Le k študijam! Dva tedna še in srednje Sole, gimnazije, učiteljišča in realke bodo zopet odprle svoja vrata, da bi vsprejele nadepolno mladino. Ta čas je za nas Slovence velikega pomena. Stavi nam namreč vpraSanje, ali naj slovenski očetje svoje sinove pošljejo v višje Sole ali ne? Na to velevažno vpraSanje odgovorimo v polnem prepričanju z odločnim: da. Le k študijam! Le v srednje Sole! Bolj ko so srednje šole obiskane, boljSe je to za narod. Dandanes omika in izobrazba neizmerno veliko velja; več ko kdo ve, tem več spoštovanja in prednosti uživa. Nevedneži in neomikanci dandanes nimajo nobene veljave, so le plevam podobni, katere veter na vse strani razprSi. Ves svet občuduje žilave Cehe, o katerih se sploSno po pravici sodi, da so najbolj podjetni in za naroden obstoj najbolj sposobni. A le oglejmo si omiko med njimi! Vsak boljši kmel je v svoji mladosti vsaj nekaj let Studiral, polovica med njimi pa ima zrelostni izpit na gimnaziji, realki, ali obrtni Soli za seboj. To je izobražen narod. Taki bi morali tudi mi Slovenci biti, potem se nam ni bati nobenega sovražnega navala, ker s pravo omiko raste ob enem tudi narodna zavest, ponos, prepričan je. Sedaj pa je treba tem bolj naglaSati, da naj gre naša mladina v višje šole, ker je potreba za to silno velika. Pomanjkanje imamo namreč skoraj v vseh izobraženih krogih. Pomanjkuje duhovnikov, zdravnikov, pravnikov; posebno čutimo pomanjkanje pro- fesorjev na srednjih Solah; lani ni bilo v celi Avstriji za mariborske slovenske razrede na gimnaziji dobiti niti suplenta ne! 2e sedaj pomanjkuje učiteljev in to bo s časom še veliko huiše, če se razmere ne zboljšajo. Izobraženi stanovi so voditelji vsakega naroda; zato je pa treba skrbeti za obilen naraščaj. Služb je že sedaj mnogo praznih, težko pričakujejo dobre nadomestitve. A vem, kaj mi bo marsikdo rekel. «Študije so predolge in mnogo dijakov se med njimi pogubi», tako modruje marsikatera misleča glava. Res je, študije trajajo zelo dolgo, na učiteljišču 5 let; za duhovnika in odvetnika, za sodnika in profesorja je treba najmanje 12 let, za zdravnika celo 14 let študirati! A pomislite pa tudi, da je potem služba tem lepša in častnejSa, da je navadno tudi zaslužek nekoliko boljsi, in že zavest, da so na višjih šolah uživaii vsestranski in najobsežnejši poduk, je za izobražene stanove neprecenljiva! ne da se preplačati z nobenim zlatom! Res \o 4>b»ir tudi, da se mnogo dijakov pogubi; veliko jih opesa, zaostane, ne pride do smotra, do katerega so bili začetkoma namenjeni. Nekateri med njimi so žalibog tudi nravstveno sprijeni, za nobeno delo sposobni, ker «kopati ne znajo, beračiti jih je pa sram.» A takih je hvala Bogu primeroma vendar le malo. Ako pa drugi izvršijo samo 2, 3, 4 ali še več razredov na srednii Soli, je to za nje vendar jako dobro, potem naj postanejo pridni kmetje, študije jim bodo pri tem le pomagale, ali naj postanejo rokodelci ali obrtniki, pa bojo tem več veljave uživali med stanov- skimi tovariši; samo le vrli in pošteni naj vedno ostanejo. Pametnemu, dobremu mladeniču študiranje vedno le hasni; če se kdo pri študijah pogubi in globoko pade, je temu krivo le njegovo hudobno sroe, malomarni stariši, slaba tovarišija ali pa grde knjige! Za nas bi bilo ogromne vrednosti, če bi imeli v vsakem stanu, tudi v kmetskem, obrtniSkem in rokodelskem, veliko mož, ki bi vsaj nekaj razredov srednjih šol bili dovršili. Slovenskim starišem bodi v tolažbo in priporočilo povedano, da je študiranje sedaj tem laglje, ker je za dijake toliko dobrodelnih zavodov. V vseh spodnještajerskih mestih so d i j a š k e kuhinje, v katerih dobiva po 50—60 dijakov vsaki dan opoldne dobro in tečno hrano; dobremu in marljivemu dijaku, in naj bo še tako reven, se naj ni treba bati, da bi dandanes krubeka stradal, hvala Bogu, dobrotnikov najde dovolj, da bi jim le bil hvaležen in da bi jim le delal veselje z dobrim učenjem in vzglednim obnašanjem! Za posebno nadarjene in pridne gimnazijce, ki so podpore potrebni, je v Mariboru d i j a 8 k o semeniSče, kjer je vedno okoli 80 dijakov preskrbljenih; v Celju bo stal kmalu «Dijaški dom», ki bo tudi mnogoterim v največio korist! Slovenska mladina se v istini ne more pritoževati, da ne bi imela dovolj požrtvovalnih dobrotnikov! Le k študijam toraj! Mi Slovenci smo od Boga lepe darove na duši in na te- lesu prejeli. Porabimo jih zvesto, dobro ž njimi gospodarimo! Med našim ljudstvom je prav mnogo bistrih glavic, nadarjenih in v vsakem oziru sposobnih mladeničev. Ej, kolika Skoda, če ostanejo skriti, ter njihovi talenti za vselej pokopani. Vi gospodje duhovniki in učitelji, vi gospodje trgovci in brihtni kmetje, če veste kje za take nadarjene, poStene in res podpore vredne mladeniče, pomagajte jim v Solo! Bodete imeli veliko zasluženje pred Bogom in pred ljudmi. Morebiti boste podarili s tem narodu vrlega delavca, velikega učenjaka in slavljenega veljaka. To bo za vas neprimerljiv ponos! Bog daj mnogo takih! Mladinoljub.