Jez nemškemu ,,šulfereinu". Vsakema čitatelju ,,Slov. Gosp." je zaaao, kaj je aemški ,,šulfereia" ia kakšca je ajegov aamen. Zadosti je, da omeaimo, da to društvo z deaarji aajbolj podpirajo Nemci v .,rajliu". Marsikedo bi pa utegail misliti, da to društvo aam Sloveacem ai aevarao. Tema pa ai tako. Vsaj vidimo, kako saujejo v slovenakih pokrajinah aemške šole, v katere prav siloma sloveaske otroke porivajo. Ne bomo se spuščali v daljao vprašaaje, kaj se ta počeaja, a to vemo, da aekaj posebaega ; krščaaskeam aauku so dali le pičle urice ia možje aavedeaega draštva tudi za to dobro skrbe, da dobijo otroci teh šol aeko mrzeaje do sloveaščiae. Pa te šole bi nam še ae škodovale toliko, kajti tacili se lahko izog*aemo. Na drugej atraai bi aam zaalo to drašt*"vo več škodovati. To društvo podpira ia deli darove nekaterim učiteljem, t. j. takim, ki jih. pri aas imeaujemo aemškiitarje ali odpadaike svojega naroda ali izdajice ia omahljivce. Piscu teh vrstic je več slučajev zaaaih, da so bili učitelji zavoljo ,,marljivega aemškatarjeaja" ,,obdarovaai" ia priličao bodemo več imea tacih lačaih, brezveraih ia brezaačajaih učiteljev aavedli, zato da jih bode vsakdo pozaal ter se vedel tacih gobovcev izogibati. Ali je mar to pošteao, da se ačiteljem aa skrivaem dajejo darila, da sloveasko deco poaemčajejo ia Bog vedi. kaj še vse ? Vsako djaaje, katero je pošteao, se sme vršiti očitao, zakaj tedaj daje to draštvo aa skrivaem ia sicer prav aa skrivnein darila? Odgovorite aam vi aemškutarji ia Nemci! Mi dobro vemo kam pes taco moli. Tako djaaje bi moralo biti prepovedaao ia kazajivo! Mi pa tej zlobai stvari lehko jez aapra- vimo. — Na Štajerskem imamo, kakor zaaao, okrajae zastope. Ne bodem se spaščal v vprašaaje, če so ti zavodi potrebai ali ae, kar bi tudi aič ae koristilo, ali ker so ia aam podajejo bremeaa ia pravice, se moramo tudi te zadaje po- slnževati ia ne gledati kako tujec z aašimi denarji gospodari. Kake pravice pa nara podajejo okrajni zastopi ? Jaz pmeairn le eno, katera je za nas Slovence na Štajerskera velike važaosti. Okrajni zastopi aarnreč volijo iz svoje srediae aiože v okrajae šolske svete Do zdaj so skoraj povsodi imeli vecino nemškutarji v okrajaih šolskih svetih, zdaj pa ai več tako. Tako postavim imamo Sloveaci v Ljutomeru že več let večiao v okrajaem šolskem svetu, zdaj tudi v Ptuji, prihodaje zadobe tudi v Ormoži, Gornjej Radgoai itd. Okrajai šolski sveti pa iaiajo v učiteljskih. zadevah moško besedo govoriti, brez dovoljenja okrajnega šolskega sveta se ne srae v nikakoršaern okraji narediti šola osaovaaa od aemškega ,,šulfereiaa". Dalje volijo okrajai šolski sveti iz svoje sredine tako imenovane nadzoraike (Ortsschulaufaeher). Ako je tedaj slovenski okrajni šolski svet, izvoli sarao alovenake nadzornike. Ti pa lehko aa učitelje pazijo, posebno na take, kateri ,,šalfereiaove" groše jeraljejo. Na taki način tedaj ,,nemškemu šulfereinu" njegovo ,,delovanje" pri aas priporočimo. Marsikedo bi pa mislil, da tu ali tam ni rnoči večine v okrajai zastop dobiti. Res je, da je to prav težavno, kajti volilni redi v Avstriji so le na korist Nemcem, ker oai so jih ustvarili ia so le za se skrbeli. Toda dobre volje je treba in tako se da niaraikaj doseči ali vsaj hudo /abraaiti. ITrbaaec.