Poštnina plačana v aotovlnl
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 79
Maribor, četrtek 5. aprila 1928
»JUTRA«
gBBggggHMMBB
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti tO Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.IS
Oglati po tarifu
Oglase sprejema ludi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4-
Dr. Letfca — podtajnik v finančnem ministrstvu
FINANČNI MINISTER DOBIL POMOČNIKA V OSEBI GENERALNEGA DIREKTORJA NEPOSREDNIH DAVKOV.
Kakšne davčne olajšava do-lota finančni zakon
BEOGRAD, 5. aprila. Danes opoldne je bil sprejet ministrski predsednik Vrikičevič od kralja v avdijenci. Pri tci priliki je kralj podpisal ukaz, s katerim je imenovan generalni direktor neposrednih davkov, dr. _Du-šan L e t i c a, za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu. O ime-
novanju državnega podtajnika v finančnem ministrstvu se je zadnje čase sicer že precej govorilo, vendar pa je politične kroge imenovanje Letice - precej iznenadilo, ker se je splošno pričakovalo, da bo poklican na to mesto kak parlamentarec.
VulfilevElev sunek v vodo
VUKIČEVIČ HOČE ZDRUŽITI NA HRVATSKEM VSE STRANKE, IMAJO SAMO VODITEL JE A NIČ PRISTAŠEV.
KI
ZAGREB. 5. aprila. Za velikonočni pondeljek je sklicana na inicijativo predsednika zagrebške Trgovske zbornice, sr. Vladimirja Arka, konferenca gospodarskih krogov iz Hr-vrtske, Dalmacije in Slovenije, na katero sta povabljena tudi finančni in trgovinski minister. Vlada pa je hotela izrabiti to priliko za svoje strankarske namene in je sklenila, da odpošlje na to konferenco kar 6 aktivnih ministrov in sicer:	finanč-
nega, notranjega, agrarnega, poljedeljskega. trgovinskega in za javna dela. Razen tega je delegirala za konferenco tudi več radikalnih poslancev. Kakor se zatrjuje, hoče vlada to
priliko izkoristiti, da pride v stike s hrvatskimi gospodarskimi krogi in jih pridobi za ustanovitev nove hrvat-ske stranke — meščanske stranke — ki naj bi jo tvorili disidenti Radičeve! stranke, ljudska stranka, nravaši in demokrati. Novo stranko bi podpirala vlada in bi bila naperjena proti se-1 danji Kmečko-demokratski koaliciji.1
V	tukajšnjih gospodarskih krogih vlada radi te nakane vladnih krogov veliko ogorčenje. Več gospodarskih organizacij je že odklonilo soudeležbo na konferenci, v teku pa je vrh tega tudi akcija, da sc nameravana gospodarska konftrenca sploh od-godi.	^
RIbanija še ni preklicala zapore meje
BEOGRAD, 5. aprila. V ministrskem predsedništvu se je vršila danes konferenca med Vukičevičem in našim poslanikom v Sofiji, Ljubo Nešičem, ki je poročal o situaciji na Bolgarskem v zvezi s pripravami bolgarskih komitašev in za poro meje ob ohridskem okrožju. Vest, da je albanska vlada že preklicala zaporo meje, se je izkazala kot neresnična. Albanija sploh še ni odgovorila na naš protest.
Solkanski Locanro
BBEOGRAD, 5. aprila. Rumunski zunanji minister Titulescu se sestane me-scea junija našim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Rumunija je prevzela Posredovalno vlogo v akciji za sklenitev Varnostne in zaščitne pogodbe med Grško in Jugoslavijo. Grška vlada je svoje tozadevne predloge že odposlala v Buka-rfcšt in Beograd. Cim pride do sklenitve Varnostne in razsodiščne pogodbe med ^rško in Jugoslavijo, se bodo po izjavi Tituiesca pričela pogajanja za balkanski Locarno.
AFGANISTANSKI KRALJ IN AN-GLEŠKA MORNARICA.
LONDON, 5. aprila. Afganistanski kralj je včeraj z vojne ladje »Nelson « razgledoval angleško atlantsko °°ino brodovje. Izjavil jc, da je bil
Prizor njegov najbolj interesantni Oživljaj v Angliji.
Prestani potresi v Turčiji.
S/MIRNA, 5. aprila. V Anatoliji se r^festano ponavljajo potresni sun-
V	število mrtvih ie doseglo že nad
GENERAL WRANGEL — TEŽKO ZBOLEL.
BRUSELJ, 5. aprila. Bivši komandant protirevolucijonarne armade proti sovjetski vladi, general Wran-gel, ki živi tu kot begunec, jc nevarno zbolel. Iz Pariza je bil poklican k njemu ruski zdravnik prof. dr. Alek-sandrejski.
KOLERA NA JAPONSKEM PARNIKU.
S1NGAP0RE, 5. aprila. Japonski parnik, ki je prispel semkaj s 780 japonskimi izseljene! za Južno Afriko, se jc moral vrniti, ker se jc na parniku pojavila kolera. Dosedaj je podleglo tej nevarni epidemiji že 7 oseb.
O	vprašanju olajšav, katere nudi v nekaterih pogledih novi finančni zakon, je podal te dni generalni direktor direkcije poreza v ministrstvu financ g. dr. Dušan Lctica novinarjem razna pojasnila.
Davčni obvezanci, ki so podvrženi dohodarini in iz kakršnihkoli razlogov niso mogli pravočasno vložiti pritožbe proti odmeri, lahko vložijo pritožbe še do konca junija in se morajo te pritožbe vzeti v reklamacijski postopek, kakor da so vložene pravočasno. Te pritožbe so oproščene taks. Minister financ je izdal še poseben razpis na podrejene oblasti, da se morajo ozirati na vse opravičene pritožbe. Tako se bo mnogim obvezancem previsoko odmerjena dohodarina znatno znižala. Pritožbe se morejo vložiti samo proti odmeri dohodarine v letih 1925., 1926. in 1927.
število dohodarini podvrženih davČ nih obvezancev se bo letos znatno re duciralo, ker je v finančnem zakonu dvignjen minimum prost davka na dohodek. od 6000 na 1 ?.00Q Din. To pomeni oprostitev 60%. obvezancev od plačama dohodarine. Tako bo v letošnjem letu. ki ie zadnje glede dohodarine, ta davek zadel samo premožnejše sloje. Pa tudi ti bodo že imeli po novem davčnem zakonu olajšavo v tem, da jim ne bo treba plačati do-
klade na dohodarino, ki je ukinjena #-finančnim zakonom. Na ta način bo ostrina dohodarine, proti kateri je bilo mnogo upravičenih ugovorov, precej ublažena. S 1. januarjem 1929 pa ta davčna oblika sploh izgine.
Zaostanki na dohodarini iz prejšnjih let se ne bodo izterjevali v letu 1928., ampak se bodo lahko davčni obvezam ci tudi tu poslužili določb fin. zakona iz prejšnjega leta, po katerili se lahko ti zaostanki plačajo v obrokih v letih 1928., 1929. in 1930. Popolna ukinitev dohodarine pa se po mnenju g. dr. Letice za letos še ni mogla uveljaviti radi tega, ker obstojajo tudi v Srbiji in Bosni razne davčne oblike, ki jih na drugi strani nimajo na Hrvatskem in v Sloveniji, katere davčne oblike se tudi še niso letos ukinile, in bi se v slučaju ukinitve dohodarine lahko pre, bivalci Srbije in Bosne pritoževali nad. krivičnostjo. Na drugi strani bi pa tudi nastala možnost, da bi postalo dvomljivo proračunsko ravnotežje.
Za nekatere pokrajine zelo važna je določba fin. zakona, ki oprošča vse prestopke v pogledu žganjekuhe. Tudi so oproščeni vsi prestopki radi neprijavljene prodaje vina. Narodna skupščina je to sprejela, ker ta dva davka še nista izenačena v vsej dr* žavi.
Tihotapski triki
Nov ženski poklic.
Ako pomislimo, da igfra hrana v bolnicah in sanatorijih veliko vlogo, je tembolj čudno, da v bolnicah vedno bolj primanjkuje strokovnih sil za pripravljunje dobre hrane po dijeti. Zato je neka berlinska organizacija ustanovila tečaj s teoretično in praktično izobrazbo, absolven-tinje tega tečaja pa dobe naslov: usposobljene voditeljice dijetne kuhinje. Taki od države dovoljeni tečaji nudijo bolničarkam dovolj prilik, da se posvetijo novemu ženskemu poklicu.
Prodano Napoleonovo pismo.
V torek je bilo neko Napoleonovo pismo generalu Murafti prodano na javni dražbi za 20.000 frankov.
Posojilo Vatikana v Ameriki.
V sredo jo bil v Vatikanu izvršon vpis posojila v Zedinjenih državah v znesku poldrugi milijon dolarjev, ki se uporabi za gradnjo nove vatikanske palače za versko propagando.
Pri vsakem poslu je potrebna gotova spretnost, tako tudi pri tihotapskem. Med tihotapci se najdejo veliki prebrisanci. Nedavno so enega zaprli ter vtaknili začasno v občinski zapor, da ugotovijo, kaj ima vse na vesti. Prvo noč svoje nezgode je mož prespal in pretuhtal, kaj bi se dalo storiti v velikih škripcih. Drugo jutro je pa izpovedal z gesto kesanja in u-danosti v svojo usodo: »Kar se ie zgodilo, se je zgodilo. Prijeli ste me in sedaj je najboljše, da vse povem. Za prihodnjo noč je nameravan večji tihotapski pohod. Mene so poslali naprej, da bi jim dal znamenje za prehod meje. Peljite me tja, pa lahko primete vso družbo.« — Prihodnjo noč so šli možje postave s skesanim tihotapcem na prežo. Tik meje so se razvrstili. Tihotapec je parkrat zažvižgal, splazil se malo naprej ter se zopet vrnil, češ, ni jih še. Nazadnje je pa dejal, da je škoda, ker nima svetilke, da bi dal znamenje tudi z lučjo. Eden od spremljevalcev je pa imel električno svetilko, dal mu jo je in mož se je takoj oddaljil z zagotovilom: »Sedaj bo pa gotovo šlo!« — Res, šlo je, ni ga bilo več nazaj! —
sni strani. Tik železniškega mostu mu jo privozil nasproti nepravilno pozeči hlapec Jaka F. s Ptujskega polja in se za-etel v kolo narednika. Zlomil mu je vilice kolesa. —
Ameriška križarka v naših vodah.
Včeraj se je usidrala v splitskem pristanišču velika ameriška križarka Detroit« pod poveljstvom admirala Bur-roge. Takoj po prihodu jc razobesila jugoslovansko državno zastavo irt oddala običajne pozdravne strele, na katere so odgovorile jugoslovanske baterije, nakar so zastopniki naše vojne mornarice in pristaniške oblasti posetile ameriško voj* no iadjo. »Detroit« ostane v naših vodah več dni. Prebivalstvo je priredilo ameriškim gostom navdušene ovacije. —
Splašeni konji.
Včeraj so se posestniku Jožefu Kušter-ju z Rošpoha na lajteršberški cesti pred nekim kolesarjem splašili konji ter pre-vrgli voz. Posestnik se je občutno ranil na desni roki, žena njegova se je pri padcu opraskala in obtolkla, mali o-trok je pa ostal nepoškodovan. Posestnik je moral v bolnico.
O] ta nesrečna kolesa!
Alojziju Repič je bilo sinoči še pri belem dnevu ukradeno dobro ohranjeno dvokolo z dvorišča Trubarjeve ulice 9.
—	Jožetu Giberju je zginilo predvčerajšnjim z dvorišča hiše št. 5 na Zrinjskem trgu 2000 Din vredno kolo znamke Sty-ria št. 664163. — Ko je hotel včeraj opoldne neki kolesar na državnem mostu pre hiteti kolesarja pred seboj, je zadel po nezgodi v mimo idočega ključavničarskega mojstra Franca Fariča, ki je padel na pVedhjega kolesarja in mu poškodoval vozilo. — Po ulici Ob brodu se je peljal včeraj opoldne narednik Radovan Rado-lovid proti Meliski ulici do predpisani de
Dreuo kot sesalka
Bukev ima približno 700.000 listov, za katere izsesa tekom sezije iz zemlje 120 ton vode. En oral travnika odvzeme zemlji dnevno 6 ton vode. Veliko drevo mora izvršiti enako delo kakor mož, ki prinese skozi 10 ur tekom vročega poletnega dne 100 vrčev vode po stopnicah. Kemični procesi, ki sc odigravojo med rastjo v rastlini, povzročajo veliko vročino, ki je enaka vročini v avtomobiluerii motorju. Večji del zemlji odvzete vode se uporabi za ohlujevalnc namene. Mnogo rastline imajo lasten varnostni sistem, ki jih obv»ntje prenaglega izhlapevanja i vode«
FRarthorski V t C E k N i k jnrra
r
Običaji velikonočnega tedna
Veliki četrtek.
JCdor si nabere koprive na veliki četrtek in jih dene pod streho, ta ostane obvarovan gromske strele.
(Med Muro in Dravo.)
Veliki petek.
Ako na velki petek deži, bode suho leto.	(Mursko	polje.)
e
Kakor drugod na pustni torek, dajejo na Pohorju kokošini na veliki petek iz obroča zobati, da raje jajca nesejo.
•
Na veliki petek mora kmet koso pred
solnčnim vzhodom nabrusiti, da ne pride
živinska kuga k hramu in nimajo ropari-
.ce moči.	(Prlekija.)
•
Kdor gre na veliki petek zarana pred solncem na trato, tega potem nič ne pika v noge.	(Slov.	gorice.)
•
Če na veliki pondeljek deži, ne bode celo leto deževalo.	(Haloze.)
*
Na veliki petek, soboto in nedeljo se mora zgodaj iti na trato molit; kdor tako Stori, mrzlice ne dobi.	(Sl. gor.)
•
Če na veliki petek solnce potemni, pridejo slabi časi.	(Pohorje.)
•
Na veliki petek se ne sme orati, takrat je zemlja mrtva.	(Središče.)
Velika sobota.
Kresilna goba, prinešena od blagoslovljenega cerkvenega ognja pod zvonikom, se vrže v peč in zavaruje hišo proti požaru.	(Prlekija.)
Blagoslovljen ogenj, prinešen na veliko soboto od cerkve, ne sme v peči u-gasniti do Florijanovega (4. maja). Dekle ga morajo čuvati prav skrbno, sicer bodo s celo hišo nesrečne.
(Pohorje-Kozjak.)
Kadar čuješ v soboto prvič zvoniti, omij si obraz, ker ne dobiš nikdar mrzlice. —	(Ščavnica.)
V	soboto popoldan nosijo v cerkev polne jerbase jestvin k blagoslovu. Kateri imajo konje, vozijo, marsikje pa pride duhovnik na dom. (Slede jestvin so nekateri mnenja, da morajo prinesti vse, kar so napekli in skuhali. Diugi prinašajo le manjše košarice, pokrite z belim prtom. Ponekod dekleta tekmujejo s košarami, ki jih okinčajo celo z rožami. Po blagoslovu se pa vrši tekma deklet: katero dekle preje pride domov, se preje omoži, zadnja pa sploh nikdar ne bo prišla na vrsto... Tudi najmirnejši kmet postane pri tem tekmovanju živahen in pridno siplje z bičem »dolgega ovsa« po svojem konju, da čimprej pripelje »že-gen« domov. — (Slov. gor. - Pohorje.)
*
Ko pridejo z jestvinami domov, je prva skrb — voda. Dekle, ki je nosilo blagoslov, gre takoj k studencu po škaf vode, da bo tudi voda deležna blagoslova.	(Pohorje.)
•
Katera ženska z žegnanim mesom prva domu prileti, tej bo ob žetvi delo najbolj izdalo.	(Ščavnica.)
Na veliko soboto zvečer se povsod kuri kres. Do koder dim gre, do tja ne pride kuga in tudi ajda se ne pogubi. — Streljanje in ukanje pa preganja vsako nesrečo.	(Slov.	gor.)
^Mariborski in
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
četrtek, 5. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Kuponi. — Ob 20. uri »Stabat mater«. Prvikrat.
■Petek, 6. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Kuponi. — Ob 20. uri »Stabat mater«. Sobota, 7. aprila. Zaprto.
Nedelja, 8. aprila ob 15. uri »Urh, grof celjski«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Pondeljek, 9. aprila ob 15. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. — Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«. Znižane cene. Kuponi.
Velikonočni prazniki v marlb. gledališču. V nedeljo ob 15. uri popoldne se jvrši krasna domača zgodovinska opera
I»Urh. grof celjski« pri znižanih cenah, — ob 20. uri letošnji dramski šlager »Dobri yojak Švejk«. Na velikonočni pondeljek job 15. uri »Dobri vojak Švejk«, — ob 20. jako priljubljeni operetni šlager »Pri treh jmladenkah«. Znižane cene. V nedeljo popoldne konča predstava ob 5. uri in v pondeljek ob pol 6. uri, tako, da ima^ zunanje občinstvo izvrstne zveze.
Kako sami množimo brezposelnost domačih moči
V	torek 3. t. m. zvečer se je vršil občni zbor sreske organizacije SDS za mesto Maribor. Na sestanku je bilo izneše-nih več slučajev, kako naša državna oblast samo priponiaga k temu, da so zaposleni v raznih podjetjih v naši državi pač inozemski državljani, naši ljudje pa na tisoče in tisoče hodijo brezposelni in zaman iščejo še tako malo možnosti za zaslužek. Iznešen jc bil med drugim slu-jČaj nekega nemškega inženjerja iz Avstrije, kateri je kot nadomestljiv že prejel odlok, da se mora izseliti, ki pa je tekom 8 dni na podlagi raznih, nam dobro znanih intervencij prejel drug odlok od ministrstva za socijalno politiko, na podlagi katerega zopet lahko ostane. Iznešen je bil tudi drug slučaj znanega mariborskega nemškega industrijalca, ki' ima svoje potomstvo, pa je prijavil nekega avstrijskega državljana kot bodočega dediča, da ga na tak način lahko na škodo 'nalih domačih delovnih moči zaposli v svojem podjetju. Takih in podobnih slučajev bi lahko naštevali cele litanije. Saj tudi celo razni hrvaški listi, tudi strogo nepolitični in samo gospodarski, redno 'Hrinašaio noročiia kako tujci izrivajo na-
še domače delovne sile in kako poklicane državne oblasti to mirno gledajo.
če vzamete v roke beograjske »Službene Novine«, najdete skoraj v vsaki številki cele sezname tujcev, Rusov, Nem cev, Italijanov, Madžarov itd., ki se sprejemajo v naše državljanstvo in v — državne službe. Naravno so vsi ti novi državni uradniki naši bodoči državni upokojenci »po novem«, in bodo tako ti tujci uživali glede penzije ugodnosti po novem zakonu, dočim nebroj naših dobrih in spo sobnih uradnikov trpi pomanjkanje s pokojnino »po starem«. Zlasti v zadnjem času zopet opažamo, kako se neprestano sprejemajo vedno novi tujci v naše državljanstvo in v državno službo. Naše domače moči se reducirajo, tujci se sprejemajo. V koliko je to v skladu z našimi gospodarskimi in državnimi interesi in zlasti v skladu s socijalnipii interesi, o tem si naj vsakdo napravi sodbo sam.
Zanimivo je tudi, kakih mahinacij se poslužujejo predstavniki tujega kapitala, da izigravajo odredbe naših zakonov glede zaposlovanja tujcev v naši državi. Nedavno smo čitali v beograjski »Reči« zanimiv slučaj, kako je fteka taka firma stavila inženjerju - Jugoslovanu glede sprejema v službo pogoje, ki jih dotičnik z ozirom na svojo čast in tudi sicer ni mogel izpolniti, ker se je zahtevalo od njega delo, ki bi ga ne mogel izvršiti, tudi če bi delal 24 ur na dan, na drugi strani pa se mu je nudila plača, kakršne bi v Angliji niti sluga tega podjetja ne hotel sprejeti. Taki pogoji se s strani inozemskih podjetij v naši državi postavljajo samo našim državljanom, da se formalno ugodi zakoniti določbi glede zaposlovanja naših domačih moči, ki pa se jih z nenrogočiini pogoji odrine, da se potem lahko sprejemajo tujci.
Naše poklicane oblasti sicer vse to vidijo, žalibog pa ne storijo svoje dolžnosti, da bi onemogočile in v kali zadušile takšno izigravanje zakonitih določil.
Delegacija praškega občinskega sveta v Slovenili.
V	drugi polovici meseca aprila prispe v našo državo delegacija mesta Prage z županom dr. Baxo in njegovo soprogo na čelu. Skupno pride v Jugoslavijo 16 članov praškega občinskega sveta in pese-tijo Beograd, Zagreb in Ljubljano, kamor sc pripeliao dne 22. t. m. Delegacija ostane v Ljubljani še 23. t. :n, in obišče notem *udi BKd. —
Študijsko potovanje učiteljev iz mariborske oblasti.
Minister prosvete je dovolil enomesečni študijski dopust g. Ernestu Vrancu, učitelju v Studencih pri Mariboru in g. Franu Kavčiču, šol. upravitelju v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Oba se u-deležita mednarodnega pedagoškega kongresa v Berlinu in obiščeta razne poskusne osnovne šole v Nemčiji, Češkoslovaški in Avstriji. Oba potujeta na lastne stroške, čeravno se je oblastni odbor mariborske oblasti v nedeljskem »Slovencu« pohvalil, da je prispeval 5000 Din, češ, tako skrbimo tudi za šolstvo v prid širšim plastem našega naroda ...« Pa bil je — 1. april, v resnici je oblastni odbor prošnjo odbil in oba učitelja pustil na cedilu. Najbrž nimata legitimacije SLS! Značilno za partizanstvo naše oblastne večine! —
Sprememba stanovanjskih prostorov v poslovne.
V načrtu za delno podaljšanje stan. zaščite za stanovanjske najemnike, ki ga je izdelal minister socialne politike, je tudi prepoved spreminjanja stanovanjskih prostorov v poslovne. V Mariboru se je od 1. 1919 izvršilo po statistiki 194 takih sprememb. Od teh odpade na razne a-genture 32, na špedicije 21, na odvetnike 17, na zdravnike 23, na inženjerje in stavbenike 15, na razne obrti 15, na zavarovalnice 9, na občino 4, na oblasti 6 bivših stanovanj, ostalo so pa hišni lastniki odvzeli ter uporabili po svoje. —
Mednarodni zdravstveno-pedagoški kongres v Lipskem
se bo vršil od 12. do 15. t. m. in se ga u-deleže odlični zastopniki iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške. Iz Maribora odpotuje na kongres vodja šole za slabo nadarjene otroke, g. Ant. Skala, ki mu je omogočena udeležba s podporo oblastnega odbora in mestne občine. —
Draginja na trgu.
V našem mestu je že v navadi, da se pred prazniki kar čez noč dviguejo cene na trgu. Sedaj n. pr. je poskočila cena jajc in mleka — mleko- je že po 5 Din liter — in ljudje se pritožujejo, da je bolj vodeno, kakor navadno. Strogo tržno nadzorstvo bi bilo zelo potrebno v pogledu cen in snage. Razna živila so razložena kar po tleh v prahu. Osobje tržnega nadzorstva opravlja pisarniško delo ter nima časa za nadziranje. Odpomoč ie nujno porebna, kakor se je že ugotovilo na zadnji občinski seji. —
Umrla je
včeraj po dolgi bolezni v visoki starosti gospa Antonija Škabar, mati bivšega poveljnika mariborskega pešpolka, podpolkovnika v pok. g. Avgusta Škabarja. Pogreb bo v soboto ob 10. uri na pobreškem pokopališču. Pokojni rnir m blag spomin, rodbini pa naše sožalje. —
Odlikovanje.
Kralj je na predlog ministra trgovine in industrije podpisal ukaz, s katerim je odlikovan načelniki oddelka za zunanjo trgovino dr. Rudoll Steinmetz z redom sv. Save III. stopnje, inšpektor ministrstva trgovine in šef oddelka za turistiko, dr. Ciril Žižek, pa z redom sv. Save IV. stopnje. —
Obred umivanja nog je izvršil danes lavantinski vladika pri sledečih starčkih--*apostolih«: Janez Berglez, star 80 leC Alojzij Deutscher, 63 let, Janez Drevenšek, 66 let, Štefan Fajgl 66 let, Jurij Gorjup, 74 let, Franc Gsel-man, 61 let, Janez Karmel, 75 let. Jakob Mahanje, 89 let, Filip Rodošek, 83 let, Jožef Šcrbela, 78 let, Jakob Škofič, 77 let in Matija Žmavc, star 71 let. Skupno nosijo ti starčki veliko pezo — 883 let.
Iz trgovskega In zadružnega sveta.
V trgovinski oz. zadružni register so se vpisale naslednje tvrdke: B. & J. Gradiš, zastopstvo in zaloga pnevmatik in avto-potrebščin Firestone v Mariboru; J, Ber-lič in K. Škerlec. mesarsko podjetje v Ptuju; Živinorejska zadruga v Mozirju; Agrarna zajednica v koloniji Petešovci, Prekmurje; Agrarna zajednica v Račjem, Ljudska hranilnica v Slovenjgradcu; izbrisala pa sc je Kmečka hranilnica in posojilnica v Turnišču. —
Tudi moderni čevlji
morajo dobro pristajati na nogo, zato priporočamo priznano dobre Karo-čevl,ie.
Maribor — Serbien.
Kmalu bomo praznovali desetletnico Jugoslavije, ki pa jo inozemstvo še bore malo pozna. Mariborski policijski komi-sarijat je n. pr. prejel dopis od Schweize-risches Zentralpolizeibureau v Bernu z naslovom: Maribor — Serbien. Mariborska Glasbena matica pojde v Švico. Ob tej priliki naj tam javi, kje je pravzaprav Maribor in da pojma Jugoslavija in Srbija nista identična.
Narodno glasbeno društvo »Zvon* v Poljčanah.
Na velikonočni pondeljek ob 3.30 pop. priredi nar. glasb, društvo »Zvon« v društveni dvorani v Poljčanah, čarobno burko »Lumpacij vagabund«. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride, ne bo mu žal! Na veselo svidenje! —
Posojilnica v Slovenski Bistrici
je postala »Zidar Akademije in Galerije« s prispevkom 10.000 Din! Ugledni institut si je pridobil s tem zglednim činom med našimi denarnimi zavodi prvi svoj častni naslov »Zidarja Akademije m Galerije«. —
Nezgoda pri delu.
Kovaški vajenec Franc Vokel v nožar-ni v Magdalenski ulici se je učil brusiti na kamnu. Pri tem se je velik 600 kg težek kamenit brus razletel in je vkljub zavarovanju s primernimi okovi priletel mali košček vajencu nad desno oko in ga ranil. Vokel je bil prepeljan v bolnico, a kmalu oddan v domačo oskrbo. —
Ne hodite po delo v Luksenburg!
Naše poslaništvo v Bruxellesu najresneje odsvetuje vsem onim, ki iščejo dela, da bi se vseljevali na Luksenburško, ker vlada tam neznosna brezposelnost Kot je videti iz pritožb nekih osleparjenih naših delavcev, so pošiljali neznani agenti našim brezposelnim potrdila, da bodo takoj zaposleni z najboljšo plačo! Vse to pa se je izkazalo za goljufijo. Da se tem težkočam izogne, bodo dajala naša oblastva potna dovoljenja za Luksenburško le onim, ki bodo predložili garancije delodajalca, potrjene po luksenbur*. škem ministrstvu dela. —
Ak. dr. Triglav v Zagrebu.
Na občnem zboru J. A. D. Triglav v Zagrebu je bil izvoljen za letni semester sledeči odbor: predsednik Černelč Sta- ,, ne, cand. med.; podpredsednik Volavšek Vlado, cand. med.; tajnik I. peternel Mirko, stud. agr.; tajnik II. Breščak Vera, stud. pharm.; blagajnik Lukman Branko, cand. med.; gospodar Šuškovlč Viktor, stud. for.; knjižničar I. Brezigar Danilo, cand. med.; knjižničar II. Vintar Leo stud. jur.; arhivar Pucelj Anton stud. jur.; odbornik Zinaver Josip, cand rer. coni.; revizorja Schneider Franjo, cand. rer. com. in Uršič Joža, cand. vet. med.
Splošno se zahtevajo
moške nogavice z znamko »Ključ«. Le-te ima trajno v zalogi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, po izjemnih najnižjih cenah.	VI
Kolesarska loterija Jugosfovenske Matice.
Dne 1. julija se bo vršilo žrebanje srečk kolesarske loterije Jugoslovenske Matice. Skupnih dobitkov je 600, med njimi eno motorno kolo 3 KS, 20 koles itd. Srečka stane 10 Din in se dobi v naslednjih prodajalnah:	Upravi »Jutra«.
Aleksandrova cesta, Cirilova knjigarna, Koroška in Aleksandrova cesta, Zlata Brišnik, Slovenska ulica, v trafikah Svetek, Slovenska ulica, VVeiss, Grajski OS in trafika na Kralja Petra trgu. Trafika Ivanuš, Gosposka ulica 20, trafika Jakob, Frankopanova štev. 51. — Jugoslo-veni, segajte pridno po teh srečkah, saj je čisti dobiček namenjen zasužnjenim bratom v Primorju! Dobitki so pa tudi tako dragoceni, da vsakdo lahko iš5® srečo za 10,Din.	66*
Stahat mater na vel. četrtek in petek v mariborskem
gledališču. —
65S
Svarilo.	,	r.
Podpisana knjigarna izjavlja, da g. * ril Vidmar, stanujoč v Ljubljani, ‘ Škofijo 19. ni upravičen sprejemati p čila, odnosno naročila za nas, ke■
nikakem službenem raznmrju v	•
'V .V. iricoru, da s 5. IV. iyJS.
Mariborski V C C L f: N 1 L
"'ir ji n S
Žena v Indiji
ŽENSKA EVROPA IN MOŠKA INDIJA. NEVESTE V ZIBELKAH.
Moderni ameriški filmi se predstavljajo tudi po indijskih mestih. Tu je na primer eden od šaljivih, ki ima sledečo poanto: »Ne jezi in ne žalosti se radi moža, jaz sem šele po šesti ločitvi zakona našla pravo zakonsko srečo!« — Vse to je v Ameriki in Evropi šaljivo, v Indiji in za Indijce pa vse skupaj nerazumljivo. Med zapadnjaki in orientalci je namreč ta globoka razlika, da so vsi orientalci — tudi najmodernejši — v dnu svoje duše in po vseh korakih svojega življenja prepričani, da je žena radi' moža na svetu, mož pa radi svojih sinov, odnosno potomcev, dočim se zapadnjaki na vse kriplje trudijo, da bi zakon — zajednico dveh spolov — pretvorili v prijateljsko skupnost z enakimi pravicami obeh delov. Stara indijska kultura nima za Strindberga in Ibsena nobenega smisla in razumevanja. Kratko bi se lahko reklo, da je Evropejec feminin, orientalep pa maskulin. Evropski državni red temelji na sodelovanju žene, orientalski je pa brez žene in to celo v onih krogih, ki veljajo za širitelje in pristaše zapadnjaške kulture.
Angleški oficirji in uradniki, ki živijo že dolga leta v Indiji in občujejo stalno z naobraženimi indijskimi krogi, se pritožujejo, da je privatno občevanje z Indijci težko samo radi žen. -Ustanovi se klub po naobrazbi enako vrednih Evropejcev in Indijcev, v klub prihajajo soproge — angleške in indijske — visoke naobražene na isti kulturni stopnji, ko je pa kaka plesna zabava, pleše indijska žena z vsemi Evropejci, z Indijcem pa ne. Indijski gospod, ki je študiral v Ox-fordu ali Parizu, vodi svojo soprogo v moderno družbo, dopušča, da iz kurtoa-zije pleše z ljudmi drugega svetovnega in družabnega naziranja, zanj, ki pozna vsa pravila modernega življenja, je pa žena vendar le odaliska, ki pleše in dela sploh vse le tedaj, kadar mož-gospodar to želi.
Sistem harema ali purdaha je v Indiji in to celo med visokimi hindustanskimi sloji najbolj ukoreninjen. Moderni Indijci,
ki odločno nastopajo za vse socijalne in družabne reforme, so v svojem privatnem življenju po večini vendar le v tradicionalnem sistemu glede družabnih od-nošajev med moškim in žensko. Evropejec poroči v idealnem slučaju ženo, katero ljubi, Indijec pa ljubi ženo, katero je poročil, ko je še ni ljubil. Mladostna ljubezen, ki po dolgih mukah in težavah privede do skupnega življenja, ljubezen, ki vsklije iz priložnosti enakih poklicnih in drugih interesov, ljubezen, ki ruši družabne in stanovske predsodke, ljubezen, ki ruši eno domačijo ter ustvari drugo, je v splošnem v Indiji nepoznana. Mlademu Indijcu, naj pripada kateremukoli staležu — dodelijo stariši toliko in toliko mladenk. S tem se zanj svet obeh spolov zaokroži in zapre. Izmed petorice žen si mož tekom časa odbere eno za svojo v vseh ozirih pravo ženo in tako izostanejo pri Indijcih v Evropi splošno razširjeni slučaji, da skače mož preko zakonske zveze, ki je bila sklenjena iz kakih gospodarskih interesov. Mladega Evropejca na kmetih oženijo, ker se stika recimo v veliko zadovoljstvo starišev v primerno celoto dvoje njiv ali travnikov, pozneje se pa večkrat dogodi, da je mlademu možu več vredna svobodna izbira življenjske družice, kaor posestniško blagostanje. Zakonska zveza je uničena in odigravajo se celo tragedije. V Indiji tega ni. Poročene, ali bolje rečene dodeljene žene zapro možu-gospodarju vse stike do ostalega sveta. Vso iskanje in izbiranje v fizičnem in duševnem pogledu se vrši samo med njimi. Celo moderni intelektualci Indijci, ki si sami iščejo žene, jih vzamejo če le mogoče hkrati več v svrho prave izbire. Za Evropejce posebno groteskno je zlasti to, da se- v Indiji že otroci, ki še niso prav iz zibelke, določajo za poznejše poroke. Med tisoč Hindustankami jih je najmanj 300, ki so bile poročene pred 15 letom. Mož-gospodar. teh otroških zakonskih tovarišic je pa pri podeželskem prebivalstvu star od 18 do 20 let.
Sckolsino
Rkačemija 5okoIa u Ptuju
Na cvetno nedeljo se je vršila običajna pomladanska akademija Sokola v Ptuju. Kakor vedno, je bilo tudi to pot mestno gledališče napolnjeno do zadnjih kotičkov.
Akademijo je otvoril orkester Dijaškega doma s sokolsko koračnico, kateri so sledili preskoki moške dece čez kozo.
— Tem je sledil nagovor naraščajnika Svetlina deci in naraščaju, nato pa s Kovačeve »Oblaček«, ki ga je prav ljubko izvajala ženska deca. Preskoki dijakov Čez žive ovire so bili prav dobri in so našli pri občinstvu mnogo odobravanja.
— Izmed skladb, ki sta jih odigrala gdč. Stohrova (klavir) in br. Hasl (violina), je ugajal prav posebno Bunnestrov valček. Za vse točke pa je dalo umetnikoma občinstvo zasluženo priznanje. »Vrbniče nad morem«, ki so ga spremljale dijakinje s petjem, so dovršili dijaki dobro, — motilo je včasih le kritje. Iznenadil pa
nas je nastop moškega naraščaja na mizi, pod vodstvom br. načelnika Pertita, ki je žel popoln uspeh.
Po odmoru so nastopili člani in naraščaj na drogu. Člani zaznamenujejo zelo lep napredek, mnogo pa nam obeta še naraščaj. — Naslednje točke so izpolnile dijakinje z dalmatinskim šajka.šem, deški zbor pa je pod taktirko br. Ilasla zapel tri pesmice. — »V Celovcu lepo paukajo« se je najbolj posrečila. — Zatem je nastopila vrsta članov na bradlji in izvajala lepe sestave. — Nastop članov z osmorico je bil odličen in je zadovoljil vse. Zaključili so naraščajniki z »Naprejem«. Izvedba je bila dobro pripravljena, le tempo je bil malce prehiter.
Kot gostje so nastopili Celjani, in sicer Člani z vzorno vrsto na drogu in bradlji, vrsta članic pa na bradlji. Vrsta članov je bila prav dobra, lepe sestave pa se žal niso vsem posrečile. Izkazale pa so se Članice z dovršenimi vajami in skupino.
Akademija je ponovno utrdila sloves društva, ki zasluži vso pažnjo in podporo. Sokoli Zdravo! S. K.
n
1
Volnena obleka.
Vse, kar Je iz volne, se da očistiti z „RADIONOM“. Edi -no ne pozabite, dajevolna zelo občutijiva in da Je treba z njo previdno postopati. Volna ne prenese vroče, vode ker Ji vročina strdi vlakenca. Torej: RAD ION razstopi v mrzli vodi kot zmiraj in v tej razstopini malopremeckaj inpregnjeci volnene stvari. RADION bo odpravil Čisto sam vsako nesnago. Volnene stvari se ne smejo pri susenju obesiti ampak razprostreti po Čistem platnu. S tako metodo boste očistili, vse kar Je iz volne, torej svoj Jumper, svojo pletenov kapo in vse sl i eno. Barvane stvari bojo ponovno pokazale svoje drazestt kot da so nove,.
Spori
Ljubljanski „Hermes“ u fDariboru
Za velikonočna praznika odide, kakor smo že javili, ISSK Maribor gosto vat v Beljak h tamošnjemu »Villacher Sport-vereinu«, radi česar je za enkrat še edino mariborsko nogometno igrišče v nedeljo in pondeljek prosto. To priliko izrabi mariborski SK Železničar, čigar am-bicijozno moštvo je povabilo k sebi za velikonočno nedeljo železničarski športni klub »Hermes« z Ljubljane. Hermesa se spominjajo Mariborčani zlasti iz I. 1926, ko se je kvalificiral za pokalni finale Slovenije ter je Mariboru podlegel šete drugi dan po napeti borbi. Ljubljanski Železničarji so trenutno v zelo dobri formi, kar dokazuje rezultat 1:2 (1:1) proti prvaku Slovenje »Iliriji«. Hermežani so najboljši v ožji obrambi in v napadu, čigar trio se smatra skoro za najboljšega v Sloveniji. Ker nastopijo tudi naši železničarji sedaj že s svojimi najboljšimi močmi, je pričakovati za velikonočno nedeljo zanimive in napete tekme v Ljudskem vrtu.
. V • 'Vi. '
Velikonočna gostovanja.
ISSK Maribor gostuje oba prazuika v Beljaku proti »Villacher SV«. — Ljubljanski »Hermes« na velikonočno nedeljo v Mariboru proti tukajšnjemu SK Železničarju. — Hašk na velikonočno nedeljo v Monakovem prot) F. C. Wacker. v pondeljek pa v Hofu a. S. proti »F. C. Bayern 1910« in v sredo revanža z Wa-ckerjem v Monakovem. — Concordia se poda na Češko. V nedeljo igra v Zlinu z
F. C. Bat ja, v pondeljek v Prerovu z »P; C. Prerov«, v sredo revanža proti Batji v Zlinu. — Ilirija bo imela oba praznika v gosteh Madžare Kispestija, Primjrje pa bo menda počivalo, ker se pripravlja za prvenstveno tekmo z Ilirijo 15. tm. in ima nekaj igralcev poškodovanih.
Začetek tenis sezone *ISSK »Maribor«
bo 8. t. m. Razpredelba članov se določi 15. t. m. Prijave Članov sprejema načelnik odseka g. Šepec, Grajski trg 2, dnevno od 17. do 18. Vsi dosedanji in novi člani se opozarjajo, da bo v torek 10;|t. m. ob 18. v hotelu »Pri zamorcu« sestanek članstva, na katerem bo .-debata o novi sezoni.
Turčija—Jugoslavija.
V	nedeljo se prvič pomerita reprezentanci Turčije in Jugoslavije v Zagrebu. Naše nogometne zmožnosti bodo predstavljali: Sifliš; Ivkovič, Beleslin; Arsed-nijevič, Dimitrijevič, Popovič; Marjano-; vič, Benčič, Lemešič, Bonačič, Giller.g—« Sodil bo g. Ivančič iz Budimpešte.
NaJbeUil litnajcmralll ?a
Tafltis-raketij Joge
in vse ostale potrebščine* za .tenisispbrt, Nove upsnjanje raketomti
Šport - Rogli*
Maribor, Grajski trg Itov. t ^
Hans Dominik:
Oblast treh
»Pustimo to, Diana. Zakaj bi se prerekala? Usoda se bo izpolnila preje, nego nam bo vsem ljubo.
Vrniva se k smotru najinega razgovora.
Dr. Glossin je pustil v Londonu svojo nečakinjo mis Jano Hortejevo. Obljubil sem mu, da jo sprejmem kot gosta na svoj dom, dokler se ne vrne.
Dekle se nahaja tukaj. Dovoli, da
Srem ponjo in da ti jo predstavim.«
•
*rik Truwor je v mislih zbral podatke preiskave.
Ledena gora sc je s svojim dnom Poveznila poševno v vodo in je našla na dnu podledncga jezera zopet trdno PPoro. Z malim žarilom je bila seveda dana možnost, da si napravijo takoj w ledene ječe na prosto.
Toda sedaj so se nahajali v kompri-mirani atmosferi. Zrak v ledeni votlini je bil stisnjen in barometer je kazal dvojni tlak. V njihovih pljučah se je tlak uravnovesil. Če pa bi temu stisnjenemu zraku nakrat odprli pot na prosto, potem bi jih morala hitra izprememba zračnega pritiska usmrtiti. Stisnjeni zrak v njihovi notranjosti bi jim raztrgal pljuča in razmrcvaril telo.
Toda tudi počasno izpuščanje stisnjenega zraka ni nudilo zadostne varnosti. Saj niso vedeli, do katere višini obdaja voda zunaj ledeno goro. Niso vedeli, kako globoko se je pogrez nila gora v podledno jezero. Mogoče bi voda pri izpustitvi zraka zalila vso notranjost in dosegla strop najvišjega prostora. Potem bi se utopili kot miši v pasti.
Sredstvo, s katerim se je bilo možno ogniti vsem tem težkočam, je našel Silvestrov iznajditeljski duh.
»Izvotliniti moramo goro. Vsa masivna notranjost se mora v obliki talne vode odteči v globine. Samo tanka zunania skorja bo ostala. Tanke stene in tanka tla, ki bodo vezala in podpirala zunanjo skorjo. Potem se bo gora dvignila in splavala na površino podlednega jezera...«
Pričeli so s taljenjem. Tisoč in tisoč ton talne vode se je izgubljalo v globine in notranjost gore je bolj in bolj nalikovala čebelnemu satovju.
Toda tudi učinek ni izostal. Gora se je dvignila. Opazili so to na tem, da se je zopet vrnila v vodoravno lego. In iz spodnjih prostorov je voda polagoma izginjala.
Delali so nepretrgoma. Silvester se je mučil noč in dan. Očitki Krika Tru-vvorja so ga žgali, kot žareče železo. Z naporom vseh svojih sil je hotel popraviti, kar je zagrešil s svojo neprevidnostjo. Pri tem pa ni mislil na to, da takih naporov trajno njegovo iz-
mučeno telo ne bo preneslo.
In zanemarjeno telo sc je maščevalo. Komaj še ga je prestregel Atma, ko je omahnil z žarilom, s katerim je dolbel vedno nove celice v masivni led. In treba je bilo vseh tajnih Indijčevih umetnosti, da je prisilil mrjočc srce k nadaljnemu utripanju in da je pretvoril težko nezavest blagodejni in okrepčujoči spanec. ' .j Seveda je imel Silvester dovolj.vzrokia: za hitrico. Na vsak način so morali' dvigniti goro v svojo prvotno lego, predli no bi gladina tako nenadoma nastala; podlednega jezera zamrznila. Ker če bb jezero zamrznilo, potem bi bila gor^i priklenjena na dno in vsFposkusi, špranj viti jo v prejšno lego, bi ostala brez-’ uspešna.
Dalje prihcdsii&f.
Prispevajte m;
Kralju Petra v Maribor«)
Obrni zbor
„DOt*3A**, reg. delav. stavb. zadr. z o. z. v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 10. aprila 1928 ob 19 uri dopoldne v mali dvorani 1. nadstr. v Narodnem domu v Mariboru.
SPORED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1927 in razdelitev čistega dobička.
5. Volitev 7 članov načelstva.
6. Volitev 3 članov nadzorstva.
7. Volitev 5 članov razsodišča.
8. Razni predlogi in nasveti.
Ako je prvi občni zbor nesklepčen, se skliče po določilu načelstva drugi, ki je sklepčen pri vsakem številu glasov. (§ 58 zadr. pravil.)
713	Načelstvo.
čisti kemično
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah
najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Gosposka ulita 33 Razlagova uilca 22
se vrste svile
od 28 Din naprej dobite edino le Dri
1 TRPINU
Marsbor, Glavni trg 17.
V globoki žalosti naznanjamo pretažno vest da je naša dobra in nepozabljiva mati. gospa
Antonija Škabar
Se vedno
Preklicujem vse žaljivke, ki sem izrekel g. starosti finančne kontrole Sv. Duh na Ostrem vrhu ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 717
Selnica, dne 4. aprila 1928
v sredo, dne 4. tm ob 20. uri po dolgem, mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 7. tm. ob
10. uri iz mrtvašnice v Pobrežju
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne
11. tm. ob pol 9, v Frančiškanski cerkvi.
MARIBOR, dne 5. aprila 1938	715
ZalujoCa družina Skiibar • Lenardič
morske ribe in morske rake prodaja
3os. Povodnik
Vojašniška ulica 6.
je vse modne predmeta za gospode ako
se reflektira na dobro in .lepo blago mogoče kupiti edino pri
JosSpu Ksurničnik, M se nafraga ssdai
na €lawn®ffi trgy 11
Posebno velika izbira modernih samoveznic, ovratnikov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in Čevljev za dame In gospoda.	V.
Modne specilaSifet©
za gospode: samoveznice, srajce, nogavice etc. v veliki izbiri pri
Sla¥ku Černetič, Maribor
Aleksandrova c. 23	706 AUkmdron c. 23
Zahtevajte povsod „Večeraik“!
obutev
Sandali
hi (ih poznamo že od zdauss^! radi nflliooi iltliisfS!
Prostornost, id jo ptrebnje naga za žara	i	^
toplih poletnih dni, »am nudijo na« sandali.	____—-"-a
iloga o bHW ■ Im«1 deoBljmo MiMtf kretanja
Ib radi luknjic doooll zraka. Radi tega je	utKrngf	:
hoja o njih adotena. Kapnite sandale, ftl so za Vas poleti nenadomestljive.
OtroSkl
Ženski
Din 109
mmM
Din 129
Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ta urednik: Pran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-Dredsia»«ft
Stanko D e t • I a v> Maribor*