Uiiteliska druiina Družina je najosnovnejša celica družbe, kjer se vzgajajo in oblikujejo bodoči člani človeške družbe. Če je družina zdrava, je zdrava tudi mladina. Učiteljska in uradniška družina živi v težkih gmotnih okoliščinah, vsled česar ne more nuditi svojim članom one izobrazbe in dati one vzgoje, kakor bi jo morala. Ne more izoblikovati odločnih in smelih ljudi, ker je kruhoborska. Kjer pa je doma kruhoborstvo, tam ni svetlega, velikega idealizma in močne trdne volje. Bati se moramo, da nam zapostavljena družina ne uniči naših nad — naše mladine. Družina je bila pri znižanju plač 1.1935. najbolj prizadeta. Odtegljaji učiteljskc družine so znašali 255 do 290 din (pri družini, kjer žena ni učiteljica), t. j. 10—16 %. Najobčutnejše je bilo znižanje v nižjih skupinah, kjer je znašal odbitek 16 %, dočim je bil v srednjih skupinah le 10 %. Vsi smo dobro razumeli, da moramo tudi mi žrtvovati nekaj od naših prejemkov za izboljšanje državnega gospodarstva. Toda žrtev družine je bila vendarle prevelika. Samsko uradništvo je bilo manj prizadeto. Tudi njih prejemki so pičli ter težko izhajajo, saj morajo drago plačevati hrano in stanovanje. Le v ilustracijo hočem navesti, da so znašali odtegljaji pri neporočenem učiteljstvu 85—130 din, t. j. 5 %. dočim so znašali pri družini 10—16 %. Odtegljaji družine so bili 2—3 krat večji. Z novembrom 1. 1937. je dobilo učiteljstvo deloma vrnjen odtegljaj iz 1. 1935. Učiteljska družina je dobila 115—150 din nazaj, t. j. 5 do 8 %. Učitelju - samcu je bil vrnjen ves odbitek iz 1. 1935., dočim je dobila družina le % tega, kar je izgubila. Nisem nevoščljiv samskim tovarišem, da so prijeli odtegljaj, trdim le, da bi morala prejeti tudi družina, kar ji je bilo vzeto. Nič boljc se ne godi družini, kjer je žena učiteljica. Ta družina je izgubila v oktobru 1. 1935. še več kot družina, kjer ni žena v službi. 2ena - učiteljica je mnogo žrtvovala, saj znaša odtegljaj v najnižji skupirii 425 din mesečno, t. j. 5000 din letno. Običajno se trdi, da sta itak mož in žena v službi, da sta torej dvojna zaslužkarja. In vendar živi ta družina večkrat v slabših gmotnih okoliščinah kakor prva. Žena izgubi '/» plače, vzdrževati pa*mora služkinjo, ker sama ne more voditi gospodinjstva. Izračunajmo koliko zasluži služkinja (oziroma koliko stane): 200 din mezda, 100 din stanovanje, 50 din zavarovalnina, 300 din hrana je 650 din, dočim zasluži žena 800 din mesečno. Poleg vsega tega še služkinja nikoli ne štedi tako kakor gospodinja sama. Vrnitev odtegljajev v 1. 1937. ni bila zadostna. Družina bi morala dobiti vrnjeno vsaj tisto, kar jj je bilo odvzeto. Posebno pa bi morala dobiti žena - učiteljica nazaj vso draginjsko doklado, saj opravlja isto delo kakor njena samska tovarišica. Osnovni zakon pravičnosti je, da pripada za enako delo enako plačilo. Danes je treba družini še prav posebej pomagati, ker so cene življenjskih potrebščin poskočile za 30 %. Cene rastejo še vedno. Pri odmeri plače oziroma pri zvišanju se mora vzeti v obzir današnji življenjski standard. Če upoštevamo 30% porast cen življenjskiri potrebščin ter 5—8 % zvišanje v novembru 1. 1937., pridemo do zaključka, da bi morala dobiti družina pri prihodnjem povišanju 5 krat več kakor je dobila 1. 1937., t. j. 5 X 110 din = 550 din mesečno. Povišanje mora biti v pravilnem razmerju z zvišanjem cen. Zvišanje prejemkov postaja od dneva v dan bolj nujno. Družina mora priti pri teni zvišanju v prvi vrsti v poštev. Ona namreč najbolj čuti podražitev življenjskih potrebščin. In končno ne smemo pozabiti, da je družina najosnovnejša in najpomembnejša edinica v državi. Prikrajšani niso samo starši, temveč tudi otroci. Prikrajšanje in pomanjkanje pa prfnaša v družino nezadovoljstvo Zato lahko brez pretiravanja rabim prispodobo: kakršna je družina, taka je mladina in kakršna je mladina, taka bo bodočnost. — Zdrava, vesela in zadovoljna družina je temelj za zdravo in močno državo. -a-