi\cuuviic vaj ^ krono 80 vinarjev (s pošto 10 vinarjev več).
»Sokolska vzgoja* in »Nauk o nagovoru". (P;aedd^^
tečaju Češke sok. zveze 1. 1908.) Cena 80 vinarjev (s pošto 5 vinarjev več).
MF" Obe knjigi sta vsakemu Sokolu neogibno potrebni.
Knjigi pošilja proti naprejšnjemu plačilu ljubljanski Sokol, dobiti pa ju je tudi v ,.Narodni knjigarni** in v Schwentnerjevi knjigarni v Ljubljani.