Št. 275 (14.366) leto XLVIII. /C'96 AA 5004020f ' F'-f'-<32 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Risfori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDELJA, 29. NOVEMBRA 1992 PODKUPNINE / EPILOG PROCESA PROTI PROTAGONISTU PODKUPOVANJA Milansko sodišče obsodilo Maria Chieso na šest let ječe Sodniki v celoti sprejeli zahteve tožilca Di Pietra, Chiesa pa je medtem že poravnal milijardno odškodnino - Zapor odložen do prizivne razsodbe Vlasta Bernard MILAN - Na milanskem sodiSCu se je včeraj zaključila prva partija med velikim tožilcem Antoniom Di Pietrom in protagonistom italijanskega podkupninskega škandala Mariom Chieso. Sodnik Italo Ghitti je v celoti osvojil tožilčeve zahteve in bivšega predsednika milanskega hotela za ostarele Trivul-zio obsodil na šest let zapora in na doživljenj-sko prepoved opravljanja javnih dolžnosti. Chiesa si je prostor na prvih straneh italijanskega tiska prislužil s februarsko aretacijo, do katere je prišlo takoj po tem, ko je spravil v žep ovojnico s sedmimi milijoni lir podkupnine. Izročil mu jo je bil lombardski podjetnik Magni, ki pa je zadevo pri priči prijavil sodnikom in tako odprl knjigo z neskončno zgodbo podkupninskih odnosov med posli in politiko. Chiesa je med procesom sicer vztrajal pri trditvi, da ni nikogar prisilil k plačilu podkupnine, vendar je medtem že poravnal svoje gmotne dolgove s pravico: šest milijard odškodnine je izplačal zavodu Pio Albergo Trivulzio, 500 milijonov je odštel Občini Milan, 52 milijonov pa podjetniku Magniju. Zadnjima dvema oškodovancema sta čeka zadostovala, da sta se umaknila iz procesa proti Chiesi, medtem ko se Pio Albergo ni zadovoljil in zahteva nadaljnje milijarde. Med včerajšnjo zaključno avdienco prvostopenjskega procesa se je obtoženec pojavil samo na začetku, potem pa je na obsodbo počakal pri telefonu. Sest let ječe, od katerih je že odštet “popust", predviden po novem kazenskem postopniku, gotovo ni majhna kazen, toda Chiesa je bil nanjo pripravljen. Nedvomno ga mnogo bolj prizadeva dokončna prepoved opravljanja javnih funkcij, saj je med procesom vztrajno dokazoval, da je uspešen in še vedno zaupanja vreden javni upravitelj. V ta namen si je pripravil memorial, ki ga je prebral sodniku Ghit-tiju in v katerem priznava nekatere krivde, mnoge druge pa zanika ali omili, predvsem pa -kot rečeno - brani svoje upravitelj ske sposobnosti. In prav pri tem prihaja do največjega nasprotja z zahtevami Chiesovih naslednikov v domu Pio Albergo Trivulzio, ki jih obtoženec gladko zavrača. V memorialu tudi ne govori o mnogih zadevah, o katerih je pričal v mesecih preiskovalnega zapora: o svojih odnosih z družino Craxi, o vlogi v milanski PSI, o več tisoč volilnih glasovih in izkaznicah, ki jih je nadzoroval, o vratih, ki so se mu odprla ali so bila tik pred odprtjem v političnih vrhovih. Pač pa bivši “enfant prodige" milanske PSI vztrajno obuja svojih šest let na čelu zavoda Trivulzio, katere- Sodnik Antonio Di Pietro mu je samo koristil, medtem ko je bilo vse tisto, česar ga dolžijo sodniki, dogovorjeno s podjetniki in ni niti v najmanjši meri premoženjsko oškodovalo Trivulzia: stroški za dobave in gradbena dela so bili namreč veliko nižji od povprečnih stroškov za podobne gradnje v drugih lombardskih bolniških strukturah. Skratka, Chiesa se je v zagovoru predstavil z obleko dobrotnika, ki je bivšo hiralnico preuredil v moderno geriatrič-no socialno-zdravstveno strukturo. Kot dokazuje šest let zapora, sodniki njegovih sposobnosti in dobrote niso docela doumeli. Nič čudnega torej, da so Chiesovi branilci takoj po razsodbi napovedali priziv. V pričakovanju drugostopenjske razsodbe pa se Mario Chiesa zaenkrat ne vrne za rešetke. IRSKA / IZIDI REFERENDUMA Prekinitev nosečnosti vsaj v tujini Korak k liberalizaciji Alja Košak LONDON - Umetna prekinitev nosečnosti bo v Republiki Irski še naprej nezakonita. To napovedujejo prvi uradni rezultati referenduma, s katerim so Irci z veliko večino zavrnili možnost abortusa na irskih tleh, in to tudi v primeru, ko je materino življenje v nevarnosti. Toda Irkam so z referendumom odobrili pravico, da odpotujejo v tujino in in tam odpravijo plod. Poleg tega imajo po novem pravico do vseh informacij, ki jih potrebujejo za abortus. Ta rezultat štejejo za zmago tako tisti, ki so se za abortus zavzemali, kot tisti, ki so mu nasprotovali. Nasprotniki abortusa trdijo, da bi tudi omejena možnost splava odprla pot zakonitemu abortusu na irskih tleh. Toda tudi zagovorniki abortusa in možnosti izbire so zadovoljni z rezultatom. Pravijo, da bi Irkam z glasovanjem »za« pravzaprav zaprli pot k večjim spremembam, saj je bilo glavno vprašanje zastavljeno preveč enostransko in bi sprejem kakršnekoli zakonodaje preprečil večjo liberalizacijo v prihodnje. Zato si bodo za pravico abortusa še naprej prizadevali v parlamentu po zakonitih poteh. Videti je, da so se tradicionalni Irci streznili ob drami posiljene mladoletne deklice, ki pred meseci ni smela v tujino na prekinitev nosečnosti. Kljub temu, da so zavrnili tudi omejeno možnost abortusa, pa kaže pravica do potovanj in infor- macij določen premik k bolj liberalnim stališčem v republiki Irski. Z nadaljnjimi problemi ob nerešenem vprašanju abortusa se bo morala ukvarjati nova irska vlada. Te pa Irci zaenkrat še nimajo, saj neuradni rezultati kažejo, da na splošnih volitvah 25. novembra nobena stranka ni dobila parlamentarne večine. Največje presenečenje je premik v levo in prodor laburistične stranke, ki je podvojila število parlamentarnih sedežev. Laburistična stranka je sicer še vedno samo tretja najmočnejša Laburistični voditelj Dick Spring (Telefoto: FaH) politična stranka na Irskem, toda jasno je že, da bo v novi vladi uravnavala ravnotežje oblasti. ----- RIM / KAPITANI SE NE UPIRAJO Pregledi ladij na Jadrt potekajo brez zapleti Blokada pa bo prizadela skoraj izključno Črn P°morske sile problemov dovolili, da vse preveč ] iii Atla^t^evropske unije so se pripadniki Italijan- morejo zau va nad 1-S ■ zaveznist" ske mornariške pehote tranzitne ladp i/. Julejo s pregledi izkrcali s helikopterjev preko srb: 8orskn 1 P.uiei° v Črno- in preverili vsebino tovo- 1 ’ ' žailsta/v1S'tan*ŠCe ®ar’ ra in ladijske listine, ctruge j iai° pa tudi Kak kapitan je po Sfl)sko./1 le’ ki bi lahko takem »obisku« spreme-ciji dost111^0/8^ Abdera- nil smer plovbe, a to jiano biaV 'Tr Prepove- samo potrjuje uspešnost goro, Ka ^lijanit k°t navajajo tega nadzorstva, ki pa je pozitive: plasti n 6i Pomorske skrajno relativno. gledi pa : Ofez edi potekajo Srbija dobiva namreč dobavo 1 s° še vsi 6v0V • sedaj večino blaga po Donavi gim jadr apitani brez in po kopnem, tu pa je niščem. ker bi s te tudi Leipzig: naciji napadli policijo BERLIN - Aretacije neonacističnih skrajnežev v Schle-swig-Holsteinu in prepoved organizacije Nationalsocia-listische Front niso zaustavile neonacističnih nasilnežev. Leipzig v nekdanji NDR je bil v noči na soboto prizorišče pravih pouličnih spopadov, ko se je kakih osemdeset neonacističnih nasilnežev uprlo aretaciji dveh svoji pajdašev. Policijo so napadli s koli, kamenjem in zaži-galnimi steklenicami, tako da je morala ta v samoobrambi seči po orožju in je enega od napadalcev lažje ranila. Med varnostnimi silami je bilo 23 ranjenih, od teh dva težje. Policija je bila kos nasilnežem, šele ko je segla po vodnih topovih. SMUČANJE / VELESLALOM Tomba »šele« diugi Slovenci brez točk SESTRIERES - Okoli 15 tisoč navijačev Alberta Tombe, ki so se zbrali na prvi tekmi letošnje sezone, veleslalomu, niso italijanskega asa s svojim bučnim navijanjem popeljali k zmagi, ki je pripadla Norvežanu Aamodtu. Tombov poraz sta v bistvu zakrivili prevelika sproščenost in premalo tveganja. S slovenskim presenečenjem tokrat ni bilo nič. Najhitrejši slovenski veleslalomist, Mitja Kunc, se je zaradi bolečin v gležnju Startu odrekel, Gregor Grilc je odstopil v prvi polovici 1. vožnje, Košir, Miklavc in Brezavšček pa cilja, uvrstitve med trideseterico in s tem v 2. vožnjo, niso dosegli. Danes bo v Sestrieresu še slalom Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Najprej volite -potem sprašujte! O ameriškem filmu Bob Roberts posebej za Primorski dnevnik piše Zoran Thaler, mi pa smo poskusili najti slovenskega Boba Robertsa, da bi mu (morda še) pravočasno preprečili kandidaturo. stran 3 ..... Madžarski kupci »preplavili« Trst Nekaj tisoč Madžarov se je včeraj pripeljalo z več kot 80 avtobusi v Trst in dobesedno preplavilo središčne ulice. V trgovinah so nakupili večinoma oblačila in hišne potrebščine. Njihova kupna moč pa je vsekakor skromna, zato je težko pričakovati, da bi lahko njihovi prihodi ob koncih tedna »rešili« tržaško gospodarstvo Iz sedanje globoke krize. .................................................. stran 4 ........ Zgodovinski seminar o odnosih med Italijo in bivšo Jugoslavijo Včeraj.se je v Trstu končal dvodnevni seminar o odnosih med Italijo in Jugoslavijo v letih hladne vojne. Priredil ga je Inštitut Gramsci, na njem pa so na visoki strokovni ravni razpravljali nekateri izmed največjih poznavalcev tega zgodovinskega obdobja. ..................stran 4. Goriški župan polemizira z ministrom Ruplom Slovensko goriško javnost je pretresel oster ton brzojavke, ki jo je župan Tuzzi k imenu goriške občinske uprave poslal slovenskemu ministru za zunanje zadeve Dimitriju Ruplu v zvezi s časopisno polemiko okrog zahtev po zaščiti Slovencev v Italiji. Slovenski občinski odbornik Breščak se je včeraj ogradil od stališča uprave. Stališče sta obsodili tudi goriška SKGZ, ki je zahtevala srečanje s Tuzzijem, in Slovenska deželna komisija PSI. .....................stran 4.. V Gorici koncert zbora J. Gallus V goriškem Katoliškem domu se danes popoldne z nastopom zbora Jacobus Gallus iz Trsta začenja koncertna sezona, ki jo prirejata Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Sezona v Gorici bo ljubiteljem glasbe ponudila šest srečanj z zna nimi glasbenimi poustvarjalci. ....................stran 4... Nemiri v Caracasu Po ponesrečenem državnem prevratu na caracaških ulicah ponovno streljajo. ..................... stran 7 ........ Vpliv rumenega telovnika na izid volitev Stranke poskušajo tudi s pomočjo tujih ugled-nezev prepričati volilce, da so O. K. V zadnjem mesecu ni bilo dneva, da slovenski politiki ne bi drveli v tujino ali na slovenske predvolilne veselice. Piše Tanja Starič. .....................stran 8.. KRIŽANKA 2 Nedelja, 29. novembra 1992 Zedinjena Slovenija Ministri prihajajo in odhajajo, vlade hitro teko druga za drugo, kakor po travnikih senca, ki jo delajo naglo gnani oblaki. Ministri odhajajo, narodi ostajajo, česar tisoč let ni moglo dovršiti, tega tisoč dni tudi ne bo dovršilo. »Besede Slovencem« KULTURA Nedelja, 29. novembra 1992 Rekli so Bobu bob Tone Vrhovnik V sredo je bila v CD slovesna premiera filma Bob Roberts, ki utegne sicer rahlo pozno, a vseeno prispevati nekaj zanimivih idej slovenskim predvolilnim štabom, vsekakor pa tudi volilcem. Film je namreč prava študija medijske predvolilne industrije in odpira predvsem vprašanje razlike med realnostjo in podobo, ki jo o politiki dobimo Prek medijev. Na sprejemu po projekciji smo nekatere slovenske politike povprašali po prvih vtisih o filmu, ali po njihovem mnenju mediji dejansko lahko "naredijo” človeka in o morebitni vzporednici Bob Roberts Sloveniji. MIHA BREJC (direktor VIS) Gre paC za enega izmed filmov, ki obravnavajo večno hvaležno temo povezave politike in Vojaško-industrijskega kompleksa, značilnega za ZDA, za Evropo pa niti ne. Na trenutke se mi je zdel celo malo mzvlecen. Mediji celega Politika ne morejo narediti, lahko pa veliko prispevajo k temu, da nekdo, ki ni politik ali je še Politik v povojih, to postane. Če ima nekdo ob-fast nad mediji, potem 1® njegova možnost za Uspeh na volitvah precejšnja. LEV KREFT (SDP) Film se lepo gleda, Ue bi pa rekel, da je kaj Posebnega. Je neke vrste reminiscenca 60. let in eživlja prastrah skrajne esnice. Ce bi natančno ^alizirali pojav desni-ce, je po mojem mnenju Jeno bistvo mnogo utancneje zadel že Bre-j L Boba Robertsa seve-a ne moremo aplicirati ^a slovenske razmere; 0 Pa ne pomeni, da pri - predvolilne razmere v nas ni desnice tega tipa, samo pojejo ne tako lepo. Glede medijev pa se pri nas zastavlja tole vprašanje: ali so preveC primitivni ali pa prepošteni. Vrhunske tehnologije proizvodnje imidža ne uporabljajo, verjetno pa bi tudi smešno delovala. Kolikor sem spremljal naše kampanje, je najslabše delovalo prav tisto, kar je bilo narejeno vrhunsko. V kampanji pač izbereš tisto, kar deluje, in ne tistega, kar je lepo. MARJANA NOVAK (tiskovna predstavnica SKD) Moram reči, da je bil film zelo zanimiv, saj kaže na razsežnosti, ki jih doma nismo vajeni ah so nam vsej zaenkrat še tuje. Menim pa, da se gibljemo v to smer. Ker se v volilnem štabu ukvarjam prav s tem področjem, mislim, da medijska podoba lahko naredi kar 80 do 90 odstotkov človeka. V filmu se borita dve plati: plat obljub in sanj, ki jo predstavlja Bob Roberts, in druga, ki je realnost. Tudi pri nas se stranke razhajajo na tej točki: nekatere veliko obljubljajo, a imajo majhne možnosti, da obljubljeno uresničijo, druge pa obljubljajo predvsem trdo delo, ki ni privlačno, zato pa realno. »Ne pustite vašemu Bobu Robertsu no oblast. Ustavite ga, dokler go še lahko.« Bob Roberts je junak istoimenskega filma, ki je letos v Cannesu povzročil pravo malo senzacijo na Quinzaine des Realisa-teurs, njegov avtor Tim Robbins pa prav tam požel nedeljeno kritiško hvalo. Najbolj navdušeni med njimi so Boba Robertsa imeli že kar za sodobnega Državljana Kanea, toda primerjava drži samo na vsebinski ravni. (Čisto mimogrede, formalno raven Orsona VVellesa je lani dosegel in presegel Kenneth Brannagh s thril-lerjem Dead Again.) Robbins je svojega državljana Kanea iz časopisnega založništva prestavil v politiko. Bob Roberts je ljudski pevec, self-made milijonar, politični dinamo, ki se poteguje za mesto v ameriškem senatu. Piše se leto 1990 in politična kampanija je temu primemo umazana. Kot zagovornik nove desnice in nasprotnik zanj vse preveč liberalnih šestdesetih potuje Bob Roberts po Pennsylvaniji v svojem avtobusu -mobilni borzi na štirih kolesih - in s svojo kitaro igra občinstvu v razprodanih dvoranah. Njegove vrednote so diametralno nasprotne konkretnim ciljem, ki jih zagovarja njegov nasprotnik, senator Brickley Paiste (Gore Vidal). Pod nadzorom svojih svetovalcev Lukasa Harta III (Alan Rickman) in Cheta MacGregorja (Ray Wise) podtakne Roberts svojemu nasprotniku obtožbe o alkoholizmu in seksualni nezvestobi, sicer neutemeljene, a vendar dovolj močne, da zmanjšujejo naskok starega senatorja. Stvari se obrnejo na slabše, ko raziskovalni novinar Bugs Raplin (Giancar-lo Esposito) odkrije dokaze, ki povezujejo Lukasa Harta III s finančnimi malverzacijami. Delnice Boba Robertsa na politični borzi začnejo padati, a . zgodi se nepričakovano: med odhodom iz televizijskega studia nekdo strelja nanj in domnevno hudo ranjenega prepeljejo Boba Robertsa v bolnišnico. Streljanja je osumljen novinar Bugs Raplin, ki krivdo zanika. Na invalidskem vozičku vzbudi Bob Roberts dovolj medij- ske pozornosti - razglašen je za mučenika nove desnice, njegovi oboževalci pa se zbirajo pod oknom v bolnišnici. Dan volitev je tik pred ameriško invazijo na Irak in boj je izenačen do zadnjega- Obraz tima Robbinsa je v teh krajih sicer znan, videli smo ga lahko, denimo, v filmu Buli Durham in Jakobova lestev groze, toda ne slaven. Ker ga v Altmanovem hitu The Player še nismo videli, je Boh Roberts tista vloga, po kateri se ga bomo v teh krajih spominjali vsaj še nekaj Časa. Sicer brez dolge filmografije je bil Robbins cela osemdeseta dejaven na gledaliških deskah. Skupaj s sošolci z UCLA je ustanovil gledališko skupino The Actors Gang, kjer ima vlogo umetniškega vodje. Skupina ima v svojem repertoarju med drugim tudi Brechta in je pobrala kar nekaj nagrad. V skupini je tudi njegov brat David, ki opravlja delo glasbenega direktorja. Glasbo je napisal tudi za Timov režijski debut, songe za predvolilno kampanjo Boba Robertsa pa sta napisala skupaj. In če songom dodamo še scenarij, režijo in glavno vlogo, dobimo auteurja tudi po evropskih filmskih standardih. Za svoj prvenec je Tim Robbins uspel zbrati tudi impresivno igralsko zasedbo med njegovimi profesionalnimi kolegi: Alan Rickman, šef teroristične tolpe iz Umri pokončno, Ray Wise, človek, ki je ubil Lauro Palmer, in Giancarlo Esposito, ikona Špike Leeja in Jima Jar-muscha so samo najbolj znani med njimi. Ne gre prezreti niti Gore Vidala, enega najbolj uglednih ameriških povojnih pisateljev v vlogi starega liberalnega senatorja, podobni njegovim življensskim izkušnjam; tudi sam se je namreč potegoval za senatorja. Bob Boberts je političen film in ima kot tak precej skupnega z JFK Oliverja Stonea. Z njim, denimo, deli prepričanje, da Ameriki vlada center moči, sestavljen iz predstavnikov vojske, CIA in vojaške industrije. Toda Bob Boberts ni pridigarski film, ki bi hotel povedati edino pravo resnico, kot to vse preveč rad dela Oliver Stone. Vrh tega je za dobro uro krajši od JFK in k sreči v njem ni Kevina V naslovu in spodaj desno: iz filma Bob Roberts (foto: arhiv) Costnerja. Bob Boberts nas sooča z apokaliptično vizijo Amerike, kjer imajo centri moči v rokah množične medije, ki objavljajo sfrizirane resnice ali čiste laži; kjer so dejanja iz obupa z minimalnimi posledicami edini možni protest; kjer se želja po pravi resnici plača s smrtjo in kjer se neprestano ustvarjajo novi »največji sovražniki ljudstva po Adoljii Hitlerju«, katerih namen je opravičiti izdatke za oboroževanje. Bob Boberts sugerira tudi de facto potrditev napovedi, ki jo je že pred štiridesetimi leti dal VVilliam Burroughs - prepoved drog kot sredstvo za utrditev policijskega aparata, pri tem pa tiste inštitucije, ki javno lovijo nove sovražnike ljudstva št. 1, preprodajalce drog, zakulisno služijo prav s njihovo prodajo. »Gospoda Smitha ni več v Washing-tonu,« reče v filmu Bugs Raplin. »Ameriški sen Franka Capre se mi vedno bolj zdi podoben nočni mori,« je v nekem intervjuju dejal Joseph Lo-sey. Mogoče je gospod Smith še vedno v Wash-ingtonu, le da je Roberts njegova temna senca? Ko je Tim Robbins na festivalu v Deauvillu predstavljal svoj film, je rekel: «Ne pustite vašemu Bobu Robertsu na oblast. Ustavite ga, dokler ga še lahko.« Najprej volite - potem sprašujte Zoran Thaler Stranke in politiki v Sloveniji se šele tri leta ukvarjajo z vprašanji, kako si pridobiti in nato ohraniti volilce. V tem času so spoznali vse skrivnosti tehnik za njihovo novačenje. Politični marketing - pred tremi leti nova besedna zveza - je postal beseda udomaCenka. Pred decembrskimi volitvami so oblast v hierarhiji političnih strank prevzele marketinške agencije. Javnega mnenja ni več pomembno ustvarjati, potrebno se mu je le prilagoditi na CimveC področjih. Pravilne ocene političnih potreb in želja volilcev so kljuC za uspeh na volitvah. Medijev je dovolj, denarja tudi nekaj in vsi so zadovoljni. V to slovensko predvolilno »idilo« se je brutalno zarezal Bob Boberts. Film je spremljal ameriško predvolilno kampanjo in bo očitno vplival tudi na zadnji teden slovenske predvolilne mrzlice. Da je to film z učinkom, so pokazali že rezultati ameriških predsedniških volitev. Če bi v Ameriki Robertsu navkljub zmagal Bush ali recimo »Bush« baby-boom generacije (n. pr. Dan Quayle ali Ross Perot mlajši), bi lahko hladno ugotovili, da film ni uspel. Film Bob Roberts je namreč libera- len in levičarski ( v ameriškem pomenu teh izrazov) in uspešen: 3. novembra sta zmagala Clinton in Al Gore! Bob Boberts je prej politično stališče kot pa zabava, saj, kot pravijo režiser, scenarist in glavni igralec Tim Robbins: »Občinstvo ima rado izzivalnost. Za satiro je pomembno, da je nevljudna. To je tako kot v politiki: nikamor ne prideš, če nisi polovičarski.« Bob Roberts je »konservativni upornik«, »makiavelistični perverz-než«, ki kandidira za senatorja v Pennsylvaniji in zmaga. Njegova gesla so: ponos, bogatenje, družina, navadni človek, ameriški sen, uspeh z vsemi sredstvi... Verjame v negativno kampanjo in blatenje protikandidata. Ve, da so mediji, predvsem televizija vse. Značaja nima, ker bi ga samo oviral, zna pa manipulirati s čustvi ljudi. Ko prepeva popevko o tistih, ki vedno nekaj sitnarijo in se pritožujejo, redarji veselo pretepajo skupino nezadovoljnežev v njegovem občinstvu. Bob ve, da je imidž vse in realnost nič ali zelo malo. Fascinira ga moč, ki jo proizvaja sposobnost ustvariti vtis, podobo, videz: imidž. Nekoč je predsednika Busha, vsega nasmejanega in mahajočega deseti- nam fotoreporterjev in televizijskim kameram, z brokolijem zadel v obraz protestnik. Dobro je vedel, da ga predsednik že od mladih nog ne je in da se mu gnusi. Brez oči javnosti bi se predsedniku spačil obraz in nasilnežu bi zažugal. Tako pa na njegovem obrazu ni trznila niti mišica, nasmešek je ostal neomadeževan in roka se je še naprej gugala v pozdravu. Kot pravi Tim Robbins, je to čudovit talent, ki ga mora imeti politik: nasmešek in dober vtis ne smeta izginiti niti za sekundo, saj bi sicer trenutek spozabe lahko ostal dokumentiran za večno. Ko se zdi, da Bobu ne bo pomagalo niti vse prej našteto, si organizira samoatentat: atentat nase, ki naj bi ga pustil hromega. S »hromo« nogo si na invalidskem vozičku med prepevanjem sicer še vedno daje takt, vendar vneti volilci tega ne opazijo niti po volitvah. Na dan volitev poslušajo njegov isti dan izdani album, slavijo tradicionalne ameriške vrednote in ga tudi izvolijo. Za letošnje volitve je Roberts k nam prišel prepozno in se ob njem še lahko zabavamo, za naslednje volitve (1996) pa ga bodo podrobno naštudirali... SLOVENIJA JE MLADA, ZDRUŽENA LISTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije VOLI ZANJO! r' Ra(to Bohinc, predsednik glavnega odbora Socialdemokratske unije Slovenije in Sednik Slovenskega instituta za management sP°dbujanjem podjetništva, pospešenim razvojem prometne in telekomunikacijske infrastrukture, s anjem novih tržišč, s tujimi vlaganji in sanacijo bančnega sistema lahko ponovno udimo gospodarski vzpon v Sloveniji, in v štirih letih bo ustvarjenih okrog 100.000 novih elovnih mest." dfelio J uri, koprski Zupan Dok°^L °^asd ne smejo biti osredotočeni zgolj v republiškem središču. Usklajen razvoj slovenskih clr ajln Pomeni, da si bodo te s svojimi zgodovinskimi, kulturnimi, prostorskimi, človeškimi in uHimi posebnostmi ter razvojnimi zmogljivostmi lahko ustvarile svoje mesto v naši skupni državi." "z J^USan Bavdek, zdravnik specialist splošne medicine vorstv ^e ^ blogo, ki ga lahko kupujemo na trgu. Zato moramo zagotoviti čim višje zdravstveno ° Za vse> ne glede na to, ali so premožni ali ne." mag. Janez Kocijančič, poslanec in direktor Adrie Airways "Varno in lepo jesen življenja lahko zagotovi samo razvojno uspešna in socialno pravična družba. To prav gotovo ni in ne more biti družba podivjanega kapitalizma, ki izvrže vse, ki niso v vsakem trenutku sposobni tržne tekme. Družba ustvarjalnih ravnotežij mora odpirati mladim široke možnosti za delo in strokovno uveljavitev, hkrati pa omogočiti, da bodo starejši uživali lepo, prijazno in zadovoljno življenjsko jesen." Rina Klinar, predsednica Izvršnega sveta občine Jesenice "V tretjem tisočletju potrebujemo izobražene, podjetne in delavne prebivalce. Zato so brezskrbno otroštvo, enake možnosti vseh za vstop v življenje in izobraževanje, starši, ki imajo delo in stanovanje, naši temeljni cilji." Dare Ravnikar, upokojeni pedagog "Znanje naj bo izraz duševnih in ne materialnih možnosti. Zato zagotovimo šolanje brez omejevanja vpisa. Znanje je drago, še veliko dražja pa je nevednost." »TALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA Nedelja, 29. novembra 1992 NOVICE SKGZ o sklepu državnega sveta TRST - Vest o tem, da državni svet ni upošteval zahteve za poslovanje občine Devin-Nabrežina v slovenščini, jasno odraža veliko protislovnost v odnosih državnega aparata do manjšine. Slovenska kulturno gospodarska zveza ugotavlja, da gre za nelogičen sklep, ki ga dopušča zmeda in tudi očitna pristranskost, ki je prisotna na veC ravneh državne birokracije, ko gre za vprašanja, ki niso razčiščena v celovitem zakonskem inštrumentu za zaščito slovenske manjšine. Tako ostajajo manjšinski problemi prepuščeni izključno dobri volji in korektni interpretaciji sodnih ali administrativnih organov, pri katerih pa so očitne razlike in nedoslednosti. Po nekaterih za manjšino ugodnih razsodbah smo v primeru občine Devin-Nabrežina zopet soočeni s primerom ozkega in manjšini nenaklonjenega tolmačenja. SKGZ zato podčrtuje potrebo, da se postopek za uveljavitev dvojezičnega poslovanja nadaljuje na vseh možnih ravneh, kajti gre za kršenje že pridobljene pravice, ki je bila po odloku izrednega vladnega komisarja osvojena tudi z osimskimi sporazumi. Drugačno, korektno stališče državnega sveta bi v tem trenutku, ko se odpira razprava med Italijo in Slovenijo lahko prispevalo ozračju dobrih odnosov, namesto tega, da se obnavljajo spori okrog pravice, kateri se naša skupnost povsem razumljivo ne more odpovedati. Agostino Majo novi deželni tajnik liberalcev TRST - Deželno vodstvo Italijanske liberalne stranke je predvčerajšnjim soglasno izvolilo odvetnika Agostina Maja za novega tajnika PLI v Furlaniji-Julijski krajini. Le-ta je nasledil dr. Franca Tabacca, ki je odstopil pred nedavnim. Novi tajnik je naglasil, da mora postati njegova stranka v deželnem merilu referenčna točka za vse tiste -posameznike, skupine, organizacije - ki se razpoznavajo v liberaldemokratskih idealih. »Smo proti prevladi strank nad civilno družbo, ker vidimo v tem degeneracijo sistema, in hoCemo postati protagonosti v postopku za razmah italijanske demokracije,« je med drugim še zatrdil Agostino Majo. Politična afera v Južni Tirolski BOČEN - Na Južnem Tirolskem je izbruhnila ostra polemika okoli toponomastike. Pristojna pokrajinska komisija je samo z glasovi Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) odobrila zakonski osnutek, po katerem naj bi velikemu delu ondotnih krajev povrnili izvirna nemška imena in tako popravili krivico, ki jo je napravil fašizem s poitalijančevanjem. Značilno pri tem je, da naj bi bila vsa ta imena izključno v nemščini in ne torej tudi v italijanščini, torej dvojezična - italijanskih imen naj bi ostalo le nekaj desetin. Proti osnutku so odločno nastopili krščanski demokrati, ki so sicer v pokrajinski vladi zavezniki SVP in PSI, pa tudi Zeleni, MSI-DN in DSL. Nove aretacije v vrstah mafijcev LECCE - V Lecceju je bil preteklo noC aretiran 34-letni Antonio Indino, eden od poglavarjev kriminalne združbe Sacra Corona Unita, ki predstavlja apulijsko mafijo. Indino, ki je bil v odsotnosti obsojen na devet let zaporne kazni, se je ujel v mrežo varnostnih sil v teku zapletene operacije, v kateri so sodelovali številni agenti. Podobne akcije so preteklo noč izvedli v veC krajih južne Italije, samo v Catanii pa so za rešetke spravili pet elanov kriminalnih organizacij, Oktobra pozitivna trgovinska bilanca RIM - Italijanska trgovinska bilanca je oktobra zabeležila pozitivni izid s presežkom v znesku 178 milijard lir, medtem ko je v istem mesecu lani doživela 1.402 milijardi primanjkljaja. Na osnovi uradnih podatkov osrednjega statističnega zavoda Istat je izboljšanje trgovinske bilance še prepričljivejše, Ce upoštevamo podatke za prvih deset mesecev: letošnji primanjkaljaj znaša 12.519 milijard lir, kar je v primerjavi s primanjkljajem iz istega obdobja lani za 3.000 milijard manj. Pozitivno gibanje oktobrske zunanjetrgovinske menjave je v prvi vrsti rezultat velikega povečanja izvoza (za 7, 5 odstotka), medtem ko se je uvoz rahlo skrčil (za 0, 4 odstotka). Povečanje izvoza so zabeležili v vseh proizvodnih sektorjih, razen v kmetijstvu, gozdastvu in ribištvu, med najuspešnejšimi izvozniki pa so živilska industrija (+17 odst.), kemijska (+14 odst.), tekstilna in oblačilna (+13 odst.) in kovinska industrija (+4 odst.). V obdobju med januarjem in oktobrom se je skupni italijanski izvoz povečal za 4, 9 odstotka, uvoz pa za 2, 9 odstotka. Sodelovanje med Bujami in Devinom - Nabrežino BUJE - V petek, 27. novembra, je bil v Bujah na Hrvaškem skupni nastop gojencev nabrežinske podružnice Glasbene matice in uCencev italijanskih glasbenih šol, ki delujejo na področju občine Buje. Srečanje mladih glasbenikov sta priredili pobrateni občini Devin Nabrežina in Buje v okviru stalnega sodelovanja.. V zadnjih letih je v Bujah začelo delovati veC glasbenih šol, ki jih podpira Ljudska univerza iz Trsta; nastopilo je kakih deset izvajalcev iz razreda za klavir, flavto in kitaro. Gojenci Glasbene matice pa so prikazali razgibanost in kvaliteto svoje šole tako po izvajalskih sposobnostih kot po raznovrstnosti instrumentov, poleg že naštetih še trobento, violino, pozavno in violončelo. VeCer je bil pester in spodbuden posebno za izvajalce same, pa tudi predstavniki obeh občin, bujski župan Lucijan Beno-liC in odbornica Vera tuta Ban, sta izrazila veliko zadovoljstvo ob tem srečanju. RIŽARNA / MLADI 21D J E IN LEVIČARJI PROTI RASIZMU Baklada za prihodnost v znamenju solidarnosti Edino uničevalno taborišče v Italiji naj bo tudi izhodišče za prenovo družbe, ki zavrača že sleherno drugačnost TRST / SEMINAR INSTITUTA GRAMSCI Razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo v času hladne vojne Razprava na umirjeni strokovni ravni Drago Gašperlin TRST - Baklada je lahko takšna ali drugačna - osvetlitvena ali zatemnitvena. Melonarji so z baklami reševali ita-lijanstvo Trsta, ki ga nihče ne ogroža, in spet dokazali, da se - ramo ob rami s fašisti - izživljajo z mracjanško preteklostjo. Mladi Židje in mla-di levičarji pa so sinoči z baklami potrdili, da je treba zgraditi osrečujočo prihodnost, bodočnost brez rasizma in antisemitizma, brez nacionalizmov - začenši pri Rižarni, na temeljih strahovite zgodovinske izkušnje, kakršna naj se nikoli veC ne ponovi. In v trenutku, ko se pripadniki Liste za Trst samoobtožujejo, Ceš da jih sodna oblast preganja zaradi njih italijan-stva, v tem trenutku ležijo seznami z imeni tukajšnjih, tržaških kolaboracionistov, ki so prispevali k tragediji edinega uničevalnega taborišča v Italiji, v tajnih, zaprašenih arhivih. Nihče ni bil obsojen; lobi, ki jih je ščitil, je bil premočan. Morda pa je še močnejši sindrom slabe vesti zaradi okrvavljene preteklosti: iz spomina gre izbrisati vse, kar spominja na fašistična (in ne le nacistična!) grozodej- stva. Od tod danost, da se na šolah polpretekla zgodovina omenja samo bežno in da je zaradi tega mladina - tudi naša, slovenska - mnogo premalo seznanjena s takratnimi strahotami. Mladi so namreč tudi naziskini in vsi njim podobni, kjer koli bivajo. Označujejo jih kot »sinove sovraštva«. Ne vemo, Ce se rodimo s klicami sovraštva, vemo pa, da nam ga posreduje krog v katerem živimo - začenši z družino. In Ce tega ne popravita deloma učitelj in dokončno profesor, potem je že prepozno. Ali ni pokojni Willy Brandt res nikogar ničesar naučil? Oddaja v živo, ki jo je pripravila tudi včeraj zvečer tretja mreža RAI neposredno iz Rižarne, povezuje sedanjost s preteklostjo: plamen sinočnjih bakel spominja na ogenj, v katerem je izgorelo na milijone življenj pred petdeset in veC leti, a tudi na plamene, ki so utrnili v teh dneh življenje matere in njenih dveh otrok v Nemčiji. Spominja pa nas tudi na požare, ki jih podtikajo v romskih naseljih v Italiji. Opominja nas, da se odpor proti vsemu, kar je drugačnega, hudo nevarno razrašča. Ugledni Z baklado v Rižarni opozorili na nevarnosti rasizma pisatelj Fulvio Tomizza, ki ga tako imenovani dobromisleCi Trst ne more, ker obravnava medvojne in povojne dogodke na svojih istrskih tleh s srcem, z objektivnostjo, nam je zatrdil, da mladi nasilneži in celo ubijalci niso iz vrst revnejših slojev, ampak so sinovi blagostanja, ki so bili osiromašeni za sleherno vrednoto in ne znajo usmeriti svoje agresivnosti v razumnost, tvornost. Tomizza pa nam je potr- dil tudi žalostno resnico, ki je znova planila na površje med predsi-noCnjo oddajo Gada Ler-nerja o odnosu do Romov: družba, ki je uverjena, da uživa nesporen prestiž in da sme zaradi tega vsevprek komandirati, ne mara sprejeti nobenega tujka, pa naj bo to Afričan, Azijec ali Slovenec. Niti takega ne, dodajmo, ki je italijanski državljan, a ni italianis-simo, kot pravijo kame-radi. TRST - Zgodovinske spremembe, katerim smo v zadnjih letih priča na evropskem političnem prizorišču, odpirajo tudi zgodovinarjem nove in do nedavnega celo neslute-ne možnosti raziskovanja. Odpirajo se še pred nekaj leti povsem nedostopni arhivi, razvezujejo se jeziki, spreminjajo pa se tudi sami nosilni osebki zgodovinskega doga-janja in pripovedovanja, se pravi samega zgodovinopisja. Vse to velja še posebej za zgodovino odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki so v teh dneh bili predmet zanimivega posveta v Trstu. Studijsko srečanje je priredil tržaški Inštitut Gramsci v sodelovanju z istoimensko ustanovo iz Rima, obavnavalo pa je odnose med Rimom in Beogradom v letih hladne vojne 1948-1956. Kot je povedal predsednik tržaškega Inštituta Gramsci prof. Giuseppe Petronio, je seminar potekal tako rekoč za priprtimi vrati tudi zaradi bojazni, da ne bi visoko strokovno raven razprav pokvaril kak robat poseg iz žive tržaške politične aktualnosti. Da je priredba seminarja padla v ta, za izbrano tematiko tako občutljiv Cas, je vseka- kor treba pripisati slučaju. Znanstveni organizator srečanja, raziskovalec ustanove Gramsci iz Rima Marco Galeazzi je glede tega pojasnil, da so študijsko srečanje zaceli pripravljati pred pol drugim letom, ko o najnovejši gonji proti Osimu ni bilo ne duha ne sluha, prirave nanj pa da so bile tako dolge, ker na njem niso hoteli zgolj premlevati že znanih stvari. V resnici so se na posvetu zbrali nekateri izmed najboljših specialistov s tega področja. Studijsko zasedanje je trajalo ves petek in včeraj dopoldne, razdeljeno pa je bilo v tri tematske sklope. Najprej je bil govor o italijansko-jugo-slovanskih odnosih v okviru širšega mednarodnega političnega prizorišča. Predavali so Raul Pupo, Jože Pirjevec in Antono Valdevit iz Trsta, Rade Petrovič iz Sarajeva, Antonio Var-sori iz Firenc in Stefano Bianchini iz Bolgne. Drugi del je bil posvečen stališčem in vlogi itlalijanskih komunistov v razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo v letih 1948-1956. O tem so govorili Marco Ga-leazzi in Gabriele d’Au-tiglia iz Rima ter Francesco Privitem iz Bologne. Zadnji del pa je bil namenjen prikazu, kako sta italijanski in jugoslovanski tisk poročala o teh dogodkih. Ob koncu vsakega dela je bila na sporedu razprava, ki je nemalokrat bila prav živahna. Tako je npr. bilo slišati zelo različna stališča o tem, kdaj je Italija po drugi svetovni vojni izdelala samostjen koncept politike do Jugoslavije in širše do Balkanov ter koliko se je njen povojni koncept razlikoval od predvojnega, se pravi fašističnega. Zanimivi so bili tudi različni pogledi na osebnosti, ko sta bila npr. Togliatti in Vidali, ki ju nekateri današnji italijanski zgodovinarji skušajo tako rekoč rehabilitirati, opozarjajoč na dejanja in dogodke, ki naj bi dokazovali njuno avtonomijo v odnosu do Stalina itd. Zelo poučno pa je bilo slišati, kako sta o vseh teh zadevah in dogodkih poročala italijanski in jugoslovanski tisk. Ce za slednjega velja, da je ubrano trobil v rog vladajoče olgarhije, pa je naravnost presenetljivo, kako so se v italijanskem tisku pojavljali stereotipi o »slovanstvu«, ki so še živi in italijanski javnosti preprečujejo, da bi razumela, kar se dogaja «za vzhodno mejo».(mb) GORICA / POLEMIKA Z RUPLOM Veliko ogorčenja zaradi županove izjave Tuzzi je skušal včeraj nekoliko omiliti svoje dejanje Protest slovenske javnosti in izrazi zaskrbljenosti _____KUPCI / VČERAJ PRAVCAT NAVAL MADŽAROV_ Ali bo madžaiski florint rešil majavo tižaško gospodarstvo? Na nabrežju in pri postaji več kot 80 madžarskih avtobusov - Središče preplavila večtisočglava množica - Plačujejo v markah, a so revni GORICA - Slovenska goriška javnost je včeraj presenečeno in ogorčeno komentirala vest, da je župan Erminio Tuzzi poslal slovenskemu ministru za zunanje zadeve Dimitriju Ruplu protestno brzojavko v zvezi s Časopisnim člankom, ki ministru oCita pretirane zahteve glede zaščite Slovencev v Italiji. Tuzzi izreka v brzojavki močno zaskrbljenost zaradi stališč ministra v zvezi z uvajanjem dvojezičnosti. »Opominjam vas k spoštovanju«, piše Tuzzi, »sporazumov in skupno zasnovanih in razvitih odnosov, ki so po desetletjih intenzivnega sodelovanja obrodili pogoje zglednega sožitja med tukajšnjim obmejnim prebivalstvom«. Zupan nadalje ugotavlja, da Ce so Ruplova stališča res taka, kot jih navaja tisk, jih tukajšnja skupnost ne more sprejeti in nadaljuje: »Kdor jih navdihuje si prevzema izredno hudo odgovornost spreminjanja in razbijanja skrajno občutljivih ravnovesij, na katerih temelji duh odkritega sodelovanja in prijateljstva med našima skupnostima tostran in onstran meje«. Tuzzi je vCeraj skušal nekoliko omiliti zadevo in nam je izjavil, da ni hotel dvigati prahu, temveč le opozoriti na nevarnost, da ne bi uvajanje kakih južnotirolskih oblik dvojezičnosti ogrožalo sožitja, ki da je na Goriškem zgledno. Na naš ugovor je nato župan še pojasnil, da gre njegovo izjavo razumeti bolj kot zahtevo po pojasnilih s strani slovenskega vlade kot pa neko ultimativno stališče. Ostaja pa dejstvo, da je ton brzojavke dokaj oster in da je v petek besedilo odobril goriški občinski odbor. Odbornik SSk Marjan Breščak nam je s tem v zvezi dejal, da je na seji brzojavko ocenil kot neprimerno, ker temelji zgolj na Časopisnem članku in ker naj bi se o teh vprašanjih razpravljajo na drugih mestih. Zato, je dejal, se SSk ne pridružuje stališču občinske uprave. Goriška SKGZ je v protestni izjavi izrekla presenečenje, da je občinska uprava, v kateri je tudi slovenski odbornik in ki bi morala predstavljati prebivalce obeh narodnosti, zavzela tako stališče. SKGZ ocenjuje, da prav taka uporaba “strašila bilihgvizma in privilegijev" utegne povroCiti razole med prebivalstvom. Na tak način se ogroža sožitje in same perspektive razvoja mesta. Zato je SKGZ zaprosila za srečanje s Tuzzijem, da mu pojasni, katere so resnične zahteve Slovencev in da bi z dialogom prepredli, da bi tudi Gorica po tržaškem zgledu zašla v slepo ulico nestrpnosti. Tudi slovenska deželna komisija PSI izraža v sporočilu za tisk zaskrbljenost zaradi Slovencem nasprotnih stališč v tisku in uradnih izjavah. »Takšno pisanje namreč povzroča veliko zmedo med bralci, ki na podlagi tendencioznih in mestoma tudi lažnih trditev dobijo povsem izkrivljeno sliko realnega položaja manjšine. Da dogodek ni slučajen dokazuje protestno pismo, ki ga je goriški župan Erminio Tuzzi v imenu občinskega odbora (v njem je tudi Slovenec) poslal ministru Ruplu, predsedniku italijanske vlade Amatu in zunanjemu ministru Co-lombu. Vse bolj očitno je, da se želi v javnem mnenju ustvariti vzdušje sovraštva, ki naj bi služilo kot protiutež za upravičene zahteve naše narodnostne skupnosti«. Zaradi navedenega Slovenska komisija PSI predlaga, da bi se na odgovornih forumih zadevo razčistilo tudi v vidiku prvega delovnega srečanja mešane sloven-sko-italijanske komisije, ki bo decembra letos. MM Madžarski kupci v mestnem središču (foto Križmančič) CIGARETE / OSEBJE MONOPOLOV SE STAVKA Mda prha za italijanske kadilce: police trafik bodo še vsaj nekaj dni nezaložene RIM - Nova hladna prha za italijanske kadilce, potem ko so po zadnjih sporočilih sindikalnih organizacij o prekinitvi stavke osebja državnih monopolov že upali, da se bodo police trafik hitro napolnile s cigaretami. V resnici pa je samo majhno število prodajaln po italijanskih mestih prejelo omejeno količino tobaka. Stavkovno gibanje uslužbencev monopolov namreč v resnici še hi bilo prekinjeno in peščica stavkajočih tako še naprej hromi distribucijo tobačnih izdelkov. Po vesteh, ki prihajajo od združenja distributerjev tobačnih izdelkov, je bilo do vCeraj založenih komaj 15 na skupno 600 skladišč, iz katerih se zalagajo prodajalne na drobno. Nic Čudnega torej, Ce so prodajalci tobaka že pred dnevi zahtevali poseg finančne uprave, ki je sicer pokazala pripravljenost, da zahtevi ustreže. Če se bo to zgodilo, bi lahko izredna distribucija stekla že v ponedeljek, vendar bo za normalizacijo položaja na tržišCu potrebnih vsaj deset dni. Problem oskrbovanja s tobačnimi izdelki je bil v petek tudi na dnevnem redu zasedanja ministrskega sveta, na katerem je poročal finančni minister Goria. Vlada pa vsekakor ni našla učinkovitejšega sredstva za rešitev tega vozla, kot da je na stavkajoče in na njihova sindikalna predstavništva naslovila poziv, naj Cimprej prekinejo stavko, glede na to, da sta se tako ministrski svet kot parlament obvezala za poklicno zaščito osebja monopolov in za ohranitev njihovih delovnih mest. Marjan Kemperle TRST - Naslovno vprašanje se je verjetno zastavilo marsikomu, ki je včeraj dopoldne prebredel tržaško nabrežje in ulice terezijanske Četrti. Na nabrežju pred glavno ribarnico je bilo parkiranih kakih štirideset avtobusov z madžarsko registracijo, prav toliko, Ce ne še več, jih je »počivalo« pred vhodom v Staro pristanišče; ulice Terezijanske Četrti, ki jih je v prejšnjih dneh izpraznil odlok o omejitvi prometa v centru mesta, so bile spet polne ljudi, kot se je to dogajalo v zlatih časih jugoslovanskih kupcev. GruCe ljudi s natlačenimi plastičnimi vrečkami v rokah so navidez povsem spominjale na naše bivše »jugo-brate«, le njihovo izražanje je bilo drugačno, prav niC domaCe, nerazumljivo. Trst je bil tudi vCeraj priCa madžarskemu navalu. Fenomen se ponavlja sicer že vrsto koncev tedna, vCeraj pa je zajel obseg pravcatega miniaturnega preseljevanja narodov. Po ocenah mestnega redarja naj bi se jih v mesto pripeljalo kakih štiri do pettisoC. Prišli so večinoma iz manjših mest in ruralnih območij, da bi pobliže videli, kakšne so tolikokrat opevane italijanske trgovine, in v njih tudi kaj pokupili. A ne preveč, ker je njihova kupna moc sila skromna. »Madžari so revni ljudje«, nam je popoldne povedala branjevka na Trgu na Rusem most11' »Prihajajo vsako sobot)1’ kupujejo predvsem laCila in kuhinj51) potrebščine. Plačuj6) domala vsi v mark6^ Pogovarjati se z njim1J nemogoče, saj je njih0 , jezik nerazumljiv. Zato pomagamo z univerz3) nim jezikom - s kretup mi.« , Gospa je bila vsekaj, vedrega obraza. Tu . drugi krošnjarji so 6 vCeraj veseli, nasmej31;) kar pomeni, da so v® darle kaj zaslužili. . V trgovinah pri Z6®, niški postaji so se neka^ ri trgovci odločil1 ^ pravcato domačo ru3^, žarsko promocijo: M3 v žare vabijo z naplS .p, madžarščini. Kaj na piše, ostaja za TržaC3. ki pozna kvečjemu t0 golaž in Ferencva1 skrivnost. Na Madžar® A učinkuje, saj so se v ur /al, trli kot sardine. Madžarski naV3^ii splahnel dejansko y 0-dopoldneva. V prviu ) F poldanskih urah s ,fl, kupci že odpeljali s > ^g. no avtobusov protl jo mu. Vozili se bodo 14 ur, predno bodo ^ sorodnikom in v kakem zaselku J03 j $o ske puste pokazali' gJj) kupili v kapitalist1011 Trstu. jgal' Bodo lahko ti ski kupci torej reši1 ul) Sodec po dose izkušnjah - g010^,^11 Sedaj lahko kveCJ ^ vrnejo ob koncih ^ag tržaškim trgovcem pa nasmeh na ustnic®' v sedanji krizi ze pomeni... TRST Nedelja, 29. novembra 1992 TRST / SKUPŠČINA OBRAVNAVALA ROME Rasizem v tržaškem občinskem svetu Desnica izrazila oster odpor do romske skupnosti Dušan Kalc Ce je občinski svet ogledalo Trsta, potem se v njem zrcali nekaj pošastnega. Zrcali se prikazen, ki ta Cas straši po Evropi, prikazen grobega in umazanega rasizma. To je tržaški občinski svet oz. njegov dobršen del še enkrat potrdil na PredsinoCnji seji, ki je imela na dnevnem redu vprašanje Romov v našem mestu in splošno Problematiko rasizma v svetu. Medtem ko je do slednjega vprašanja strnjeno kot en sam mož zavzel odklonilno sta-iisce, kot to paC velevata dober okus in zdrava Pamet, je prišlo glede prvega vprašanja do nasprotnih stališč, ki jih ne moremo drugače °znaciti, Ce ne za rasistična. Morda je ta rasizem, kot so ga izrazili tržaški predstavniki MSI, Lege Nord in Liste za Trst še bolj umazan in hinavski, ker ga tu pri nas radi skrivajo pod tencico zgražanja nad tem, kar se dogaja po svetu. Zgražajo se nad rasizmom naciskinov, nato pa se zaganjajo Proti Romom, kot bi ne slo za ljudi, temveč za nadležno živino. Upati 1® le, da Trst v resnici ni jako umazan in hinavski ‘n da nekateri ljudje, ki sedijo v klopeh mestne skupščine, ne odražajo pravega mišljenja večine tržaškega prebivalstva. Kaj se je pravzaprav zgodilo v petek? Bil je sprejet sklep, da se tržaškim Romom, ki nimajo veC nomadskih navad, temveč stalno bivališče v našem mestu in njihovi sinovi obiskujejo javne šole, a so doslej živeli v nečloveških razmerah pri Valmauri, zagotovijo drugačni življenjski pogoji. Nekje na robu mesta med staro železarno in novo avtocesto jim bodo, Ce ne drugega, nap"eljali vodo in elektriko. Skratka občina jim bo po osmih letih zavlačevanj, polemik in drugih neprijetnih stvari, uredila minimum življenjskega prostora. Pkrog tega se je vnela v občinskem svetu triurna nespodobna razprava. Misovci so se zagnali proti temu sklepu kot podivjani biki, Severna liga in listarji so jim dali eno roko. Legist Polidori je celo zahteval nekakšno kontrolo rojstev v romski skupnosti, listar Bucci je na primer izrazil vso žalost, da se je njegov sin (pomislite!) spoprijateljil z nekim romskim sošolcem, itd. 4T~KRAS / ZAŠČITA ZEMLJE Rodilo se je Združenje lastnikov : Prejeli smo v objavo sporočilo, ki ga z veseljem objavljamo, Sa) gre za razveseljujočo vest o krepit- Vi bllHnnofv IzToiilzono rov o urejanju Krasa. Cilji združenja r-^iMViustva pn zascm Jo varovanju svojega teritorija. »Pred natanko mesecem dni so v Trstu Ustflrt rvtT-t li rr J_*_• mrasKin last-mkov - Associazione ; 1 Carso. Organizacija Oja sedež v zgoniški °bcini, in sicer v fagradcu štev. 2. »a T zaseDnin ;®mi)iše, da ustanovijo zorutenje, je treba Kati predvsem v dej-, vu. da so slednji, ki m°rali biti v nrvi izkihCi • • tielansk0 programiral Juceni iz pogovo- kraškem območju«. torija, na varovanju in zaščiti zasebnih nepremičnin in odgovarjajočih ekonomskih interesov, kot tudi ovrednotenja zemljišč svojih elanov. V ta namen združenje razvija in podpira pobude in posege, ki zasledujejo ta smoter in ki upoštevajo naravne in gospodarske specifičnosti kraškega teritorija. Združenje si bo prizadevalo, upoštevajoč načela društvenega statuta, da z vsemi dovoljenimi sredstvi brani ustavno pravico do zasebne lastnine in tako bo postalo glavni subjekt, ki ga bo moral upoštevati vsakdo, ki bo karkoli načrtoval ali programiral . na kraškem Posnetek s seje občinskega sveta (foto Križmančič) Listar Camber, sicer tudi podminister italijanske Republike, ki med razpravo o gospodarskih problemih Trsta ni odprl ust, kot da teh problemov ni, je med petkovo sejo kot Čebela brenčal in preletaval svetovalske klopi v iskanju sopodpisnikov resolucije, s katero obvezuje odbor, da se zavzame za zaščito Tržačanov pred »tatinskimi Romi«. Camberjeva resolucija je vznejevoljila in razdražila celo demokristjana Rinaldija, ki je takoj odgovoril s protiresolu-cijo, v kateri se sklicuje na človečanske pravice, ki morajo veljati tudi za Rome. Zviti Staffieri je dal obe resoluciji v isti koš. Brez diskusije ju je sprejel kot priporočili. Po treh urah sramotpe razprave (demokratične sile so se seveda ogorčeno postavile po robu rasističnim stališčem svetovalcev, ki jih v Trstu moti vse, kar ni italijanskega ali bolje reCeno severnoitalijanskega) je, kot rečeno, sledila razprava o protirasi-stiCni resoluciji. Vsi so glasovali zanjo in nekateri si s tem za silo oprali vest. DOLINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Prosta pot proračunu 93 Za dokument glasovali DSL, SSk in PSI Damjana Ota Na petkovi seji - baje že zadnji v tem letu - je dolinski občinski svet odobril proračun za leto 1993: zanj so glasovali svetovalci treh večinskih strank, ki sestavljajo tudi odbor dolinske občinske uprave (DSL, socialisti in SSk), proti predloženemu proračunu pa so glasovali svetovalec Slovenske narodne stranke Gombač, zeleni Capuzzo in dva svetovalca (tretji je bil odsoten) Krščanske demokracije. Obenem je bilo odobreno tudi plansko in programsko poročilo del za prihodnje triletje ’93 - ’95. V dolgem seznamu točk na dnevnem redu je bil proračun občinske uprave za prihodnje leto poglavitno vprašanje. V splošnih obrisih ga je predstavil župan PeCe-nik, tehnično obrazložitev pa je podal pristojni odbornik Stojan Sancin. Okrog proračuna se je znotraj občinskega sveta razvila tudi razprava, ki sicer ni vnesla nobenih novosti ali sprememb v že izdelani dokument, Čeprav sta bila predlagana dva popravka. Oba sta bila zavrnjena tudi zaradi »tehnične nesmiselnosti« - kot je poudaril odbornik Sancin - predvsem pa zato, ker sta zanju glasovala le oba predlagatelja (GombaC in Capuzzo). Kritično je nastopil predstavnik Slovenske narodne stranke, ki je zahteval ukinitev postavke o prispevkih kulturnim in športnim društvom dolinske občine, Ceš da so že deležni deželnega prispevka, občina pa naj bi sredstva »preusmerila« na poglavje šolske refek-cije. Pristojni odbornik je nesmiselnost predloga utemeljil z zagotovilom, da je omenjeno poglavje že popolnoma krito, prispevki društvom pa so po sili razmer že skrčeni na »najnujnejše«. Sicer pa občinski proračun za prihodnje leto temelji na skrbnem preverjanju vseh možnosti, ki v gospodarskem in finančnem pogledu zagotavljajo Cim ugodnejšo uporabo. Tako je župan PeCenik opozoril na seznam javnih del. Ob grezničnem omrežju (prihodnji teden naj bi priključili večjo Čistilno napravo) je na prvem mestu posodobitev vodovoda, medtem ko se bodo nadaljevala še dela za napeljavo metana. Kljub Čedalje zaznav-nejšemu krčenju državnih podpor za občinske storitve v letu 1993 ne bo predvidenih poviškov. Prav tako bo občinska uprava ohranila na naj-nižji možni stopnji davek na nepremičnine. Morebitno povišanje bo prišlo v poštev, Ce bo postalo proračunsko stanje nevzdržno. Po izenačenju letnega proračuna za leti ’91 in ’92 je rahel presežek predviden tudi za prihodnje leto: odbornik Sancin je ob tem opozoril na večjo »racionalizacijo«, ki jo je sedanja občinska uprava uvedla v urade in vse občinske službe. Na te izbire je vezano tudi uresničevanje javnih del, saj se bodo še dalje lotevali le tistih posegov, ki bodo zahtevali Cim manjše breme. Na petkovi seji je dolinski občinski svet soglasno sprejel tudi resolucijo glede zahtev po novih naftnih rezervoarjih družbe SIOT: v dokumentu se župan in odbor obvezujeta za nadaljnje stike z družbo SIOT, kar naj bi omogočilo tudi globljo obravnavo problema. V petek je bil med drugim imenovan tudi nov predstavnik Dolinske občine v upravnem svetu ustanove EZIT. Sprejet je bil županov predlog: Edvina Švaba bo torej nadomestil Milan Lov-riha (DSL). OBLETNICA / V PETEK V ZGONIŠKEM ŠPORTNO-KULTURNEM CENTRU ŠK Kras: tri desetletja za mladino za našo skupnost, za plodno sožitje Na svečani akademiji so razvili novokrojeni društveni prapor Boris Simoneta SveCano, ponosno, samozavestno! Te občutke in duhovno podoživljanje je bilo v petek mogoCe razbrati na obrazih res številnih elanov, tekmovalcev in odbornikov na slovesni akademiji v Sportno-kultumem središču v Zgoniku ob 30-letnici Športnega krožka Kras. Tako je društvo sklenilo ciklus športnih prireditev, posvečenih temu okroglemu jubileju. »Naše delo in doseženi uspehi so dali viden peCat celotni zamejski stvarnosti«, je v slavnostnem nagovoru naglasila predsednica Sonja Milic.« Naš primarni cilj je vzgajanje mladih, vzpostavljanje pozitivnih človeških odnosov v pravičnejši in humanejši družbi, naša skrb je krepitev kulturnega sožitja in medsebojnega razume- Krosov naraščaj na petkovi slovesnosti (f. Križmančič) vaja. Mislim, da bi bili naši občani brez obstoja Krasa marsičesa osiromašeni«. Miličeva je poudarila velik pomen stikov in plodnega sodelovanja s športnimi in drugimi družbenimi dejavniki, tako V zamejstvu, kot v matični domovini. Pogled in misli društvenih odbornikov pa so uperjene v bodočnost. »Napeti moramo vse moči in s strokovnim pristopom še izboljšati kakovost dela, brez vsake improvizacije. Okrepitvi organizacijske strukture društva smo lahko kos sami. Pri zagotavljanju trdnejše finančne osnove pa nam nujno morajo priskočiti na pomoC tudi zunanji Cini-telji, sicer bodo naši napori zaman. Telesna kultura je nezamenljiv faktor ohranjanja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in SK Kras želi dati temu razvoju svoj doprinos,« je zaključila Sonja Milic. Od številnih uglednih gostov iz športnega in političnega življenja, med katerimi naj omenimo delegacijo pobratenega društva Partizan Moste in predstavnike namiznoteniške in rokometne federacije, sta pozdravila odbornik CONI Franco Bloccari in pokrajinski predsednik ZSSDI Livijo Valenčič, ki je zaželel še nadaljnja vsestranska zadoščenja ob uveljavljanju v domačem prostoru. SK Kras je ob tej pri- ložnosti prejel kopico daril in priznanj. Najslovesnejši trenutek veCera je bilo razvitje novokroj enega društvenega prapora, ki je figurativno enak društveni zastavici in ponazarja občinski spomenik padlim. Prvi predsednik Stane Budin je nato izročil prapor v varstvo Sonji Milic. Praznični program, ki sta ga povezovala Biserka Simoneta in Martin Vremec, je obsegal tudi zelo cenjene kulturno umetniške izseke: mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža se je prvič predstavil pod vodstvom Alojza Boštjančiča, godalni kvartet Glasbene matice pa je zaokrožil muzikalični užitek z izvajanjem Čudovite Men-delssohnove in Mozartove skladbe. Po uradnem delu se je veCer nadaljeval z zakusko in prijetno družabnostjo ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. NOVICE V Trstu bodo ustanovili italijansko-mongolsko mešano družbo Predsednik mongolske trgovinske zbornice Tsogt in predsednik tržaške trgovinske zbornice Tombesi sta pred dnevi v Ulaan Baatarju podpisala protokol, ki med drugim predvideva ustanovitev italijansko-mongolske mešane družbe s sedežem v Trstu. Družba naj bi skrbela za komercializacijo mongolskih proizvodov, zlasti volne, ki so namenjeni evropskemu tržišču. Dadalje so se domenili, da bodo uredili stalno skladišče, da bo Samer & C/ skupaj z mongolsko Tunshing skrbel za kontejnerski promet med Italijo in Mongolijo in da bo tržaška trgovinska zbornica omogočila mogolskemu vodilnemu osebju, da se udeležuje menežerskih tečajev v Trstu. Nadalje je bil sklenjen tudi protokol o znanstvenem sodelovanju med tržaško univerzo ter univerzo v Ulaan Baatarju. V prihodnjih dneh volitve na univerzi Volitve za obnovo študentskega zastopstva v raznih univerzitetnih organih bodo 2. in 3. decembra v osrednjem delu univerzitetnega poslopja. Prvega dne bodo volitve od 9. do 18. ure, drugega dne pa od 9. do 14. ure. Na oddeljenih sedežih v Pordenonu in Gorici pa bodo študentje volili 3. decembra od 9. do 14.00. Za glavne organe, ki upravljajo univerzo, se soočajo tri liste: »Partecipazione cristiana« (krščanska udeležba), »Lista di sinistra« (leva lista) ter »FUAN - Giovane Destra« (FUAN -mlada desnica). Za sektorialne organe, fakultetne svete itd. pa se potegujejo številne manjše liste. Študentje se morajo na volilnih sedežih predstaviti z osebnim dokumentom ali pa knjižico o vpisu. Pri »EUROest« vpisovanje na tečaje tujih jezikov Pri kulturnem združenju »EUROest« (bivša Italia - URSS) je odprto vpisovanje na intenzivni teCaj madžarskega, kitajskega in japonskega jezika. TeCaji trajajo 50 ur (po tri ure skupaj na teden). Nadalje je še odprto vpisovanje na enoletni teCaj prve stopnje ruščine, in sicer vsak torek in petek od 19.30 do 21.00. Prvega decembra pa se bodo pričeli kratki intenzivni tečaji za 1. ih 2. stopnjo angleščine, francoščine in nemščine. Podrobnejša pojasnila interesenti dobijo po tel. 363880 ali 370065 vsak dan od 17.00 do 20.00 (v soboto od 10. do 12. ure) v Ul. Genova 23. Javni natečaj za mesto geometra Občina Devin Nabrežina je razpisala javni natečaj za enoletno namestitev geometra (šesta funkcionalna kvalifikacija). Prošnje, izpolnjene na navadnem papirju naj interesenti predložijo v urad za protokol najkasneje do 11.30, dne 12. decembra letos. Vsa morebitna pojasnila in dopolnilne informacije posreduje Urad za osebje Občine Devin - Nabrežina. Rajonski svet za Vzhodni Kras V Četrtek, 3. decembra, ob 20. uri se bo v Finžgarjevem domu na Opčinah sestal vzhodnok-raški rajonski svet. Ob tej priložnosti se bo sreCal s predstavniki odborov za upravljanje jusarskih zemljišč z OpCin, od Banov, iz Trebe, Gropade in Bazovice. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG FIESTA 1.1 1.3 S*ecutwe * VARNOSTNI SISTEM Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM IN SIRENO ★ TRISTEZNI KATALIZATOR S SONDO LAMBDA ★ ATERMICNA STEKLA ★ ELEKTRIČNI PREMIK SIP ★ CENTRALIZIRANA KLJUČAVNICA ★ STABILIZACIJSKI DROG Miti TRST / PO PREMIERI ČEŠNJEVEGA VRTA Ob jubileju Mire Sardoč »Zame je jubilej predvsem gledališki praznik, tudi praznik občinstva in sploh kulture, zato mislim, da bi ga morali tudi praznovati v gledališču.«Tako je Mira Sardoč, ki letos lavi 40-letni-co svojega dela in hkrati tudi 35-letnico igralskega dela na tržaških odrskih deskah, v intervjuju za naš dnevnik dejala Ivanki Hergold. In njene poglede so povsem spoštovali, ko so v petek zvečer po premieri Češnjevega vrta, v kate- rem je še enkrat zaživela v liku, ki ji je posebej pri srcu, njen praznik pretvorili v praznik vseh. Ob zaključku predstave je seveda najdaljši aplavz veljal jubilantki, ki je v drami Čehova odigrala naslovno vlogo, priljubljenost, ki si jo je pridobila v dolgih letih nepretrganega gledališkega dela pa so ji občinstvo, prijatelji in kolegi izkazali tudi s cvetjem, s katerim so skorajda prekrili sprednji del odra. V imenu Slovenskega stal- nega gledališča sta Miri Sardoč izročila posebno plaketo predsednik upravnega odbora SSG Rafko Dolhar in umetniški vodja gledališča Miroslav Košuta. Kolegi-ci-prijateljici se je v imenu gledališkega ansambla, upravnega in tehničnega osebja zahvalil Adrijan Rustja. Zadnja beseda na odru je bila seveda njena, in tokrat je Mira Sardoč govorila kot Mira in ne kot igralka. (Foto Križ-mančič). GLEDALIŠČE Zora Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA Režija Mario Uršič Danes, 29. novembra, ob 11. uri /| SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Mllilk 1 Štiridesetletnica gledališkega dela Mire Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal Danes, 29. novembra, ob 1&00-Abonma ned C v torek, 1. decembra, ob 16.00 - Abonma red H v sredo, 2. decembra, ob 20.30 - Abonma red D v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 - Abonma red E v petek, 4. decembra, ob 20.30 - Izven abonmaja v soboto, 5. decembra, ob 20.30 - Abonma red F v torek, 8. decembra, ob 16.00 - Abonma red G Društvo slovenskih izobražencev v Trstu Prof. TOMAŽ SIMČIČ: »ANDREJ GOSAR, KRŠČANSTVO IN SOCIALNO GIBANJE« Knjigo bo predstavil dr. JANEZ JUHANT jutri, 30. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu Gostilna Guštin Zgonik - Tel. 229123 domača kraška kuhinja in pizze iz krušne peči Zaprto ob sredah SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 sklicuje v torek, 1.12., ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR DEŽELNA DIREKCIJA ZA OSEBJE IN ORGANIZACIJO Natečaj za 29 mest gozdarskega čuvaja obvestilo Obvešča se vse udeležence natečaja z naslovi in izpiti za 29 mest gozdarskega čuvaja, da je ta razveljavljen z odlokom predsednika deželnega odbora št.634/Pers. z dne 20.11 1992, ker natečaj ni v skladu z dvema zakonoma in sicer zakon št. 903 z dne 9. 12. 1977 in zakon št. 125 z dne 10. 4. 1991, ki določata enakopravnost moški-ženska pri zaposlovanju. Razpis natečaja, ki je bil odobren z O.P.D.O. št. 388/Pers. z dne 5. julija 1991 navaja v drugi vrsti, 3. odstavka, 4. člena kot naslov za priglasitev k natečaju tudi odsluženje ali služenje vojaščine pri alpincih. Navedeno obvestilo je bilo objavljeno v Uradnem deželnem listu št. 42 z dne 27. 11. 1992 - IZREDNA PRILOGA. ..pravljično ...ljubezensko ...smešno ...pustolovsko ..zgodovinsko ...kuharsko ...psihološko DECEMBRA DARUJ KNJIGO! V Tržaški knjigarni IZREDNI POPUSTI TRST Ul. Sv. Frančiška, 20. Urnik: 8.30-13.00,15.30-19.00 KINO ARISTON - 16.00-18.05-20.10-22.15 »Un’estranea tra noi«, r. Sidney Lumet, i. Mellany Griffith. EXCELSIOR - 16.45, 19.30, 22.00 “1492 - La conquista del paradiso”. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00-22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Pomo-dori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II -10.00 in 11.30 »Biancaneve e i sette nani«. Produkcija Walt Disney. 15.20, 22.15 »Ossessio-ne d‘amore », i. Sharon Stone. NAZIONALE IH -15.20, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Gnal in famiglia«, i. Tom Ssllck NAZIONALE IV -16.30, 19.00, 21.45 »časa Hovvard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgra-ve. GRATTACIELO - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00,18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.15 »La maggiorata orale e anale« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45,17.50, 20.00, 22.10 »Basic instinct«.; i. Michael Douglas, Sharon Stone. Prepovedano mladini pod 14. letom. LUMIERE - 10.00, 11.30 in 15.00 » II libro della giunglas, VValt Disney. 17.00,18.45, 20.00, 22.15: »Prosciutto pro-sciutto«, r. Bigas Luna; i.Stefania Sandrelli, Anna Galiena, Juan Diego. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nel continente nero«, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono. RADIO - 15.30, 21.30 »I piaceri proibiti a New Dne 27. t. m. je praznovala naša draga Ljuba Zahar 70. rojstni dan. Ob tem lepem jubileju ji želijo Se veliko zdravja in veselja mož Angel, sin Branko in hci Magda z družinama Nasa kolegica Marina Castellani seje te dni po uspešno opravljenem izpitu zanesljivo prebila v magični krog osnovnošolskega vodilnega osebja. Ob tej priložnosti ji iz srca čestita ves učiteljski kolektiv Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah Dne 26. novembra je z najvisjo oceno s pohvalo diplomirala na tržaški univerzi iz arheologije dr. Sonia Zupancich Ob tem lepem uspehu ji iskreno čestita stric Stanko York«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 29. novembra 1992 SATURNIN Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24- Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 21.24. Jutri, PONEDELJEK, 30. novembra 1992 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,8 stopinje, zračni tlak 1024,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14.6 stopinje. PLIMOVANJE JUTRI: ob I. 39 najvišja 25 cm, ob 7.01 najnižja 5 cm, ob II. 13 najvišja 15 cm, ob 18.41 najnižja - 35 cm . ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: France-sca Di Toro, Giovanni Scarpa, Francesco Patriar-chi, Francesca Cociani, Martina Craievich, Stefane Cosma, Nicolo Trevisan, Angelica Adami, Marco Grandesso, Giulio Martari, Dennis Drozina in Martin Tfl7npp UMRLI SO: 56-letni Romano Furlan, 83-letna Eugenia Fachin, 85-letna Anna Pignatton, 91-letna Giovanna Gardina, 77-letna Aurora Pezzetta, 73-letna Flaminia Guerrini in 90-letna Olga Colia. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 29. novembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1. Od ponedeljka, 30. novembra , do nedelje, 6. decembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 35 (tel.. 727089), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1992/93 še naslednja dva tečaja: - tečaj osnovne informatike MS DOS 5 (40 ur) - tečaj windows (30 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 11. decembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI VZHODNI KRAS vabi vse Opence, Ferlugovce, Banovce in Trebence na javni razgovor »Občinski proračun in reševanje posameznih problemov vzhodnokraških vasi«, ki bo v torek, 1. decembra, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah Razgovor bodo vodili predstavnika SSk v krajevnem sosvetu, občinski svetovalec SSk Samo Pahor in člani pokrajinskega vodstva SSk. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI VZHODNI KRAS Kras vabi vse Bazovce, Padričarje in Gropajce na javni razgovor »Občinski proračun in reševanje posameznih problemov vzhodnokraških vasi«, ki bo jutri, 30. novembra, ob 20. uri v Slomškovem domu v Bazovici Razgovor bodo vodili predstavnika SSk v krajevnem sosvetu, občinski svetovalec SSk Samo Pahor in člani pokrajinskega vodstva SSk. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. H PRIREDITVE SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - V nedeljo, 6. decembra 1992, ob 10. uri koncert za flavto in klavir. Nastopata Erika Buzečan in Katja Milič. Na sporedu Bozza, Poulenc, Prokofiev. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. KD KRAŠKI DOM prireja danes, 29. novembra, ob 11. uri v Bubničevem domu v Repnu MIKLAVŽEV ANJE, na katerem bodo nastopile animatorke skupine Lupusinfabula. Ob tej priložnosti bo odprt tudi sejem knjig od 10. do 12. ure. Vabljeni otroci in starši DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na predstavitev knjige prof. Tomaža Simčiča »Andrej Gosar, krščanstvo in socialna misel«. Knjigo bo predstavil dr. Janez Juhant. Večer bo jutri, 30. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. KD IVAN GRBEC - SKEDENJ vabi na Miklavževo razstavo knjig, ki bo v društveni dvorani 3., 4. in 5. decembra od 16.30 do 19. ure. Na otvoritev so posebno vabljeni otroci, katere bo zabavala skupina animatork Lupusinfabula. SKD VIGRED sporoča, da sv. Miklavž prihaja v Sempolaj. Srečali ga boste v šolskih prostorih v petek, 4. decembra, ob 19. uri. Angelčki bodo sprejemali darila v sredo od 16. do 17. ure in v Četrtek od 15.30 do 17. ure v društvenih prostorih. □ OBVESliLA slomskov dom v Bazovici priredi Slomškovo proslavo ob 192-letnici rojstva danes, 29. t. m., ob 17. uri v Slomškovem domu. Sodelujejo Mladinski pevski zbor Vesela pomlad (vodi F. Pohajač), slavnostni govornik prof. Alojz Rebula, dijakinje učiteljišča A. M. Slomšek bodo recitirale Slomškove izreke. SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Angelčki bodo zbirali darila jutri, 30. t. m„ od 20.30 dalje na društvenem sedežu v Mavhinjah in v petek, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. SLOVENSKI KLUB V TRSTU, UL sv. Frančiška 20, 2. nadstr., sklicuje v torek, 1. 12., ob 20. uri v prvem sklicanju ter ob 20.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR. ZSKD ponuja tečaj kitare - rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD -Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. KD ROVTE KOLONKO-VEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi na predavanje dr. M. Gregoriča v četrtek, 3. 12., ob 20. uri na temo: Strokovna navodila za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev (za dosego dovoljenja za uporabo strupov v kmetijstvu). SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 - vabi na 5. redni občni zbor v petek, 4. decembra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova s ul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja 8. decembra v sodelovanju z ETLI izlet v Chiesa Nuova del Piave -Old River. Cena izleta 50.000 lir. Vpisuje M. Turel - tel. 220266. MALI OGLASI IGRAČE ORVISI TRST - UL. PONCHIELLI3 super izbira kakovost - cene video igre ff Quickjoy MAKI OSMIČ A je odprta v Koludrovici vsako soboto in nedeljo. OSMICO je odprl Valter v Medjavasi št. 16. MILIC ima odprto osmico v Zagradcu. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprla Sonja Strain, Mačkolje Križpot 84. BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta -zajčja farma v Repniču. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. KRČNE ŽILE? Obrnite se na nas, tel. 0038/66 73954. IZREDNA PRILOŽNOST! Novoustanovljena družba z več kot desetletnim uspešnim delom na ameriškem tržišču na področju prehrambenih integra-torjev, začenja svojo uspešno pot tudi v Italiji. Nudimo izredne možnosti zaslužka, glede na osebno sposobnost. Možnost tudi part-time. Iščemo osebe med 20. in 40. letom z višješolsko izobrazbo, ki so dinamične, samostojne, sposobne in ambiciozne, za razvoj prodajne mreže na celotnem območju FJK. Planirana filiala v Sloveniji! Poslati curriculum vitae in naslov čimprej na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, z oznako ECO na kuverti. ARHITEKT išče kakršnokoli delo. Tel. na St. 003851 - 271002. GOSPA, 50 let, išče delo pri družini za oskrbo starejših oseb. Tel. 003851 - 271002. GOSPA iz Istre išče delo za oskrbo starejših ljudi. Tel. 003851 -271002. MOŠKI srednjih let išče delo na področju oskrbe konjev. Tel. 003851 - 271002. UGODNE cene za nahrbtne kosilnice (decespugliatori), visokotlačne naprave (idropulitrici) in pumpe za pretakanje vina lahko dobite v Semenarni Furlani v Ul. Milano 25 (urnik: od 8. do 13. in 15.30 do 18.30), tel. 632200. IZREDNA PRILOŽNOST! Smo pred odprtjem novih prodaj- nih prostorov v Gorici (mali in veliki gospodinjski stroji, kristal, igrače itd.). Trgovina je velika, zato rabimo pomoč. Iščemo torej dekle ali mlajši par z znanjem slovenskega jezika (tudi part-time). Možnost soudeležbe za ustanovitev zadruge. Telefonirati na št. (0481) 82770 med 13.30 in 15. uro. AVTORSKE slike prodam zaradi selitve. Tel. na št. 229347. PRODAM fiat 127, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. na št. 226274. FIAT 131 supermirafio-ri, letnik 1982, v odličnem stanju, vedno v garaži, prodam za 1.500.000 lir. Tel. na št. (040) 416770. GOLF GTIII. 1800, letnik 1986, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 212810 po 20. uri. PRODAM domačo repo za kisanje. Tel. na št. 291169. PRODAM debelo repo, tel. od 19. do 21. ure na št. 226322. PRODAM majhno trgovino konfekcije v dolinski občini. Tel. na št. 228390. MODERNO kraško hišo z vrtom v zaključni fazi gradnje, 240 kv. m, v starem centru Sežane, primerno tudi za poslovne prostore ali umetniško dejavnost prodamo. Informacije na telefon 0038/67 23689 torek, četrtek od 16. do 17. ure. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali v Kjadinu. Grželj Elizabeta, Ul. Gortan 5, tel. 722872. ISCEM v nakup hišo z vrtom ali zemljišče, plačam v gotovini. Telefonirati po možnosti v jutranjih urah na št. 44871. ODDAM prostor, primeren za skladišče, v centru Trsta ter prodam motorno žago, sekalnico in poltovornjak aermacchi. Tel. na št. 574395. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. 21-LETNO, marljivo, pošteno dekle išče delo v okolici Trsta - likanje, čiščenje, varstvo otrok. Telefon 0038/67 31270. NUDIM trikrat tedensko pomoč v gospodinjstvu, varstvo oboka ali v gostinstvu v okoliških krajih Nabrežine. Telefon 0038/67 77810. IŠČEMO osebje z univerzitetno diplomo, materin jezik slovenščina, srbohrvaščina ali nemščina za skupinske in individualne tečaje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ali za prevajanje. Začetek dela v najkrajšem času. Tel. 368977 od 17. do 19. ure ali pisati na AUNON, C. P. 184, Trieste Centrale. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, tel. na št. 003866/83214 ali 040/396326. PODARIM ljubeznivega tigrastega mucka, mesec dni starega, ljubitelju živali. Tel. na št. 212119 (tel. tajnica). ZAHVALA Claretta Ferlež roj. Severi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. SVOJCI Salež, 28. 11 1992 ZAHVALA Družina Ezia Fontanota se zahvaljuje vsem, ki so z njimi sočustvovali. Dolina, 29.11.1992 Za vedno nas .je zapustil dragi sbic in brat Marijo Križmančič Zadnji Marij otu ,zdrav Zofka, Dušan, GrazieU3' Martina, Federica b* družina Čerin 28.11.1991 28.11.1992 .no Leto dni je mi*1,^ odkar nas je zapuS ^ naša draga mama in n° Olga Terčič vd. Ban Z ljubeznijo se je minjajo hčere Marija, ^n^ca£el$ Marta ter snaha z družinami Prosek, Maynard (zDA1' 29. 11. 1992 Pogreb bo jutri, 30. novembra, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev. Z ljubeznijo se ga spominjajo nečakinja Menija, Edvin, Milka, Marina, Paolo, Renato, Suzana, Erik, sesbi Ana in Vida ter drugi sorodniki Bazovica, 29.11.1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega Vittoria Grgiča Posebna zahvala nosilcem krste in darovalcem cvetja. SVOJCI Padriče, 29. 11. 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Angela Daneua se iskreno zahvaljujemo vsem ki so z nami sočustvovali SVOJCI Kontovel, 29.11.1992 ZAHVALA Ob izgubi našega dra-gega Alojza Škrka se iskreno zahvaljuje mo vsem, ki so z naU1 sočustvovali in ki so n® katerikoli način počastil* njegov spomin. Posebna zahvala p®v skemu zboru Rdeča zveZ da iz Saleža in cerkveni**1 pevkam. SVOJCI Salež, 29. 11. 1992 ( GORICA Nedelja, 29. novembra 1992 API / PODPORA OSIMSKI CONI V GORICI SDAG / IZREDNA SKUPŠČINA DELNIČARJEV Mešana cona na meji je potrebna za razvoj Nevarnost za tovarne, če se odpravi prosta cona Družba bo vodila javna skladišča Prvi korak je sprememba statuta - Denar za tretji del avtoporta iz zakona o Osimu Mnogi v Gorici vidijo v mednarodni prosti industrijski coni na italijanskem in slovenskem ozemlju edino rešitev za izhod goriškega gospodarstva iz krize, v katero ga je pahnil spremenjen položaj v neposredni nekoč jugoslovanski soseščini. To je tista industrijska cona, ki je Tržačani noCejo. To je pred nekaj tedni povedal na zboru goriških indu-strijcev podžupan Mario Del Ben, ki ga je takrat poslušal tudi predsednik vsedržavne zveze indu-strijcev Luigi Abete. Predlog je spet prodorno prišel vCeraj do izraza na skupščini zveze malih industrijcev (API). Pozitivno so ga ocenili predsednik te zveze Dario Mulitsch, predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua in podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Vsi trije so v svojih izjavah bili zelo odločni. Mulitsch je povedal, da bi kot lokacijo lahko izbrali del Solkanskega polja v bližini kazermet, da v Novi Gorici soglašajo s tem in bi coni namenili področje med železnico in Sočo. Tudi goriški trgovci soglašajo z zamislijo, je še povedal Mulitsch, in predlagajo, da bi na tem področju lahko poslovala tudi trgovska podjetja. Bevilacqua, ki je tudi pozitivno ocenil predlog, je sicer opozoril, da je treba biti previdni. Evropska skupnost ne dovoljuje odprtja novih podobnih con. Ker pa je na italijansko-slovenski meji po osimskih sporazumih že predvidena taka cona na Tržaškem, se mora italijanska vlada potruditi, da bi sedanjo cono s tržaškega Krasa samo “prenesla” na Goriško. Zaradi tega je treba od italijanske vlade zahtevati, da o tem razpravlja s slovensko, ko se bosta pogajali o posodobitvi osimskih sporazu- Govorniki na včerajšnji skupščini zveze malih industrijcev (foto Studio Reportage) mov. Tudi deželni podpredsednik Saro je opozoril na to plat postopka za pridobitev te cone in dejal, da je takšna cona na italijansko-slovenski meji na Goriškem nujno potrebna, sicer bomo po volitvah v Sloveniji priče množičnemu izseljevanju furlanskih podjetij v Slovenijo, kjer bo delovna sila še dolgo cenejša kot pri nas. Na skupščini, kjer so pozdravili tudi župan Tuzzi, predsednik pokrajine Saccavini, vsedržavni predsednik API Cocirio in generalni direktor INPS Billia, je bil govor tudi o nevarnosti, da se ukine goriška prosta cona. Prikazana je bila nevarnost brezposelnosti v tovarnah, ki operirajo z blagom proste cone, kot tudi nevarnost ukinitve Goriškega sklada, iz katerega so Črpali denar za odprtje številnih podjetij. O tem sta obširneje govorila Mulitsch in Bevilac-qua. Slednji je povedal, da manjka le še nekaj dni, da rimska vlada pošlje v Bruselj ustrezno dokumentacijo v podporo ohranitvi proste cone. Povedati pa je treba, da na zunanjem ministrstvu in v pristojni parlamentarni komisiji soglašajo s podaljšanjem proste cone, na finančnem ministrstvu pa ji nasprotujejo. AWS Delniška družba SDAG, ki upravlja tovorno obmejno postajališče (avtoporto) in nekatere strukture na mednarodnem mejnem prehodu Standrež-Vrtojba, skuša tudi s preusmerjanjem dejavnosti odgovoriti na hitre spremembe v politični stvarnosti in na področju gospodarstva v tem delu Evrope. Na izredni skupščini delničarjev so namreč v petek zvečer spremenili oziroma prilagodili statut družbe (glavni delničar, z večinskim, 98-odstotnim deležem je goriška občina) s tem, da so med dejavnosti ki jih lahko opravlja SDAG uvrstili tudi vodenje jav- nih skladišč. To je prvi korak, nujen za pridobivanje soglasja s strani pristojnega ministrstva, ki mora po preučitvi vloge izdati poseben dekret. Preusmeritev dejavnosti blagovnega terminala je takorekoC nujna in je posledica spremenjenih političnih in gospodarskih razmer, ki so danes povsem drugačne od tistih, v Času načrtovanja in gradnje prvega in drugega dela avtoporta. Zmeraj manj je italijan-sko-slovenska meja ločnica med EGS in tretjimi državami, v prihodnjih letih pa te ločnice, s pridružitvijo Slovenije EGS sploh ne bo veC. Iskati je treba zato nove možnosti in priložnosti. Odprtje javnih skladišč gre v tej smeri. Goriška občina se s tako izbiro strinja, kakor je pred Časom povedal tudi občinski svet, zdaj pa jo bo treba začeti izvajati, kar sicer ne bo lahko. V poročilu na izrednem obenem zboru je predsednik družbe SDAG Brunello nakazal še druge možnosti. Avtoporto je bil zgrajen z denarjem iz sklada za financiranje osimskega dogovora. Verjetno bi se ob preverjanju in noveliranju dogovora dalo izkoristiti že nekaj sredstev iz tega sklada. KONCERTI / SEZONA GM IN CENTRA KOMEL SEJMI /ŽIVAHEN DECEMBER Pestra slovenska glasbena sezona Andrej Bratuž Goriški ljubitelji glasb bodo tudi letos imeli n voljo slovensko koncer no sezono, ki jo ponujat Glasbena matica i: Slovenski center za gle sbeno vzgojo Emi Komel. S tem imam Ugotovljeno programin »o glasbeno dejavnost <2e leta nazaj sta GM i: ZSKP v Gorici skupa Prirejali zelo uspešne i: *ePe koncertne priredil /e> ki so potem iz objel ovnih razlogov preneha Le> Lani pa je spet prisl j sodelovanja, tako d etos v bistvu nadaljuje i11.0 lanske zelo pozitivn izkušnje. , Kaj nam ponuj etosnja sezona? Skupni |re za šest koncertov azlicne bodo lokacij astopov. Ti bodo ’ j^atoliskem domu, ’ tr v Urnem d°mu in ' st i Soriških cerkvah Io° .?i’ sv- Ivanu in sv S1*- Tako je že logi v na Paleta letošnji! Ocertov zelo raznolika raK narnrGC ne le za upo te 0 različnih forumov r0 Vec Predvsem za izbi nrjčtreznih prostorov kninernih posameznin Za£Ckrtnim sporedom ski K i °^° v °beh sloven prpr, kulturnih domovil ne koncerti svet bodr!asbe’ medtem k< sede* a6rkve Primere: rte. n tZa. nastope nabož p tc? Je tudi prav. ob i y koncert bo dane: d= tul, dirigent Stojal d8l»^aSCodU,r2' 1956), katerega stoletnico rostva obhajamo letos. Kogoj je slovenski modemi glasbi utrl nova pota. Deloval je po prvi svetovni vojni tudi v Gorici. S svojo glasbo je nedvomno obogatil našo muzikalno ustvarjalnost, posebej z opero Črne maske. Ne današnjem koncertu pa bomo lahko poslušali njegove zborovske skladbe, ki so vsekakor zelo zanimive. Drugi koncert bo 20. decembra v goriški stolnici. Nastopila bo trobilna skupina Concentus Otto-ni Arena Verona. Trobila so še posebej v renesansi in baroku igrala veliko in barvito vlogo, veliko slavnih skladateljev je pisalo zanje. Tako zlasti Henry Purcell (“angleški Bach”), Georg Friedrich Handel, sam J.S.Bach, poleg modernejših avtorjev (kot Richard VVagner in drugi). Tretji koncert bo februarja v Kulturnem domu, kjer bosta nastopili dve pianistki: Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Njun program obsega skladbe od Clementija mimo Schumanna in Kogoja do sodobnih skladateljev. Koncert z dvema klavirjema ni sicer najbolj običajen, je pa zanimiv kot prikaz pianističnega poustvarjanja. Četrti koncert bo marca v cerkvi sv. Ivana in bo posvečen francoskemu sodobnemu skladatelju Olivieru Messiaenu. Na programu je njegov kvartet (violina, klarinet, violončelo, kla- vir). Messiaen je nedvomno originalen skladatelj, ki je ustvaril svoj zvočni stil. Nena-vadne harmonije, posnemanje ptičjega petja, izredna muzikalna barvitost - to so njegove glavne umetniške značilnosti. Konec marca pa bo v cerkvi sv. Ignacija izvedba priljubljenega Handlo-vega oratorija Mesija, ki ga bosta izvajala Slovenski komorni zbor in Slovenski komorni orkester iz Ljubljane z znanimi vokalnimi solisti. Dirigent bo Mirko Cuderman. G.F. Handel je gotovo eden najbolj plodovitih skladateljev oratorijev in posebej Mesija sodi danes med popularna dela (z znano Alelujo). Zaključni koncert bo v začetku aprila v Kulturnem domu s solisti Filharmonije iz Minska v Belorusiji. Ti (oboa, violina, violončelo in klavir) bodo izvajali dela klasičnih ruskih skladateljev. Igor Stravinski je nekoč zapisal, da se skladatelj preda nevarni dogodivščini vsakokrat, ko daje svojo skladbo v poslušanje publiki. Prav interpret je namreč tisti, ki glasbeno stvaritev posreduje poslušalcu. Glasbeni poustvarjalec je zato tisti, ki glasbo zvoCno in estetsko predstavi. Prepričani smo, da bodo navedeni izvajalci dobri, Ce ne izvrstni posredniki zaupane jim glasbe, naši poslušalci pa navdušeni nad pravo in resno umetniško ponudbo. Sejma Eurovile in sv. Andreja Praznik bo od 5. do 13. 12. Vstopamo v' teden Andrejevega sejma, prireditve z večstoletno tradicijo. Predpraznično vzdušje je že opaziti po goriških ulicah in trgih, kjer hitijo s pripravami. Sejem bo od sobote, 5. decembra, do nedelje 13. decembra. NajveC gneCe bo prve štiri dni, do srede, 8. decembra, ko bodo Travnik in bližnje ulice zasedli krošnjarji. Do 13. decembra pa bodo v Gorici zabavišča. Vseh bo nad osemdeset. Posebnih novosti, na področju zabavišč, kot je slišati, ne bo. PaC pa napovedujejo tokrat nekaj vec priložnosti za tiste, ki imajo radi igre na sreCo. Stojnice s srečkami bodo na dveh mestih: na običajnem mestu v ulici Boccaccio, in na vogalu ulice Roma in Oberdan. Gorica pa bo v prihodnjih dneh tudi v znamenju odmevne gospodarske sejemske pobude, 3. mednarodnega sejma Eurovite. Odprli ga bodo na razstavišču ob ločniškem mostu 3. decembra, trajal pa bo do nedelje, 6. decembra. Sodelovali bodo razstavljale! iz trinajstih držav. NajveC jih je evropskih, veliko zanimanje za sejem pa je tudi v izvenevropskih državah. Na specializirani prireditvi bodo prisotni vsi najveCji pridelovalci trsnih sadih v Evropi. Ob razstavi bo nas sejmu tudi vrsta strokovnih posvetovanj. NEZGODA / PRI ŽPETRU Hudo ranjen 46-letni kmet ki se je prevrnil s traktorjem V bolnišnico v Vidmu so vCeraj sredi dopoldneva s helikopterjem prepeljali 46-letnega Luigina Manzana iz Ronk, ul. San Vito 33. Precej hudo se je ranil med delom na polju, v bližini Spetra ob Soči. Po dosedanjih ugotovitvah, naj bi ostal vklešCen pod traktorjem, ki se je nepričakovano prevrnil. Na pomoC mu je najprej priskočil 18-letni sin Igor. Manzana so izpod traktorja povlekli še pred prihodom gasilcev in ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Vidmu, kjer so si zdravniki zaenkrat pridržali prognozo. Ima namreC številne in precej hude poškodbe. Dinamiko nesreCe, ki bi se lahko konCala zelo tragično, kot se pogosto zgodi pri delu s traktorji, še ugotavljajo. Po do zdaj razpoložljivih informacijah, naj bi bila oCe in sin zaposlena z ruvanjem drevesnih štorov. Traktor naj bi se prevrnil ko je popustila jeklena vrv. Nesreča se je zgodila nekaj po 9.30 na njivi, ki je last ponesrečenega in sicer med San Zanutom in Spetrom ob SoCi. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi danes ob 17. urina uprizoritev dramske skupine Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Ruš. Predstavili bodo komedijo Branislava Nušiča ČLOVEK NA POLOŽAJU VCERAJ-DANES Iz goriškega matičnega urada od 22. do 28. novembra. Rodili so se: Chiara Bevilacqua, Marialaura Ostuni, Andrea Graba, Rossella Brignola, Giorgio Dimastrondato, Stefano Codromaz, Aliče Milocco. Umrli so: 63-letni upokojenec Luciano So-ragni, 89-letna upokojenka Amalia Trevisan, 77-letni upokojenec Carmine Culot, 80-letni upokojenec Franc Leban, 73-letna upokojenka Luigia Furlan, 75-letna upokojenka Romana Laurenti, 75-letni upokojenec Dionisio Cantarut, 54-letna gospodinja Giuliana Tiberio, 79-letna upokojenka An-na Picech, 81-letna upokojenka Maura Fonzari vd. Comel, 79-letni upokojenec Renato Bais, 71-letna upokojenka Lud-milla Paoletti vd. Černe, 57-letni uslužbenec Fran-cesco Nodetti, 72-letni upokojenec Danilo Uršič, 60-letni upokojenec Ono-rato Bosco, 54-letni upokojenec Emesto Ricco, 68-letni upokojenec Galdino Venturini. Oklici: grafični delavec Paolo Valdemarin in grafična delavka Monica Loredan, zdravnik Diego Sferch in Alessandra Pancaldi. Poroke: kovaC Borut Bensa in gospodinja Monica Zorzut. L ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO - Korzo Italia 10 - tel. 531576. KINO GORICA VITTORIA 15.30-17.30-19.45-22.00 »I protagonisti«. Rež. Robert Altman, i. Tim Rob-bins in Greta Scacchi. CORSO 15.30-22.00 »Io speriamo che me la cavo«. I. Paolo Villaggio. VERDI 15.30-22.00 »Peter Pan«. W. Disney. TR2IC COMUNALE 16.00-20.00 »Prosciutto, pro-sciutto«. POGREBI Jutri 8.00 Franc Leban iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgori, 9.30 Luciano Soragni iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, 10.45 Amalia Trevisan iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, 13.15 (zaprtje krste) Karlo Kosič iz splošne bolnišnice v Rup o. t V goriški splošni bolnišnici je preminil Karlo Kosič (star 73 let) Pogreb bo jutri, 30. t. m., z verskim obredom ob 14. uri v cerkvi v Rupi. Žalostno vest sporočajo žena, otroci Mirko, Ljubica in Ankica z družinami ter drugo sorodstvo Gorica, Rupa, 29. 11. 1992 NOVICE Jutri odprta skupščina v tržiški ladjedelnici Po daljšem zatišju se napoveduje v prihodnjih tednih odločnejši nastop sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL zlasti kar zadeva reševanje težavnega stanja in odnosov v tržiški ladjedelnici. V ladjedelnici bo jutri dopoldne ob 9. uri sindikalna skupščina na pobudo pokrajinskih tajništev sindikatov ter ob udeležbi predstavnikov dežele, parlamentarcev, krajevnih oblasti itd. Zaskrbljenost zbuja predvsem vladni naCrt o privatizaciji javnih podjetij, med katera sodi kakor znano tudi tržiška ladjedelnica. Osrednja tema, ki jo bodo obravnavali na skupščini bo usoda javnih podjetij v FJK. Kravos na srečanju z avtorjem Po Cirilu Zlobcu bo drugi gost Četrtkovih “srečanj z avtorjem”, ki jih prireja Kulturni dom, tržaški pesnik Marko Kravos. Predstavil bo svojo najnovejšo pesniško zbirko “Obzorje in sled” (ZTT, 1992). Srečanje bo v Četrtek, 3. decembra, ob 18. uri v knjižnici Damir Feigel. Upravni odbor Kulturnega doma, ki je že vrsto let pobudnik Četrtkovih literarnih večerov, je letos povabil k sodelovanju nekatere profesorje in dijake slovenskih višjih srednjih šol z Goriškega. Pobuda je naletela na pozitiven odziv, tako da bo Kravosa predstavil Jan Bednarik, dijak goriškega liceja Primož Trubar. u H Gostovanje orkestra iz Žiline V prihodnjih dneh se bo med Tržičem, Gorico in Čedadom odvijala druga iz niza solidarnostnih pobud, ki j ib pripravlja Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z goriškim solidarnostnim odborom in nekaterimi drugimi ustanovami v korist beguncev iz območja nekdanje Jugoslavije. 3., 4. in 5. decembra bo namreč gostoval Komorni orkester iz Ziline pod vodstvom VValterja Attanasija in ob sodelovanju soli-sta-pianista . Orkester iz Ziline so ustanovili leta 1974. Za sabo ima bogato in pestro koncertno dejavnost. Del bogatega repertoarja bo predstavil na treh koncertih v Tržiču, Gorici in Čedadu, vsakokrat ob 20. 30. Nezgoda v Sovodnjah Nezgoda na gradbišču se je pripetila včeraj zjutraj v Sovodnjah. 44-letna Mirella Petejan je padla z lestve z višine nekaj metrov. Sprva je kazalo, da gre za hudo nezgodo in so dežurni pri stalni službi za hitro pomoC zahtevali poseg posebne ekipe s helikopterjem. Na sreCo poškodbe, ki jih je ponesreCenka utrpela, niso bile tako hude in je bil poseg helikopterja odveč. Petejanovo so sprejeli na zdravljenje v ortopedskem oddelku zaradi zloma desne lopatice in drugih poškodb. »SREČANJE Z AVTORJEM« pesnik MARKO KRAVOS ob izidu njegove pesniške zbirke »OBZORJE IN SLED« V četrtek, 3. decembra, ob 18. uri v Knjižnici Damir Feigel v Gorici (Ul. Croce 3). Vabljeni! SLOVENSKI CENTER GLASBENA MATICA ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA vabita na koncert pevskega zbora JACOBUS GALLUS a Trsta Dirigent STOJAN KURET Program: MARIJ KOGOJ - Skladbe za zbor in scenska glasba V kraljestvu, palčkov Danes, 29. novembra, ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici (Drevored XX. sept. 85) PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ MLADINSKI DRAMSKI ODSEK ponovi veseloigro s petjem Antona Medveda RENDEZ-VOUS Režija Emil AberSek glasba Ivan Mignozzi Danes, 29. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani »A. Gregorčiča« v Štandrežu. SLOVENIJA Nedelja, 29. novembra 1992 NOVICE VOLITVE / STRANKE PROJEKT FDV Protest razočaranih krajanov OBREŽJE - Največji slovenski jugovzhodni mejni prehod na Obrežju v brežiški občini je bil včeraj dopoldne zaprt od 8. do 11. ure. Prebivalci vasi Jesenice na Dolenjskem so izpolnili grožnjo izpred nekaj dni. Slovenski vladi so namreč Jeseničani že pred tem postavib rok, ki se je iztekel v petek ob 10. uri. Od ministrstva za promet in zveze so namreč zahtevali pisno zagotovilo, da jim bo slovenska vlada popravila s samoprispevki zgrajene in zdaj uničene krajevne in ostale ceste okrog mejnega prehoda. Ljudje ob meji s Hrvaško so bili namreč še posebno prizadeti, ko so Hrvati, domnevno zaradi del na svojem mejnem prehodu, tega preprosto zaprli. Odtlej poteka mednarodni promet po obvozu skozi Bregansko selo, čeprav naši sosedje na prehodu ne izvajajo nobenih del. Vaščani zdaj s težavo prečkajo prenapolnjene ceste, da pridejo na svoje njive ali samo čez cesto. Jezni domačini napovedujejo večdnevne zapore, če jih ne bo uslišali pristojno ministrstvo. (A.2) Izredna seja skupščine MARIBOR - Na izredni seji se je danes dopoldne sestal družbenopolitični zbor mariborske skupščine. Odborniki se niso strinjali s pogodbo o prevzemu investitorstva za dokončanje garažne hiše pri hotelu Slavija v Mariboru. Predsednik zbora Stanislav Holc je ugotovil, da je podpis tovrstne pogodbe med mariborskim izvršnim svetom in SKB-Investicijskim podjetjem Ljubljana v nasprotju s sklepi, ki so bili letos že sprejeti na DPZ in ZZD mariborske skupščine. Odborniki so takrat sklenih, da mora izvršni svet tako pogodbo pred podpisom pordi ti na sejah mariborske skupščine. Med drugim so tudi poudarili, da je pogodba škodljiva in da bi morali določila v njej pregledati in ugotoviti, ali so finančno in pravno sprejemljiva. Menili so, da predsednik IS Anton Rous ni upravičen do podpisa pogodbe. Zahtevah so tudi, naj javni pravobranilec pripravi svoje strokovno mnenje o vsebini te pogodbe. (STAJ Nujna regulacija Osojnice ŽIRI - Hudournik Osojnica je letos že dvakrat preplavil in zalil cesto iz Zirov proti Logatcu, poplavil je več hiš, na njive in travnike pa nanesel grušč in druge naplavine. Po letu 1982, ko je Sora kraj kar štirikrat poplavila, so se vodarji lotili temeljite regulacije njene struge. Ze tedaj so hoteb uravnati tudi Osojnico, vendar se jim ni posrečilo pravočasno pridobiti soglasij vseh lastnikov zemljišč. Dela so nato ustavih, pozneje pa je zmanjkalo denarja. Krajevna skupnost Žiri si prizadeva, da bi Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) iz Ljubljane prihodnjo pomlad to strugo le uredilo. Tako bi Stare Žiri odrešili pred poplavami, ki jih zahvajo ze stoletja. (M.'N.) Brezcarinska promocija tobaka KOZINA - V petek so na mejnem prehodu Krvavi Potok besede o nujni mednarodni promociji slovenskega turizma spremenili v dejanje. Odprli so tehnološko posodobljeno brezcarinsko prodajalno, tretjo izmed petindvajsetih, kolikor jih ima na naših mejah Kompas. V njej bodo lahko Italijani izdatneje tešili slo po opojnem dimu neocarinjenih cigaret. Gez cesto, v dosedanji prodajalni v Krvavem Potoku, pa bodo ob tehničnem blagu ponujali še športno opremo in obutev. Vodja mejnega servisa Vojko Mahnič je glede polemike v zvezi s tem, da Slovenci z brezcarinskimi prodajalnami uničujejo tuje obmejne trgovce, omenil sklep finančnih ministrov Evropske skupnosti, da bodo takšne prodajalne na svojem ozemlju zaprli 1. julija leta 1999. (Z.D.) Teleta in ovce v predvolilnem boju KOPER - Koprska Luka je začela pretovarjati teleta in ovce (in v ta namen pripravila terminal), še preden je medila vse, kar je za to potrebno, in še preden je dobila dovoljenje pristojnega upravnega organa, so na zadnji seji koprske skupščine trdili nekateri poslanci. Vodja pristaniške pravne službe in poslanec Lojze Peric se z njihovimi trditvami ne strinja, češ da imajo potrebne dokumente za sedanje, poskusne, pretovore. Dovolj natančnega odgovora na to vprašanje skupščinska razprava ni prinesla, saj se je pričela brez pravega poročila o zadevi in brez strokovnih poročevalcev. Končali so jo s pobudo o ustanovitvi ekološke skupine, ki naj zadeve preuči, in z zahtevo Luki, ki naj si pridobi vsa ustrezna soglasja. (F.O) VOLITVE / SE 7 DNI Jelinčič svari pred slovenskim fašizmom Kranj je nezasluženo pozabljeno slovensko mesto, je včeraj dopoldne poudaril predsedniški kandidat Milan Kučan, ki je obiskal prireditev, namenjeno obujanju adventnih običajev. Na Gorenjskem se je mudil tudi predsednik Liberalnodemokratske stranke dr. Janez Drnovšek. Med drugim je dejal, da se bodo v stranki o morebitnih koalicijah pogovarjali šele po volitvah. Predsedniški kandidat LDS dr.Ljubo Sire je obiskal Piran, kjer se je sestal tudi s predstavniki Skupnosti Italijanov. Zmago Jelinčič se je podal v Celje. Na predvolilnem shodu je poudaril, da bi prepoved njegove stranke okrepila fašistična gibanja na Slovenskem. Na ptujski tržnici so na volilni golaž vabili člani demokratske stranke. Socialisti so na predstavitvi v Ljubljani poudarili, da je treba najprej je treba narediti red v lastninjenju, rešitve so v boljši organizaciji dela in iskanju novih trgov. Vpliv mmenega telovnika na slovenske volitve Slovenijo so v predvolilnem času preplavili obiski visokih gostov Sodoben parlament Drago Zajc: Pomembna vloga delovnih teles Ni mogoče trditi, da je Dietrich Genscher v Ljubljani na nevarnosti nacionalizma opozarjal zaradi zadnjih javnomnenjskih rezultatov, ki so nacionalistično Jelinčičevo stranko dvignile na četrto mesto - nad, denimo, Demokratsko strako, ki je doslej zasedala mesta pri vrhu predvolilnih anket. Popolnoma nedvoumno pa je drugo sporočilo njegovega obi- ska- volite Demokrate! Stranka je z obiskom priljubljenega nekdanjega nemškega zunanjega ministra (ki je, mimogrede, tudi tokrat prišel v znamenitem rumenem telovniku) prav gotovo naredila spektakularno predvolilno potezo. Ni pa to prvi primer, ko »zunanja moč« pomaga k Franz Vranitzky (Foto: Srdan Živulovič/TRIO) Tanja Starič strankarskemu ratingu. Spomnimo se kongresa iste stranke, na katerem je bil osrednji dogodek prihod De Michelisa. Na kongresu krščanskih demokratov smo čakali Andreottija, na osrednji predvolilni konvenciji te stranke pa je bil častni gost avstrijski zunanji minister Alois Mock. Janez Drnovšek se je konec oktobra sprehajal po Ljubljani s Franzem Vranitzkyim, predsedniški kandidat Ljubo Sire pa se lahko pohvali z obiskom liberalca Otta von Lambsdorfa. Ze bežen pogled na prve strani slovenskih dnevnikov v zadnjem mesecu pokaže, da se v Ljubljano valijo množice predsednikov, ministrov, strokovnjakov različnega ranga in različnih barv. Trojica Kučan- Drnovšek-Rupel je med drugimi sprejela češkega premiera Vaclava Klausa, delegacijo držav Efte, poljskega zunanjega ministra Kry-sztofa Skubiszevvskega, člane ekonomske komisije OZN za Evropo, delegacijo evropskega parlamenta in albanskega predsednika Salija Beri-shaja. Obiskali so nas celo prometni policisti iz Seattla, potem cela vrsta uglednih krščanskih demokratov, desno in levo usmerjenih gospodarskih strokovnjakov, dva prometna ministra, madžarska obrtna zveza in tako naprej... Dejstvo je, da ugledni tujci lahko pomagajo strankam in kandidatom, da se - namesto v rubrikah o predvolilnih dejavnostih - v medijih znajdejo na prvih straneh in v uglednih terminih, posebno ko gre za tiste, ki so na oblasti. Očitno tujci tudi lažje prepričajo nezaupljive volilce, da je prav ta ali ona stranka prava za slovensko prihodnost. V zadnjem predvolilnem tednu torej lahko pričakujemo še kakšen ugleden in pomemben obisk. Kar seveda ni narobe - čeprav vsi skupaj vemo, za kaj v bistvu gre. Alois Mock (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) Majda Vukelič Po osemnajstih letih obstoja se bomo prihodnji teden poslovili od takšne skupščine, kot smo jo imeli od leta 1974. Odrekli se bomo svetovni posebnosti, ki se ji reče trije zbori in ki so v teh letih odigrali različne vloge. Bili so potrjevalci že oblikovanih odločitev, v zadnjih dveh letih pa so se zaradi konfliktnosti interesov poskušali spremeniti v pravo pobtično predstavništvo, kar pa sta večinoma onemogočali zdajšnja skupščinska sestava in njena notranja organiziranost. Kakšna pravila igre si bo izbral novi parlament, lahko za zdaj le ugibamo, saj razen ustave nimamo še nikakršnih aktov. Na Fakulteti za družbene vede so se že pred dobrim letom začeli ukvarjati s projektom transformacije slovenske skupščine, tako da so pripravili nekaj izhodišč in predlogov za reorganizacijo skupščinskega dela in pripravo skupščinskega poslovnika. Nosilec projekta Drago Zajc je v pogovoru razložil, da pomeni politično posodabljanje predvsem modernizacijo parlamenta, notranjih procesov odločanja in njegovih služb. Predvsem je treba parlament razbremeniti, saj je pre- pričanje, da lahko kot kolektivno telo razreši vse zadeve, napačno. V mnogih vzhodnoevropskih parlamentih so to že spoznali, zato so na tem področju bistveno pred nami. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kaj je sodoben parlament, je Drago Zajc poudaril predvsem dve zadevi. Prva je racionalna delitev dela med parlamentom in njegovimi delovnimi telesi, druga pa zakonodajni postopek. Pri odnosu med parlamentom in delovnimi telesi gre zlasti za to, da slednja prevzemajo del odgovornosti parlamenta na konkretno določenem področju. Obenem nadzirajo delo vlade, zaslišujejo vladne predstavnike in ugotavljajo, kako vlada uresničuje sklepe parlamenta oziroma kako posamezen vladni resor uresničuje vladno politiko. Kar zadeva zakonodajni postopek, je Drago Zajc dejal, da so trifazni zakonodajni postopki redkost, čeprav ni toliko pomembno, koliko faz ima postopek. Bistveno je, da ima vsaka faza natančno določene posledice, tako da se ne more dogajati to, kar se je pri nas, to je da so se tik pred sprejemom zakona zadeve vračale na začetek. ___________DENACIONALIZACIJA_________ Neupravičeni očitki, četrtino zahtevkov so ugodno rešili Vlada zavrača očitke različnih društev razlaščencev LJUBLJANA / DIDAKTIČNI SEMINAR Vprašujem, torej sem! Italijanski lutkar in pedagog VValter Broggini je predstavil načine učenja z odkrivanjem MileCuk Kritike različnih društev razlaščencev, da slovenska vlada zaradi političnih ali kakršnihkoli drugačnih razlogov zavira ali sploh ne izvajaja zakona o denacionalizaciji so neupravičene. Tako je vsaj mogoče soditi po najnovejših uradnih podatkih, po katerih so pristojni organi izdali doslej 1.531 odločb o denacionalizaciji. Med njimi je bilo 1.00.6 odločb, s katerimi so nakdanjim lastnikom vrnili odzveto premoženje. Od uveljavitve zakona decembra lani do oktobra letos je bilo s pozitivnimi odločbami denacionaliziranih 10.536 hektarov gozdov, od tega je bilo 8.767 hektarov vrnjenih nekdanjim lastnikom ali njihovim dedičem, za 33 hektarov pa je bilo določeno plačilo odškodnine. Poleg tega so nekdanjim lastnikom vrnili 1.783 hektarov kmetijskih zemljišč, 13 kmečkih gospodarstev, 70 stanovanj s skupno površino 4.026 kvadratnih metrov, 36 stanovanjskih hiš, 124 poslovnih stavb in več kot 290 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. Ti podatki, kot ocenjujejo v slovenskem ministrstvu za pravosodje, dokazujejo, da kljub težavam v Sloveniji dovolj hitro uresničujemo zakon o denacionalizaciji. Četrtino popolnih zahtevkov po vračilu nacionaliziranega premoženja so že ugodno rešenili, v 111 primerih pa ni bilo mogoče izdati odločb, ker ob pripravi tega poročila še ni bil sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Kar 1.442 zahtevkov čaka na sprejetje zakona o odškodninskem skladu, 396 pa na sprejem zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Omenjena zakonodaja je že, ali pa še bo sprejeta v kratkem, zato naj bi bili tudi ti zahtevki rešeni kmalu. Medresorska vladna komisija za spremljanje uresničevanja zakona o denacionalizaciji predvideva, da bo proces denacionalizacije v na-slednjjih mesecih, zaradi sprejetja spremljajočih zakonov razmeroma upočasnjen. Določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij namreč zahtevajo, da denacionalizacijski upravičenci v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona vložijo predloge za zavarovanje zahtev, ko gre za premoženje podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo. Pristojni organi za denacionalizacijo pa morajo na podlagi teh zahtev izdati začasne odredbe v dveh mesecih po njihovi vložitvi. Povečalo pa naj bi se tudi število zahtev za vrnitev podržavljenega zadružnega premoženja na podlagii zakona o zadrugah. __________IZLAKE / PODJETNICE____ Od laseijev do trgovine Včeraj se je z modno revijo butika CHICK končalo dvodnevno mednarodno srečanje podjetnic, ki je potekalo v Medijskih Toplicah. Srečanja so se poleg slovenskih udeležile še podjetnice iz Italije, Irske in Nizozemske. Podjetnicam so predstavili programe Urada za ženske in Ministrstva za malo gospodarstvo. Zenske so prisluhnile tudi poročilu s konference italijanskih podjetnic AlDDA in poročilu raziskave o ženskem podjetništvu. Pogovarjale pa so se še o trženju po televi- Vika Potočnik (Foto:TRIO) ziji kot obliki prodaje, o ženskah in politiki, o kakovosti storitev in o projektu Mendarodna razstava podjetij, ki jih vodijo ženske. Udeleženke so predstavile tudi svoja podjetja oziroma dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, in če povzamemo, lahko zapišemo, da se ženske ukvarjajo prav z vsem - od laserske tehnologije do trgovine, posebej pa se lahko uveljavijo v storitvenih dejavnostih. Se vedno pa podjetnice pri svojem delu naletijo na številne ovire. Predvsem so nezadovolj- ne z davčno politiko, ki bi jo država morala prilagoditi podjetništvu. Nekaj kritik so bili deležni tudi novinarji. In prav zato je Urad za ženske izjemnega pomena, je dejala Vika Potočnik, ki omenjeni urad tudi vodi. Hkrati je Potočnikova ugotovila, da je položaj ženske v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami precej liberalen, morda celo nad standardi. Vsekakor pa si bo Urad za ženske še naprej prizadeval za izboljšanje položaja žensk in bo v ta namen oblikoval informacijsko mrežo za samopomoč. Vsi ljudje pridemo na svet začudeni. To je naš prvinski odziv na svet. Človekov temeljni, hkrati pa specifično samo njegov odnos do sveta je vprašanje. Metoda projektnega dela, ki jo je 24. in 25. novembra na seminarju »Lutka v vzgoji in terapiji« poskušal opre ds ta viti VValter Broggini, izhaja prav iz tega spoznanja. Brogginijeva metoda projektnega dela z odkrivanjem je zbudila pozornost prav v času, ko se tudi pri nas projektno delo razsveta v vsej širini v vrtcih in osnovnih šolah, celo že na predmetni stopnji. Brogginija smo nekateri imeli priložnost spoznati že ob njegovi nepozabni predstavitvi na mednarodnem simpoziju »Lutka v vzgoji in terapiji - Uni-ma 92. Ponovno srečanje z Brogginijem pa je prineslo med udeležence -pri nas že tretjega srečanja - pravo svežino, saj mnogi vzgojitelji in učitelji odkrivajo in iščejo različne izhode iz zatohle ulice starih, preživelih pedagoških modelov. Broggini je študiral pedagogiko, je samostojni lutkovni umetnik, ki vodi enega najzanimivejših lutkovnih gledališčih v Italiji - »Compagnia VValter Broggini«. Je eden vodilnih članov nacionalnega italijanskega združenja Unima in Marionette et Terapia. Na dvodnevnem seminarju (povabljenih je bilo 1200 šolnikov, udeležilo pa se jih je približno 100?), sta z Doro Go- Katarina Lavs bec, raziskovalko Pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani predstavila tri projekte: Potovanje, Predmeti in čas ter Gospod Zeta. Udeleženci so se ob teh projektih spoznali z različnimi načini pripravljanja projekta učenja z odkrivanjem. * Vsi temeljijo na spoznanju, da je učinkovit in prijazen tisti način dela, pri katerem izhajajo iz otroka in ne nekih abstraktnih vzgojnih ciljev in smotrov. Človek - tudi otrok je človek! -na svet ne odgovarja, marveč ga sprašuje, preprosto zato, ker mu vprašanj ne stavi svet, temveč si jih odpira in rešuje sam. Brogginijeva metoda daje možnost prisluhniti otrokovim vprašanjem, ki se še posebej razgibano odpirajo, kadar uporabimo lutko v službi spodbude in motivacijskega elementa v najšir-, šem vzgojnem smislu. Broggini je svoj obisk v Ljubljani požlahtnil tudi s predstavo »Solo«, ki jo je označil kot »črno«. Kakor za koga! Toda to je že druga zgodba, saj se ob tej predstavi človek za hip ustavi ob vprašanju: je ta Broggini genij ali blefer? VValter Broggini in njegovi načini učenja SVET Nedelja, 29. novembra 1992 VENEZUELA / NEUSPELI UDAR Ulice so krvavele Veliko mrtvih in ranjenih CARACAS - Potem ko so vladne enote zadušile poskus državnega udara v Venezueli, je predsednik Carlos Andres Peres v televizijskem govoru v petek državljanom obljubil, da bodo proti prevratnikom najstrojže ukrepali. Vladne enote so namreč že v soboto zjutraj zasedle zadnje uporniško oporišče, ki je od glavnega mesta oddaljeno približno 70 km. Agencije poročajo, da je skupina častnikov, ki naj bi jih podpirale skrajno desničarske organizacije, z letalom že pobegnila v sosednji Peru, kjer je zaprosila za politično zatočišče. Največ žrtev je bilo okoli predsedniške palače v središču Caracasa, ki so jo obstreljevali z raketami in letali. Ubitih je bilo najmanj 50 ljudi, na stotine pa je bilo ranjenih. Na caracaških ulicah je po najnovejših poročilih spet slišati streljanje, s helikopterja so namreč ponovno napadli predsedniško palačo. Ker pa so boji med uporniki in enotami, zvestimi predsedniku Peresu, potekali tudi v drugih mestih, se bojijo, da je žrtev še več. Po vsej državi so že v petek zvečer uvedli policijsko uro in aretirali več kot 200 ljudi. Letos je to že drugi poskus nasilne odstavitve predsednika Peresa, ki je na oblast prišel februarja 1989. leta s krvavim državnim udarom. Peres bi moral za 6. december razpisati pokrajinske in krajevne volitve, vendar jih bo zaradi najnovejših krvavih dogodkov, ki so še povečali nestabilnost te latinskoameriške države, po vsej verjetnosti preložil. Gre predvsem za vprašanje ponovne vzpostavitve ustavnih svoboščin, zlasti za svobodo govora, gibanja in zbiranja, ki jih je moral venezuelski predsednik v petek začasno ukiniti. [B.C., APP, STA) Hofburg pogašen Ivan Lukan DUNAJ - Silovit požar, ki je v petek uničil velik del nekdanje cesarske rezidence Hofburg in povzročil neprecenljivo kulturno škodo, so včeraj, po enaintridesetih urah napornega gašenja, vendarle ukrotili. Takoj zatem so začeli odstranjevati ruševine. Gmotno škodo ocenjujejo na milijardo šilingov. Od svetovno znane redutske dvorane iz 16. stoletja, ki jo je dala zgraditi Marija Terezija, je ostala samo še fasada, tako da je kulturnozgodovinska škoda velikanska. Tudi freske v slavnostni dvorani nacionalne knjižnice so deloma poškodovane. Ni povsem jasno, kaj je povzročilo požar, že drugi ta teden, ki je uničeval rezidenčne objekte nekdanjih ali še živečih kraljevskih veličin. Prejšnjo nedeljo je zgorelo krilo britanske kraljevske palače v VVindsorju. Komandant dunajske protipožarne službe je prepričan, da je požar povzročila napaka na električni napeljavi. Govorice, da je bil požar podtaknjen, ni potrdil, priznal pa je, da je bil protipožarni alarmni sistem pomank-ljiv, predvsem v redut-ski dvorani, v kateri se je verjetno vnelo. Obnovitev Hofburga, ki bo predvidoma trajala štiri leta, bo morala plačati Republika Avstrija. Zgodovinski objekt namreč ni bil zavarovan. Angleška kraljica Elizabeta H. je ob nesreči izrazila svoje sožalje avstrijskemu predsedniku. Na ulicah Caracasa so po neuspelem državnem prevratu ostali ožgani avtomobili in trupla. (Telefoto:FaH) _______SRBIJA / 29.NOVEMBER____ V ZRJ praznujejo nastanek SFRJ Dan ustanovitve druge Jugoslavije bodo v njenem ostanku proslavili tudi letos Žarko Rajkovič BEOGRAD - Čeprav v tem ni nikakršne logike, bodo Srbi in Črnogorci tudi letos proslavljali 29. november kot glavni državni praznik! In čeprav za nekdanjo Jugoslavijo, ki se je rodila v Jajcu leta 1943, ni ostala nobena sled, bodo praznovali štiri dni. Kakšna od številnih državnih srbskih delegacij bo nemara ob tej priložnosti obiskala tudi hišo cvetja, grob dosmrtnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Danes je že jasno, da je bil tudi zadnji predsednik Jugoslavije. V zadnjih mesecih se je na veliko govorilo o Brozovem grobu. Nekateri so predlagali, naj bi ga poslali Hrvatom, da ga bodo pokopali v Kumrovcu, ali pa naj bi ga preprosto prekopali na kakšno krajevno beograjsko pokopališče, kjer počivajo vsi smrtniki. In prav neverjetno, hiša cvetja na Dedinju ima tudi svoje redne obiskovalce. Vsak dan jo obišče po nekaj sto obiskovalcev. Ob sobotah in nedeljah pa je število obiskovalcev trikrat večje. Zaposleni v spominskem kompleksu J. B. Tito zatrjujejo, da je v teh dvanajstih letih prišlo na Titov grob več kot 30 milijonov ljudi. To je najbolj obiskan muzej na Balkanu. Toliko privržencev v zadnjem desetletju ni zbrala niti Crvena zvezda, čeprav je osvojila naslov najboljšega kluba v Evropi in na svetu. Kdo danes prihaja na Titov grob? Iz knjige vtisov je jasno, da ne gre samo za Brozove soborce. Čeprav so bili doslej v večini, nikakor niso edini obiskovalci, ki pišejo sporočila, da še naprej vztrajajo na njegovi poti, da bodo spet branili bratstvo in enotnost in izročilo revolucije. Težko bi v knjigi vtisov našli eno samo stran, na kateri ne bi bila zapisana prisega oziroma prekletstvo, kot jo pač kdo razume: »Dra- že Tito, mi ti se kune-mo«. Študentka Radmila Stankovič je prav danes zapisala, da ima Tita rada, ker je bilo v njegovem času vse boljše, in sporočilo končala z besedami: »Pogrešamo te, da bi ustavil to blaznost okrog nas.« Podobna so tudi draga sporočila. Ljudje prihajajo sem, da bi svoje trpljenje delili z mrtvim, kot da bi šlo za Zid solza, in ne za navaden grob. »Malo jih je, ki se ne poslavljajo s solzami v očeh. Pritožujejo se nad vsem, nad cenami, nad nezaposlenostjo, na koncu pa se poklonijo njegovemu spominu in odidejo. Cez nekaj dni spet pridejo in vse se ponavlja,« pripoveduje policaj pri vhodu v spominski park. Medijski vihar je dvignila izjava nekdanjega prvega človeka srbske tajne policije Obrena Dorde-viča, češ da Broz na pogrebu, ki se ga je udeležilo več kot sto državnikov iz vsega sveta, sploh ni bil pokopan. Pokopan je bil šele kasneje. Nobena skrivnost ni, da je prav Miloševič preprečil Šešlju, da bi hišo cvetja porušili. Opozicija si je to razložila po svoje: »Ce je Miloševič rešil Broza, to še nikakor ne pomeni, da Broz lahko reši Miloševiča.« Nekdaj simbol, danes le še cilj topničarjev. (Telefoto: FaH) Teden pod povečevalom ■ * 11 Miloš Ekar PETEK - V Venezueli je spodletel še en poskus državnega udara, Id ga je skušala izvesti skupina generalov ob podpori skrajnih desničarjev. Desničarske sile pa ne dvigujejo glave le v Latinski Ameriki: v Nemčiji so pokopali tri Turkinje, žrtve napadov neonacističnih skrajnežev. Ti vse bolj stopnjujejo pritisk na številne Nenemce, ki jih je država z odprtimi rokami sprejemala od vsepovsod, ko jih je še potrebovala. ČETRTEK - Nočni požar je že drugič ta teden razdejal sedež nekdanjih vladarskih veličin. V nedeljo so ognjeni zublji pustošili med zidovi vvindsorske-ga gradu, v noči med četrtkom in petkom pa uničili dobršen del avstrijskega spomina na cesarske eminence Habsburgov, dunajski dvorec Hofburg. Požara, ki že lep čas divja na hribovitem Balkanu, seveda ni zaustavil niti najnovejši sestanek med poveljujočimi generali hrvaške in srbske strani, ki ga je sklical poveljujoči unproforovec za Bosno in Hercegovino general Phillippe Morillon. SREDA - Stotisoči umirajočih v Somaliji že nekaj tednov niso dobili pomoči, zato je ameriški zunanji minister Eagleburger predlagal Butrosu Galiju, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, da bi Združene države Amerike tja poslale 30.000 vojakov. Ti naj bi preprečili, da bi človekoljubna pomoč prišla v roke najrazličnejšim podivjanim tolpam, ki se z njo okoriščajo. TOREK - Prvič, odkar so se na ozemlju nekdanje Jugoslavije začeli spopadi, je predsedujoči svetovne organizacije predlagal preventivno ukrepanje zaradi strahu pred razširitvijo spopadov še v Sandžak, Makedonijo in na Kosovo in organizaciji priporočil, naj na to področje pošlje svoje opazovalce. Kaj bi lahko v primeru izbruha spopadov v resnici naredili, pa je že drugo vprašanje. PONEDELJEK - Dvanajst ladij Nata in Zahodnoevropske unije je začelo izvajati zaporo črnogorske obale. Kršitelji embarga, ki naj bi zaustavil -srbski vojaški stroj, pa še vedno lahko nemoteno opravljajo svojo črnoborzijansko raboto na Donavi in po cestah, ki vodijo v Srbijo z Vzhoda. - Evropski bančniki pa so z devalvacijo španske pesete in portugalskega escuda skušali vnesti več reda v nestabilni denarni trg evropske skupnosti. NEDELJA - Zunanji ministri srednjeevropskih držav so si v Gradcu mirili vest s sprejemanjem novih papirnatih obsodb vojne v BiH, novinarje pa je zanimal predvsem sestanek slovenskega in italijanskega zunanjega ministra, ki sta se pogovarjala o nekaterih najnovejših poskusih v sosednji državi, da bi dopolnili dogovore, podpisane v Osimu. Seveda sta konkretnejše sklepe preložila na mirnejše povolilno obdobje. "elTe*0 polaganje lesenih podov Tel. (040) 775190 — dobava in namestitev parketov ter popravila — struženje in lakiranje — lesene obloge TRST - Ulica Sv. Marka 31 - Ulica Marco Polo 35 Krznarstvo "Pelliccerie Alberti Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom TRST Ul. delle Torri 2 Tel. (040) 64703 Med najvišjimi donosi na tržišču ■ Možnost odbitka pri davkih ■ Maksimalna prilagodljivost To se nekatere značilnosti zavarovanja Nov način varčevanja z zavarovanjem Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji NORICUM VITA v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 NORICUM v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360 UUlKl LESNINA BOR NABREŽINA - POSTAJA 69 TRST Tel. (040) 200282 * UMETNA OBRT * LESENE OBLOGE * RAZNOVRSTNI PODI * LESENE LESTVE * LAKI, LEPILA, SILIKONI * KOVINSKA OPREMA ZA POHIŠTVO * LES ZA GRADBENIŠTVO * RAZSTAVA NOTRANJIH VRAT (BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA DOBAVO IN MONTAŽO) * ZASTOPSTVO ELEKTRIČNIH STROJEV HOLZ HER in STAVER PREDSEZONSKE IN PREDBOŽIČNE PONUDBE SMUČI IN SMUČARSKIH CEVUEV KONČNIH SERIJ IN POPUSTI 20-30% pri moških oblačilih, ženskih tomma m Glazerjih trst - ul. mazzini 37-39 L ŠPORT Nedelja, 29. novembra 1992 domači šport V BAZOVICI / POKRAJINSKI MLADINCI NOGOMET / DEŽELNI MLADINCI DANES NEDELJA, 29. NOVEMBRA 1992 ODBOJKA I. MOŠKA DIVIZIJA II. 00 v Tržiču: Fincantieri - SoCa Valprapor MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Altura DEČKI 9.00 na Opčinah: Sloga - Pallavolo Trieste DEKLICE 10.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Oma KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Trstu, športna palača: Jadran TKB - Campli Lavaal. MOSKADUGA 11.00 v Trstu, Suvich: Bor Radenska - Porcia. DRŽAVNI KADETI 11.30 v Trstu, Ul. Alpi Giuhe: Latte Carso - Konto-vel NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Varmo; 14.30 v Rudi: Ruda - Primorje 1. AMATERSKA UGA 14.30 na Proseku: Vesna - S. P. Isonzo, 14.30 v San Giovanniju al Natisone: Villanova - Zarja. 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Repnu: Kras - Talmassons; 14.30 v Trebčah: Primorec - Castionese; 14.30 v Dolini: Breg - Audax; 14.30 v Fari: Pro Farra - Sovodnje 3. AMATERSKA UGA 14.30 na PadriCah. Gaja - Union; 10.30 v Trstu, Drevored Sanzio: Stock - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Ponziana ZAČETNIKI 11.45 v BrišCikih, Ervatti: Triestina A - Zarja Adriaimepx A; 10.30 v Gorici, občinsko igrišče: Isontina - Sovodnje NAJMLAJSI 9.00 pri Domju: Domio - Primorje A NAMIZNI TENIS DRŽAVNI MLADINSKI KVALIFIKACIJSKI TURNIR 8.30 v Sarzani: nastopata tudi Bor in Kras JUTRI PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA 1992 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 17.00 v Mestrah: Scaini Benetke - Jadran Farco DEŽELNI MLADINCI 19.00 v BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Inter 1904; j 21.00 v BrišCikih, Ervatti: Ccibona Radenska -Ubertas NOGOMET CICIBANI 16.00 na Proseku: Primorje - Portuale Previsok poraz Adriaimpexa Portuale tako visoke zmage ni zaslužil Štandreška Juventina odlična Visoki zmagi začetnikov Zarje ter Primorja med naraščajniki Tri naše enajsterice so skupaj dosegle kar 15 golov Najmljaši Primorja danes pri Domiu (Foto Ferrari) Zarja Adriaimpex -Portuale 2:5 (2:4) STRELCA za Zarjo: Giacca v 25. in JurinCiC v 45. ZARJA ADRIAIMPEX: Plehan, Grgič, Gregori (v 58. Guarente), Dandri, Maggi, Giacca, Kocman, Gentile, JurinCiC (v 78. Ražem), Guglioso, Vrše. Zarjani so proti vsekakor slabšemu tekmecu neverjetno izgubili. VeCji del srečanja so rdeCi igrali zelo dobro, Portuale pa je spretno izkoristil več napak obrambe in predvsem vratarja Plehana, prvo že v drugi minuti srečanja. Bazovci so masovno napadali in ustvarili vec lepih akcij, nerazpoložena Vrše in JurinCiC pa sta zapravila marsikatero priložnost. V 25. minuti Dimitrij Križman je vendarle prišlo do izenačenja z lepim strelom Giacce, vsaj dvakrat pa je Vrše neverjetno »pomilostil« vratarje gostov.Por-tuale je nasprotno igral izredno konkretno in izkoristil dva nesporazuma v domačem kazenskem prostoru. V 45. minuti je JurinCiC sicer znižal zaostanek, pred koncem polčasa pa so Zarjani »uspeli prejeti« še en gol. V nadaljevanju se je igra znatno umirila in nobena izmed ekip ni ustvarila večjih priložnosti. Kljub temu lahko mirne duše rečemo, da je Zarja še naprej igrala bolje, Portuale pa je končni izid postavil iz pravično dosojene enajstmetrovke. Trener Zarje Claudio Cattonar po tekmi ni mogel skriti razočaranja zaradi poraza: »Mislim, . da smo tokrat glede igre povsem zadovoljili. Zal je naš vratar naletel na res črn dan, nasploh pa smo v obrambi pustili preveč prostora nasprotnikom. Na sredini igrišča smo plavo-bele povsem zasenčili, večkrat pa smo se po nepotrebnem izpostavili protinapadom. Razen tega bi poudaril, da pri četrtem zadetku žoga ni šla Cez gol Črto, vendar to na nadaljni potek tekme ni bistveno vplivalo.V drugem polčasu smo psihično povsem popustili in nismo vec upali na pozitiven rezultat.« DEŽELNI MLADINCI JUVENTINA - LUCI-NICO 4:1 (4:0) STRELCA ZA JUVEN-TINO: Dario Marc o (2) in Brumatti (2) JUVENTINA: Peric, Trampuž, Todde, Bais, Florenin, Kobal, Gambi-no, Rippa, Brumatti, Ferfolja, Dario Marco. Ni treba posebej poudarjati, da je Juventina pokazala za razred boljšo igro, saj o tem priCa že sam rezultat. Potem ko je v prvem polčasu vsa ekipa delovala kot dobro podmažem stroj (trije goli so bili sad skupinskega napora, eden pa je padel iz prostega strela) in bi lahko še nekajkrat zatresla mrežo, je v drugem nekoliko popustila, kar so gostje tudi izkoristili in dosegli vsaj Častni zadatek. Trener Stan-drežcev je v tem delu dal priložnost tudi takim, ki niso vedno na igrišču (Ferfoljo je zamenjal Simone, Baisa pa Romano). Velja še povedati, da je Juventina tudi v 2. polčasu zapravila nekaj ugodnih priložnosti. Standrežci so letošnje prvenstvo zaceli zelo dobro, nakar so tri zaporedna srečanja izgubili. Sledil je uspeh na domačih tleh, a-v soboto so pri tržaški Costalungi ostali praznih rok, potem ko so prvi prišli v vodstvo. V tej kategoriji pa so taka nihanja dokaj običajna. Zadostuje, da eden od igralcev posebej izstopa, in že spravi nasprotnika v krizo. Poleg tega je značilno, da v glavnem bolje igrajo doma kot v gosteh, kar je tudi povsem razumljivo, Ce pomislimo, da so zjutraj še v šoli: Ce nastopijo doma, lahko pouku sledijo do konca, pojedo v miru. Ne gre zanemariti tudi, da skrbi (npr. šolske naloge) nanje precej vplivajo. ZAČETNIKI ZARJA ADRIAIMPEX B - DOMIO: 4:0 (3:0) STRELCI: Jan Pahor (2), Primosi in Strajn. ZARJA ADRIAIMPEX B: FIrovatin, Guštin, Grgič, Batič, Cernjava, Gabrovec, Kapun, Strajn, Jan Pahor, Primosi in Martini (13 Tul, 14 Danjel Pahor in 15 Gurman). Začetniki Zarje so tokrat brez večjih težav odpravili Domio, in to v bistvu že v prvem polča- su, ko so vodili s tremi goli razlike. Naši so bili vseskozi za razred boljši nasprotnik, imeli so vedno pobudo v svojih rokah in na koncu so tudi zastreljali enajstmetrovko. Tudi po odmoru so zarjani igrali le v kazenskem prostoru Domia ter na koncu kronali svoj nastop z okroglim 4:0. (d.gr.) NAJMLAJSI PRIMORJE B CHIARBOLA 7:0 (5:0) STRELCI: Šušteršič (3), Manzin (2), Milic in Karis PRIMORJE B: Gruden (Budin), SardoC, I. Ozza, Šušteršič, Jan Gregori, Ostrouška, Baselige (Damjan Gregori), Manzin, Karis (Skrl), Zorna-da (Milic) in Blazina. ToCa golov na Proseku, kjer je druga ekipa Primorja visoko odpravila šibko Chiarbolo. Tekma se je dejansko odločila v prvih minutah, ko so rumeno-rdeCi že vodili s 4:0, a junaka srečanja sta bila Šušteršič in Manzin. Omenimo, da Chiarbola v drugem polčasu ni enkrat samkrat udarila Žoge proti vratom Grudna, a naši so še dvakrat zatresli mrežo gostov. Lahko še reCemo, da se sodnik ni prav nič izkazal, saj je oškodoval goste z enajstmetrovko in z rdečim kartonom, (d.gr.) Postava mladincev Zarje Adriaimpex je včeraj nerodno izgubila (Foto Križmančič) AMATERSKI NOGOMET / ZA NEKATERE EKIPE PREDSTAVLJAJO DANAŠNJE TEKME PRILOŽNOST ZA POPRAVNI IZPIT Juventina bo skušala ponovno ujeti priključek z vrhom VI. AL Križani računajo na tretjo zaporedno zmago V promocijski ligi se Primorje otepa z velikimi težavami - Zarja upa vsaj na točko proti Villanovi -V 2. AL Kras in Primorec favorita Breg ima lepo priložnost za prvo letošnjo zmago, Sovodenjci ne smejo izgubiti -V 3. AL Gaja proti skromnemu Unionu Bruno Rupel, Marko Lutman PROMOCIJSKA LIGA JUVENTINA-VARMO Današnji spopad je zelo pomemben za štan-dreško moštvo. Tekmi proti Varmu ne pripisujemo tolikšne važnosti zaradi moči nasprotnika, ki se doslej ni izkazal in je zadnji na lestvici, temveč nas predvsem zanima reakcija naših nogometašev po prvem letošnjem porazu. Ce so med tednom Tabaj in ostali preboleli šok po nepričakovanem visokem spodrsljaju proti San Luigiju, Varmo ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire. Kolikor pa bi belordeCim ne uspelo osvojiti obeh točk, bi lahko Juventina izgubila neposreden stik s samim vrhom, kjer je še prejšnji teden kraljevala nad ostalimi moštvi. Standrežci bodo prav gotovo jurišali na zmago, paziti pa bo treba na protinapad gostov, ki bodo skušali izkoristiti vsako nepazljivost domaCe obrambe, ki je z izjemo nedeljskega nesrečnega srečanja doslej povsem solidno opravila svojo nalogo, (mal) RUDA-PRIMORJE Proseška enajsterica gre v goste ekipi, ki je lani s 31 osvojenimi točkami končala prvenstvo na šestem mestu. Letos je sicer prišlo pri Rudi do nekaterih sprememb. Ekipo so zapustili štirje nogometaši, nadomestili pa so jih vratar Sorato in krilo Rosin (oba Pro Cervignano), ter branilec, oziroma napadalec Fabio in Roberto Franti (oba Fossalon). Nov je tudi trener Gratton, pod katerim Ruda še kar zanesljivo igra. Dosegla je 10 točk in doživela le dva poraza, v Standrežu z Juventino in doma s Flu-mignanom, ki je prav prejšnjo nedeljo prisilil Primorje na delitev točk. Stanje pri Primorju pa postaja vedno bolj zaskrbljujoče. V nedeljo se je resno poškodoval branilec Mitja Stoka, ki bo moral mirovati precej Časa. Podrecca še ni prebolel poškodbe, ki jo je utrpel pred kratkim, Miclaucich pa si ni opomogel po prometni nesreči. Ce k temu dodamo še, da letošnji nov nakup Auber in vodstvo društva nista našla skupnega jezika in da tudi zadnja oktobrska »okrepitev« Palumbo ni blestel (v nedeljo je sledil tekmi kar s tribune) dokazuje, da je ozračje pri Primorju nekoliko napeto. Trener Bidussi se tega dobro zaveda, vendar nima rešitve. Tokrat bo imel res težave s postavo, ki je .zaenkrat prava uganka. Zato ni Čudno, da vlada med navijači velika zaskrbljenost za nastop Primorja v Rudi. 1. AMATERSKA LIGA VESNA-ISONZO S.P. Ekipa Spetra ob SoCi si je zagotovila prestop lani, ko je končala prvenstvo 2. AL skupina F na drugem mestu s 40 osvojenimi točkami. V začetku je zgledalo, da je solidno prestala skok lige (pet tekem šest točk). Serijo treh zaporednih porazov pa je prekinila šele prejšnjo nedeljo z neodločenim rezultatom, ki ga je iztržila v Vižovljah s S. Marcom. Gostje bi se gotovo tudi na Proseku zadovoljili z neodločenim rezultatom, vendar je po zmagi v derbiju z Zarjo morala v taboru Vesne na višku. Ker trener Petagna tokrat ne bi smel imeti večjih problemov s postavo, pri Vesni računajo na tretjo zaporedno zmago. VILLANOVA-ZARJA Bazovci igrajo z ekipo, ki je na repu lestvice, Čeprav je bila lani med protagonisti prvenstva. Letos pa je zbrala le 4 točke. Premagala je Piedi-monte in Pro Romans in kar sedemkrat poražena zapustila igrišče. Stolček trenerja Rossija je torej v nevarnosti, Čeprav v slednji postavlja pod obtožbo napadalce, ki so dali le štiri gole, obenem pa se precej huduje na sodnike. Prav kar se tiče sod- nikov, so tudi zarjani po derbiju z Vesno dobili dobro klofuto. Na podlagi zapisnika sodnika Stefa-nuttija iz TolmeCa je disciplinska komisija diskvalificirala za tri kola nogometaša VoljCa, Ceš da se je ta ob koncu derbija slabo obnašal do sodnika. Obenem je bil zaradi Četrtega opomina izključen tudi Štrukelj. Čeprav se Bazovci zavedajo, da bo Villanova igrala na vse ali nic, upajo na točko. 2. AMATERSKA LIGA KRAS - TALMASSONS Okrnjeni postavi Krasa, po nedeljski izključitvi bosta morala počivati Rota in Spazza-pan, pride v goste Talmassons, ki je lani končal prvenstvo na 8. mestu z 28 osvojenimi točkami. Tudi letos so gostje dobro začeli, zbrali so že 9 točk. Izgubili so le z ekipam iz zgornjega dela lestvice (Santamariji in Zaulam), kar dokazuje, da Kras ne bo imel lahke naloge. Kljub temu pa so navijači Krasa vseeno optimisti in to povsem upravičeno, Ce upoštevamo, da rdeče-beli letos v Repnu še niso zatajili. PRIMOREC - CASTIONESE Nasprotnik Trebencev je lani z 28 osvojenimi točkami zasedel 8. mesto na končni lestvici. Letos pa je Castionese precej razočaral, saj je zbral le šest toCk od katerih štiri v gosteh. Iz dosedanjih rezultatov bi lahko sklepali, da je ekipa pomanjkljiva predvsem v napadu in v devetih tekmah je dala le štiri gole. Trebenci so v tem srečanju nesporni favoriti. Pozabiti ne smemo, da je Primorec v petih tekmah doma točko prepustil le Lavarianeseju. Kar se tiCe postave, trener Francini ne bi smel imeti problemov. Odsoten bo le Bonet zaradi izključitve, vrnil pa se bo Pertan, ki je odsedel kazen. BREG - AUDAX Brežanom, ki so, kot kaže, vendarle preboleli začetno krizo, pride v goste goriški Audax, ki je z eno samo točko na repu lestvice. Goričanom, ki so lani končali to prvenstvo na 7. mestu s 32 osvojenimi točkami, letos očitno jim ne gre. Po neodločenem rezultatu v prvi tekmi z Vilesse so doživeli kar osem zaporednih porazov in zaradi tega je po osmem kolu zapustil ekipo trener Vidoz. Prejšnjo nedeljo ga je nadomestil Omizzolo, ki je že vodil Audax v sezoni 90/91, vendar zaradi slabih rezultatov, ga je 11.3.91 zamenjal prav Vidoz. Kot vidimo vzdušje in rezultati Audaxa niso najboljši in zato upamo, da bodo Brežani znali izkoristiti trenutno stanje in vendarle prišli do toliko pričakovane prve prvenstvene zmage, (b.r.) PRO FARRA SOVODNJE Modulovi varovanci so v zadnjih tekmah le bleda senca ekipe, ki se je v prvih letošnjih tekmah z navdušujočo igro uspela preriniti v sam vrh. Tudi zadnje srečanje s Foglia-nom je samo potrdilo, da vlada med Sovodenjci na igiršCu velika zmeda, ki se izraža v neorganiziranosti in neučinkovitosti. Upati je, da bo kritičen trenutek mimo, saj bo v obratnem primeru ekipa ostala brez pravih možnosti, da se ponovno vključi v boj za prva mesta.Prav zato je važno, da uspe ekipa primerno reagirati in tudi neodločen izid s solidno enajsterico iz Farre, ki ima na lestvici isto število točk kot Sovodnje, bi bil dober uspeh v pričakovanju boljših Časov.(mal) 3. AMATERSKA LIGA GAJA-UNION Dosedanji povprečni rezultati Uniona dokazujejo, da bodo Pod-lonjerci tudi letos prava pepelka prvenstva. V osmih odigranih tekmah je Unionu uspelo zaustaviti le Grado in S. Naza-rio z neodločenim rezultatom. Ce poleg šestih porazov dodamo še, da so Podlonjerci doslej dobili že 24 golov je razumljivo, da pričakujemo zanesljivo zmago Gaje.(b.r.) STOCK-MLADOST Doberdobce Čaka ponovno zahtevno srečanje. Po delitvi toCk z Romano se bodo tokrat Gergolet in soigralci podali v goste k ekipi Stock, ki ima le točko manj od naših predstavnikov. Pričakovati je torej zelo oster boj na igrišču, saj spadata obe enajsterici v ožji krog ekip, ki se potegujejo za višja mesta. Glede na dosedanje zelo dobre nastope kraševcev v gosteh lahko z zmernim optimizmom pričakujemo današnjo tekmo, kjer bi tudi delitev točk ustrezala našim predstavnikom, (mal) Prejšnjo nedeljo je Vesna v derbiju premagala Zarjo (Foto Križmančič) V Carrari naj bi Triestina igrala bolj napadalno Gostitelji doma doslej slabi Po gostovanju v Massi bo Triestina danes igrala še v Carrari. Tržačani se bodo torej spet pomerili z ekipo s spodnjega dela lestvice, navijači pa upajo, da se tokrat Perottijevi igralci ne bodo zadovoljili z delitvijo točk. Konkurenca v boju za napredovanje je namreč ostra in tekmeci ne počivajo. Da bi se bolje pripravili na tekmo in si prihranili dvakratno potovanje v Toskano so igralci Triestine po tekmi v Massi ves teden trenirali v kraju Fort e dei Marmi. Ambulanta tržaškega kluba se je tam hitro praznila (ni pa še povsem prazna, kajti poškodba Panera zahteva daljši Cas za okrevanje), tako da ima zdaj trener Perotti na voljo številčnejši izbor igralcev. Predvsem je pomembno, da je nared za igro tudi Labardi, ki z Mezzi-nijem sestavlja res nevaren napadalni tandem. Prav gotovo pa se je v tem tednu še izboljšala tudi stopnja uigranosti med novima nakupoma Donatel-lijem in La Roso ter ostalimi »starimi« elani ekipe. Carrarese na domačih tleh ne igra posebno uspešno. Nasprotnikom je namreč podaril kar šest od dvanajstih razpoložljivih toCk, zmagal pa je le enkrat.V današnjem 13. kolu bo na sporedu tudi derbi med vodil- nima Empolijem in Vicenzo. DANAŠNJI SPORED: Carrarese - Triestina; Chievo Verona -Carpi; Como - Leffe; Empoli - Vicenza; Palazzolo - Sambene-dettese; Ravenna - Pro Šesto; Siena - Arezzo; Spezia - Massese; Vis Pesaro - Alessandria. VRSTNI RED: Empoli in Vicenza 18, Chievo Verona in Triestina 16, Ravenna 15, Sambenedettese 14, Carpi in Spezia 13, Como in Pro Šesto 12, Carrarese, Leffe in Siena 10, Alessandria in Massese 9, Palazzolo in Vis Pesaro 8, Arezzo 5. Meddeželna liga: dvoboja vodečih V meddeželni ligi se bodo štirje od petih vodečih na lestvici pomerili med sabo. Goriška Pro Gorizia bo namreč igrala v Porcii, v Tamaiu pa bo srečanje Tamai - Ron-chi. Tržiški Monfalco-ne bo pred težko nalogo: gostil bo namreC Fontanafreddo, peto od vodilnih enajsteric.San Giovannija Čaka v gosteh pri Sere-nissimi dvoboj pepelk v ligi. SPORED MED-DE2ELNE LIGE (10. kolo): Porcia - Pro Gorizia; Tamai - Ron-chi; Sacilese - Itala S. Marco; Gradese - S. Sergio; Serenišsima -San Giovanni; San Canzian - San Daniele; Cussignacco - Gemone-se; Monfalcone - Fon-tanafredda. ŠPORT Nedelja, 29. novembra 1992 ________SMUČANJE / UVODNI TEKMI SVETOVNEGA POKALA ZA MOŠKE IN ZENSKE_ Norvežan Aamodt v Seslrieresu boljši od »velikega« Alberta Tombe Pri smučarkah zmaga Meierjeve (Avstrija), Slovenske brez vidne uvrstitve Andrej Dekleva SESTRIERES - Na sončno soboto se je ob veleslalomski progi Kandahar s ciljem v vasici Borgata poleg Sestrieresa zbralo okoli 15.000 vročekrvnih navijačev Alberta Tombe, zvečine takšnih, ki pred epidemijo »tomboma-nije« in pred poplavo klubov Tombinih navijačev za smučanje še yedeli niso. A velikemu italijanskemu smučarske-ntu asu, enemu najpriljubljenejših italijanskih Športnikov, na prvi tekmi letošnje sezone k zmagi Jdso pomagale stotine izpraznjenih plinskih trobelj ne zelen, bel in rdeC dim iz bengalk, takšen cirkus so namreč zganjali njegovi v blatu ob progi stoječi pristaši. Po prvi vožnji si je Tomba takorekoč delil Prvo mesto z 21-letnim Norvežanom Aamodtom, saj ju je v SkandinavCevo korist delila le stotinka sekunde. Dobre tri desetnike je za njima zaostajal Presenečenj polni švedski as Johan VVallner, Cetrti pa je bil lanskoletni Zmagovalec svetovnega Pokala Švicar Paul ^ccola. S slovenskim presenečenjem tokrat ni bilo nic. Naš najhitrejši veleslalomist Mitja Kunc se je znradi bolečin v gležnju Startu odrekel zadnji trenutek, Gregor Grilc je odstopil v prvi polovici prve vožnje, Košir. Miklavc in Brezavšček pa cilja, uvrstitve med trideseterico in s tem v drugo vožnjo, niso dosegli. Se najbliže finalu je bil Jure Košir, ki mu je trideseterica ušla za eno mesto oziroma za pet stotink, podobno kot se mu je kar trikrat primerilo v lanski sezoni. Miklavc je bil po prvi vožnji 43., Brezavšček pa 54. Ker je bilo s cilja videti le zadnjih nekaj vratič, se je vsiljevala misel, da je postavljalec druge proge, trener Norvežanov Aleš Gartner, z zahrbtno postavitvijo v zadnjih metrih namenoma poskrbel za razburjanje gledalcev. Na uvrstitev je tri vratiča pred ciljem lahko pozabil Italijan Richard Pramotton, šestouvršCeni po prvi vožnji, z njimi pa so imeli nemalo težav tudi drugi. A Tombinega poraza niso zakrivila ta vratiča temveč prevelika sproščenost in premalo tveganja, kot je povedal na tiskovni konferenci. Drugič v življenju, prvič se je to pripetilo pred tremi leti v Novi Zelandiji, ga je premagal Kjetil-Andre Aamodt. Pričakovani dvoboj z Accolo je Tomba sicer dobil, a Norvežan, vedno prvi po abecedi in v letošnjem svetovnem pokalu kaj lahko tudi prvi v končni razvrstitvi, saj je odličen tudi v superveleslalomu in smuku, je dajal misliti obema. Včerajšnji veleslalom je bil kratek, kako pa bo na današnjem Cez minuto dolgem slalomu? Tombi to zelo ugaja, popravni izpit pa imajo tudi naši. Rezultati: 1. Aamodt (Nor) 1:48.34, 2. Tomba (Ita) 1:48.81, 3. VVallner (Sve) 1:49.23, 4. Bamerssoi (Nem) 1:49.94, 5. Kroll (Avs) 1:49.97, 6. Kjus (Nor) 1:50.22, 7. Accola (Svi) 1:50.24, 8. Locher (Svi) 1:50.26, 9. Marksten (Nor) 1:50.27, 10. Belfrond (Ita) 1:50.36, 11. Pieren (Svi) 1:50.43, 12. Nyberg (Sve) 1:50.77, 13. Bergamelli (Ita) 1:50.79, 14. Polig (Ita) 1:50.92, 15. Zucchelli (Ita) 1:50.97 ... 17. Holzer (Ita) 1:51.01, 21. Spampatti (Ita) 1:51.16, 28. Knauss (Avs) 1:52.12. Park City: zmaga Avstrijke Ulrike Meier Na strminah Park Cityja so se včeraj v veleslalomu pomerile ženske. Z izvrstnim smučanjem je slavila Avstrijka Ulrike Norvežan Aamodt je bil včeraj boljši od idola domače publike Alberta Tombe Meier, na drugo mesto pa se je uvrstila ena od favoritinj za letošnjo zmago v svetovnem pokalu Francozinja Carole Merle. Na stopničke se je z izvrstno drugo vožnjo prebila Švicarka Vreni Schneider. V Času zaprtja redakcije, še nismo imeli podatka o vožnji Nataše Bokal, ki je buila po prvi vožnji 23., ostalim pa se ni uspelo uvrstiti v drugi tek. V italijanskih vrstah so z nestrpnostjo pričakovali nastop Deborah Compagnoni, ki -si je na letošnji olimpiadi hudo poškodovala kolenske vezi. Po uspeli operaciji Compagnonijeva še ni v najboljši formi, njen cilj pa je svetovno prvenstvo na Japonskem . Včeraj je po dobrih dvajsetih sekundah (vmesni Cas je bil zelo dober) je zapeljala mimo vratič in odsto-pila.Danes bodo dekleta vozila še slalom, v katerem med slovenskimi smučarkami največ pričakujemo od Bokalove. NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA KOŠARKA / V ITALIJANSKI A-l LIGI Juventus bo skušal zaustavili Z izvrstnim dniaim delom Milanov pohod na naslov Clear ugnal Šcavolini V Rimu so se »navijači« pripravljali na nerede in nasilje wT6TQn6l dCUlGS V DGllGTKdl Ver kot Deželni ligaš Udinese bo gostoval pri Atalanti. DANAŠNJI SPORED: Ancona - Cagliari, Atalanta - Udinese, Foggia - Pescara, Genoa -Torino, Inter - Brescia, Juventus - Milan, Lazio -Roma, Napoli Fiorentina, Parma -Sampdoria. LESTVICA: Milan 16, Juventus 14, Torino, Sapdoria in Inter 13, Fiorentina 12, Parma, Cagliari in Brescia 10, Lazio, Udinese in Atalanta 9, Roma in Genoa 8, Foggia 7, Napoli in Ancona 6, Pescara 5 (Milan in Sampdoria tekma manj). Florjančičev Cremonese v gosteh V 13. kolu italijanske B lige bo od vodilne trojice (Cremonese, Venezia, Reggiana) še najtežje za Cremonese, ki bo gostoval pri neugodni Piacenzi. Vsekakor v taboru Cremoneseja veliko pričakujejo tudi od slovenskega reprezentanta Florjančiča. DANAŠNJI SPORED: Bari - Cesena, Bologna -Taranto, Cosenza - Piša, Lecce - Monza, Lucchese - Ascoli, Modena -Verona, Piacenza -Cremonese, Spal Andria, Ternana Reggiana, Venezia -Padova. LESTVICA: Cremonese, Venezia in Reggiana 18, Ascoli 16, Cosenza in Lecce 15, Cesena 14, Piacenza, Bari in Piša 13, Padova in Verona 12, Bologna in Modena 11, Spal 10, Lucchese, Andria in Monza 7, Taranto 6, Ternana 4. Platt je letos pristopil k Juventusu (Telefoto AP) CANTU’ - V včerajšnjem derbiju 11. kola italijanske košarkarske A-1 lige je Clear premagal Šcavolini s 103:82, potem ko je Šcavolini po prvem delu vodil z 51:45. Sicer bo v tem kolu na sporedu še vrsta drugih zanimivih srečanj. Posebej velja omeniti tekmo v Bologni med Knorrom in rimskim Messaggerom, na kateri pa je nesporni favorit gostitelj, saj je rimsko moštvo v hudi krizi in kaže, da samo Dino Rad j a igra še kar zadovoljivo. Pred težko nalogo bo tržaški Stefanel, ki bo danes gostoval v Benetkah pri Scainiju, ki še kako potrebuje točke v boju za obstanek. Tanjevičevo moštvo pa zadnje Čase igra zelo solidno in sedaj, ko je tudi Gregor FuCka v formi, ima Stefanel priložnost za novi točki. DANAŠNJI SPORED (17.30): Knorr Bologna -Messaggero Rim, Philips Milan - Panasonic Reggio Calabria, Phonola Caserta - Robe di Kappa, Bialetti Montecatini - Benetton, Marr Rimini - Baker Livorno, Teamsystem Fabriano - Kleenex Pistoia, Scaini Benetke -Stefanel Trst. AlibegoviCev Mangiaebevi pred novo zmago? BOLOGNA - Vodilni v A-2 ligi, Mžfngiaebevi iz Bologne, pri katerem zelo uspešno igra slovenski reprezentant Teoman AlibegoviC, ima danes priložnost za novo zmago. Bolonjcani bodo namreč igrali v Maršali proti zadnjeuvršCem Medinformu, ki je doslej zbral le dve tocki.Da igra AlibegoviC v tej ligi odlično, kažejo tudi statistični podatki: na lestvici najboljših strelcev je šesti z 260 točkami (vodi Rowan s 355), drugi je pri dobljenih žogah (34, vodi T. Michell z 39), 11. pri skokih v napadu (29). DANAŠNJI SPORED (17.30): Bane o Sardegna Sassari - Teorema Milan, Fernet Branca Pavia -Auriga Trapani, Ferrara -Panna Firence, Glaxo Verona - Yoga Neapelj, Hyundai Desio Telemarket Forli, Medinform Maršala -Mangiaebevi Bologna, Sidis Reggio Emilia -Cagiva Varese, Ticino Siena - Burghy Modena. ZAGREB / ČUDNO PISMO HRVAŠKEMU PREDSEDNIKU TUDMANU Nogometaši Hašk Gradjanskega zahtevajo odstop direktorja kluba ker ima po njihovem mnenju nedopustno politično usmeritev ZAGREB - Naši problemi s sedanjim vodstvom kluba potekajo hkrati z vašim bojem za uresničevanje naše samostojne in neodvisne Republike Hrvaške. Spominjamo se gospod predsednik, da se je že na štadionu v Maksimirju zaCel naš boj proti sovražniku. ToCno 13. maja leta 1990 je naš kapetan Zvonimir Boban na Čelu naših zvestih navijačev, naletel na jugopolicaje in bodočemu agresorju dal jasno vedeti, kaj se bo zgodilo, Ce bo napadel »Lijepu našu«. To ni del kakšne humoreske, ampak odlo- mek iz pisma, ki so ga nogometaši HASK Gradjanskega naslovili na predsednika Tudmana. V tem dolgoveznem pismu ga igralci nekdanjega Dinama prosijo, naj jim pomaga rešiti njihove probleme, ti pa se, kot je mogoCe razbrati iz pisma, lahko omejijo na to, da si ne želijo, da bi bil direktor kluba Josip SojiC, ki je bil v tem Času polno zaposlen v predvolilni kampaniji na listi komu-nistov.Primer pa vendarle ni tako enostaven, kot se zdi. Čeprav skušajo vse grehe naprtiti komunistu Sojiču, medtem ko naj bi bili vsi igralci elani HDZ ne glede na to, da med njimi tudi niso vsi Hrvati. A kot ponavadi, gre za vprašanje denarja, vse drugo pa je farsa, zapredena in zavita v politične oblate in nekakšen veličasten patriotizem. Igralcem, ki za hrvaške razmere prejemajo ogromne denarje med pet do šest tisoC nemških mark mesečno, niso bile izplačane premije in jim je bila zato tudi demagogija pri roki. »Na tem štadionu se je vzklikalo: Franjo Tudman! BBB za HDZ! Kaj je zdaj?«. Zahvaljujemo se vam za vse, kar ste storili za Lijepo našo, ker ste nam omogočili igranje v naši in vaši Hrvaški. Mi, igralci, vam obljubljamo, da vam tega ne bomo nikoli pozabili in da bomo sledili vaši ideji, ker vam zaupamo. Mi smo bili in ostanemo z vami. Bodite tudi vi z nami -zaključujejo svoje pismo haškovci.Edini, ki se je doslej obregnil ob to nebulozno pismo, je protislovni Antun Vrdoljak, tokrat v funkciji predsednika Hrvaškega olimpijskega komiteja: »Priče smo neCemu neverjetnemu, da igralci skušajo prevzeti v svoje roke komando v klubu. Pomislite, direktor kluba ne sme v avtobus z igralci na tekmo. Klub kakršen je HASK Gradjanski, ni pevski zbor. Njegov obstoj ima veliko večji pomen. To so visokre plače in premije, to pomeni organizirana kosila, stanovanja, potovanja, medijska privlačnost, denar v gotovini. Gre za dogodek, s katerim se Hrvaški olimpijski komite, kot najvišje telo v športu Republike Hrvaške mora nujno poukvarjati«. GOJKO MARINKOVIČ NOVICE SBA liga: Smelt Olimpija - Triglav 93:88 (49:47) LJUBLJANA - Pred 100 gledalci so Ljubljančani v poprečni tekmi komaj ugnali goste iz Kranja. Pri domačih nista igrala Vilfan in Kotnik, v igro pa nista vstopila Zaletel in rahlo poškodovani Kraljevič. Pri Smeltu sta bila najboljša Gorenc (27 točk) in Daneu (20), pri Triglavu pa Bošnjak (22) in Šubic (16). Tekmo sta sodila slovenska sodnika Rems in Jeršan. Ljubljančanom prav gotovo ni najbolj uspela generalka za torkovo tekmo s Happoelom v 2. kolu pokala pokalnih prvakov, skrb pa zbuja tudi zelo slaba forma Dušana Hauptmana. Klubski odbojkarski svetovni prvak bo italijansko moštvo TREVISO - Prvič v kratki zgodovini svetovnega odbojkarskega klubskega prvenstva se bosta v finalu srečali italijanski ekipi. Pravico do boja za naslov si je najprej zagotovila Misura iz Milana, drugi finalist pa je izšel iz srečanja Sisley Treviso - Messaggero Ravenna (do zaključka redakcije žal izida te tekme nismo dobili). V prvem sinočnjem polfinalu je Misura s 3:0 (15:13,15:4, 16:14) odpravila večkratnega grškega prvaka 01ympiakos. Tekma je bila izredno izenačena v 1. nizu, v drugem pa so bili Grki občutno slabši nasprotnik. Vse je kazalo, da bodo Milančani naslednji, tretji niz, izbojevali razmeroma lahko, saj so že vodili s 14:8. Grki pa so v končnici tega seta pokazali daleč najboljšo odbojko doslej na turnirju. Po izenačenju je Misura izbojevala še potrebni točki, zadnjo po sicer nekoliko dvomljivem sodnikovem posegu. (G.F.) Pingvinom vnovič spodrsnilo NEVV YORK - V hokejski ligi NHL so dosegli tele rezultate: Boston Bruins : Hartford VVhalers 5:4 (po podaljških), Philadelphia Flyers : NY Islanders 6:3, Buffalo Sabres : Ottavva Senators 4:1, Detroit Red Wings : LA Kings 3:5, Minnesota North Starš : NY Rangers 4:4 (po podaljških), VVashington Capitals : Pittsburg Penguins 6:4, VVinnipeg Jets : San Jose Sharks 3:2, Calgary FJames : Tampa Bay Lightning 3:2 (po podaljških), Edmonton Oilers : Chicago Blackhavvks 1:8. Slovenski kolesarji sprejeti v FIAC ORLANDO - Mednarodna amaterska zveza kolesarjev je v svoje vrste sprejela 14 novih članic: Armenijo, Belorusijo, Gruzijo, Kazahstan, Moldavijo, Rusijo, Turkmenijo, Ukrajino, Uzbekistan, Azerbejdžan, Centralno afriško republiko, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. Tudi dekletom velik nagradni sklad PARK CITY - Iz ameriškega zimskošportnega središča v državi Utah so sporočili, da se tekmovalkam v belemu cirkusu obetajo bogate nagrade, saj znaša nagradni sklad kar 100.000 ameriških dolarjev in je najveeji v zgodovini svetovnega pokala. Zmagovalki slaloma in veleslaloma bosta prejeli za zmago Cek za 15.000 dolarjev, zmaga v kombinaciji bo v Park Cityu vredna 18.000 dolarjev, denarne nagrade pa si bo prislužilo še prvih pet smučark. Predstavnice lepšega spola čaka naporna sezona PARIZ - Ljubitelji ženskega tenisa v prihodnji sezoni prav gotovo ne bodo prikrajšani, saj bo na sporedu kar 67 turnirjev v 22 državah, s skupnim nagradnim skladom 33 milijonov dolarjev. Koledar pomembnejših teniških turnirjev v letu 1993 JANUAR: 18,- 31. Mednarodno prvenstvo Avstralije (Grand Siam) FEBRUAR: 1.-7. Tokio, 15.-21. Pariz, 22.-28. Indian Wells, MAREC: 1,-7. Florida, 12.-21. Key Biscaine, 29.3.-4.4. Hilton Head, APRIL: 5.-11. Amelia Island, 19.-25. Barcelona, 26.4.-2.5. Hamburg, MAJ: 3.-9. Rim, 10.-16. Berlin, 24.5.-6.6. Roland Garros (Grand Siam), JUNIJ: 14.-20. Eastboume, 21.6.-4.7. VVimbledon (Grand Siam), JULIJ: 12.-18. Kitzbuhel, 19.-25. Pokal Federacij, 26.7.-1.8. Stratton Mountain, AVGUST: 9.-15. Los Angeles, 16.-22. Toronto, 30.8.-12.9. US Open (Grand Siam), SEPTEMBER: 20.-26. Tokio, 27.9.-3.10. Leipzig, OKTOBER: 4.-10. Ziirich, 18.-24. Brighton, 25.-31. Essen, NOVEMBER: 8,-14. Philadelphia, 15.-21. New York (Masters). Argentina: Poljska 2:0 BUENOS AIRES - V prijateljski nogometni tekmi med reprezentencama Argentine in Poljske so bili domači nogometaši boljši in so zmagali z 2:0. Uspešna sta bila Cravietto (22. min) in Bello (53. min). Prestop Cantonaja LONDON - Manchester United se je po propadli ponudbi za nakup Davida Hirsta, ponudili so mu 3, 5 miljona funtov, odločil za napadalca Eriča Cantonaja, ki je do sedaj igral za angleški Leeds. Transfer je bil vreden 2 milijona funtov. Teniški masters za dvojice JOHANNESBURG - V polfinalu mastersa za moške dvojice sta Fitzgerald in Jarryd s 7:6 in 6:3 premagala par Kartzmanb/Masur, v drugem polfinalu pa sta bila VVoodbridge in VVoodforde boljša od Casala in Sancheza. Izid je bil 4:6,6:1 in 6:4. ŠPORT Nedelja, 29. novembra 1992 ODBOJKA / MOŠKA IN ZENSKA C-l LIGA KOŠARKA / VČERAJ V PRVENSTVU D LIGE V MILJAH Derbi Bom Tombolini Vatovci spet zmagali Prva zmaga borovk v ženski D ligi Po slabi igri v prvem delu zaslužen poraz Kontovela Zadovoljili so predvsem mlajši igralci - V soboto derbi z borovci Derbi je včeraj pripadel borovkam (Foto Križmančičl) Branko Lakovič Kontovelec Marko Hmeljak med prodorom na koš. (Foto Ferrari) Pred precejšnjim številom gledalcev so domače igralke Bora Tombolini Drinks premagale Koim-pex s 3:1 (10:15, 15:13, 15:9, 15:10} . Tekma je bila napeta, pravo vzdušje derbija pa so ustvarili navijači obeh ekip. Borovke imajo zdaj po petih kolih tako že osem točk in so nepričakovano prav pri vrhu lestvice, Koimpex pa je po dosedanjih rezultatih prav gotovo ni izpolnil pričakovanj. Od ostalih tekem velja omenbiti, da valprapo-rovci nadaljujejo s serijo zmag. Včeraj je bila njihova žrtev ekipa Armet Mussolente. Val-prapor Imsa je zmagal gladko s 3:0 (17:15, 15:2, 15:4) , več borbe pa je bilo videti le v prvem setu, ki se je končal na razliko. Valparaporovci s tem svojim zmagovitim pohodom že napovedujejo, da najbrž ne bo dovolj, če se bodo zadovoljili z obstankom. Ta bo najbrž prišel precej hitro... O obeh tekmah bomo obširneje poročali v naši jutrišnji številki. SINOČNJI IZIDI ZENSKA C-2 LIGA Al Fungo - Sokol Indules 3:0 (15:10,15:11, 15:8). ZENSKA D LIGA San Leonardo - Bor Friulexport 1:3 (14:16, 15:9,13:15,11:15) Dinoconti - Kontovel 99:72 (51.31) DINOCONTI MILJE: Bevitori 2, Trimboli 16 (4:5), Pitacco, Giubini 17 (3:6), Glavina 15 (5:8), Perossa 20 (3:4), Zacchi-gna 9 (3:5), Tommasini 4, Petelin 6 (3:4), Gant 10 (2:2), trener Grisoni. KONTOVEL: Sosič 6 (4:5), D. Gulič 13 (1:1), Grilanc 5 (0:1), Civardi 13 (1:3), Kralj 2, Hmeljak 6, A. Daneu 12 (4:6), V. Daneu 9 (4:5), Vodopivec 2, Turk 4 (0:2), trener Ban. SODNIKA: Gelicrisio in Tavčar iz Trsta. ON: Dinoconti 20, Kontovel 32. PON: Civardi (27), Sosič (31), A. Daneu (34), Gant (37), Grilanc (38). TRI TOČKE: Perossa 1, Petelin 1; Grilanc 1, V. Daneu 1. MILJE - »Pokopal nas je prvi polčas, ko smo zares igrali katastrofalno. Bili smo nezbrani, igrali smo brezglavo v napadu in pomanjkljivo v obrambi. V drugem polčasu smo si nekoliko opomogli, bilo pa je prepozno, da bi nadoknadili veliko razliko iz prvega dela,« je po včerajšnji tekmi v Miljah dejal Kontovelov pomožni trener Luka Furlan. In njegova ocena je povsem točna. Kontovel-ci so tekmo dejansko izgubili v prvem delu igre. Na tako pomembnem srečanju, kot je bilo včerajšnje, saj je šlo za neposrednega tekmeca v boju proti izpadu, smo pričakovali od Kontovel-cev drugačen pristop do igre. Že po uvodnih minutah pa je bilo jasno, da Banovim varovancem ne samo ne gre od rok, temveč tudi da so stopili na igrišče demotivirani in nepripravljeni za boj, kot ga zahtevajo taka srečanja, ko gre za biti ali ne biti. Res je, da so Kontovel-ci nastopili brez Robija Pauline, kar se je pod košema še kako poznalo, zato pa smo od naših pričakovali zvrhano mero požrtvovalnosti, borbenosti in zagrizenosti predvsem v obrambi. Ko pa ti nasprotnik da 50 točk samo v enem polčasu, je težko računati na zmago. Kontovelci so sicer zdržali do 14 minute, ko so zaostajali le za dve točki (25:27), nato pa so povsem popustili in v samih dveh minutah so gostitelji povedli najprej za 10 točk (37.27) in nato razliko povečali na 18 (49:31). Tekme je bilo verjetno že tedan konec. Kontovelci so si namreč v tem delu nabrali tudi več osebnih napak, kar jih je v nadalejvanju tudi drago stalo. V drugem polčasu pa je Kontovel le zaigral bolj požrtvovalno. Z agresivno obrambo po vsem igrišču je tudi zmanjšal razliko na samih 11 točk (44:55 v 27. min.). A kaj, ko so odtlej začeli zapuščati igrišče zaradi petih osebnih napak najprej Igor Civardi (že v 27. min.), nato Valter Sosič (v 31. min.). Ko pa je v 34. min. moral na klop tudi Aljoša Daneu, ki je bil dotlej gotovo eden boljših v Kontovelovih vrstah, je Banovo moštvo ostalo povsem brez visokih igralcev, ki bi se lahko enakovredno borili z gostitelji pod košema. Gostom je sicer uspelo v sredini drugega polčasa skoraj držati korak z domačini (zaostajali so »le« za 10 točk) predvsem z dobro, moško in agresivno obrambo. Pri tem pa so jim pojenjale moči, gostitelji so si po, trenutni zmedi, spet opomogli, s Perosso, Gla-vino in Trimbolijem dosegli nekaj pomembnih košev ter si priigrali večjo prednost in zasluženo zmagali. »Na takih tekmah in proti takim nasprotnikom mora vsa ekip3 zaigrati dobro, da lahko zmagaš. Nihanj si n® moreš privoščiti. Miljča-ni so pokazali boljšo igr° in predvesem so si boli želeli zmage,« je 56 dodal Luka Furlan, ki j3 bil v prejšnji sezoni pomočnik prav pri milj' skemu moštvu. Od Kontovelcev s0 zadovoljili predvse®j mlajši igralci (Danijo* Gulič, Aljoša Daneu i® Marko Hmeljak), medtem ko starejši odpovedali. Ze v soboto pa čak3 Kontovelce slovensk1 derbi z borovci... KOŠARKA Deželni kadeti Breg - Libertas 55:80 (33:45) BREG: Kocjančič, Koren 10 (0:1), Pro 3 (1:2), Cah, Gobbo 4, Pintarelli, Mingot, Bandi 4 (0:2), Malalan 11 (1:2), Klabjan 23 (1:2), Canziani, Delise. Bregovi kadeti so tudi proti tržaškim vrstnikom Libertasa igrali pod pričakovanjem in temu primemo utrpeli visok poraz, kljub temu da v nobenem pogledu sploh niso slabši od Tržačanov. Visoki razliki v koših je sinoči botrovala neverjetna netočnost pri izvajanju najpreprostejših metov tudi izpod koša in pa neangažiranost nekaterih posameznikov, zaradi katerih je bil zaman ves trud vseh ostalih igralcev v obrambi. V prvem polčasu so Brežani predvajali osebno obrambo in po uvodnih potezah, ko je bilo stanje v ravnovesju in ko so bili domačini v rahli prednosti, sta prišli na dan nezbranost in pretirana neučakanost pri izvajanju akcij, kar so seveda izkoristili spretni Tržačani, ki so takoj povedli in do odmora povečali svojo prednost na 10 točk. V dragem delu tekme so Brežani prešli v consko obrambo, ponovila pa se je slika iz prejšnje tekme. Kljub temu, da so večji del polčasa igrali zelo angažirano in zagrizeno ter prestregli lepo število žog, tega niso znali izkoristiti v napadu, kjer so bili skrajno netočni, kot potrjuje tudi dejstvo, da so v drugih dvajsetih minutah igre dosegli vsega le 22 košev. (Cancia) Dečki Polet - Libertas 58:100 (24:56) POLET: Petaros 5 (3:8), Senica 13 (3:7), Sosič 6 (4:5), Lista 10 (2:3), Degli Innocenti, Slavec 9 (1:4), Kocjančič 2, Slama 2, Metlika, Lakovič 10 (2:4), Žerjal 2, Budal, PON: Žerjal v (10) in Slavec (38). Poletovci so začeli tekmo zelo nezbrano in poleg tega je bilo sojenje izpod vsake kritike. O tekmi bi lahko rekli predvsem, da so Openci igrali zelo slabo v napadu. Od posameznikov bi omenil krstni nastop Sebastjana Degli Innocentija in Davida Slame, ki sta bila edina »sončna žarka« v openski megli. (A.V) Obvestila SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira zimovanje v Bohinju od 26. 12.92 do 2.1.93. Možnost smučanja na Voglu in Kobli, udobna namestitev v penzionu, cene ugodne.Na razpolago je še nekaj mest. Prijave sprejema Francko v večernih urah na tel.št. 200782. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK S Z BOR sporoča, da sprejema v društveni pisarni prijave za vadbo rekreativcev vsak dan v uradnih urah od 17.00 do 20.00. Tel: 51377. SMUČARSKI KLUBBRDINA sporoča, da je sedež kluba odprt vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30. Prosimo vse, ki so prinesli smučarsko opremo za sejem in je niso še prišli dvigniti, naj se zglasijo na sedežu kluba. ODBOJKA / MOŠKA C-2 IN D LIGA KOŠARKA / PROMOCIJSKO PRVENSTVO Zasluženo slavje slogasev in poraz Borove šesterke Sočani so v D ligi zmagali po pravem maratonskem boju Posebno dramatičen in napet je bil poslednji set Bor - Rozzol Gondrad 0:3 (7:15,12:15, 6:15} BOR: Furlanič (3 točke + 0 menjav), Stulle (3+6), Koren (2 + 5), Marega (1+3), Cerasari (2+5), Caputi (1+5), Bre-sich (0+0), Gombač (2 + 0), Rutar, Pavlica, Latin. Borov tabor je v sinočnjem mestnem derbiju na Alturi doživel vnovično razočaranje. Upali so, da bodo proti Rozzolu, ki so ga plavi v tekmovanju za deželni pokal letos že premagali, vendarle dosegli prvo prvenstveno zmago, a so tudi tokrat, petič zapored, ostali praznih rok. Lahko bi rekli, da je bil poraz, glede na prikazano igro, tudi neizbežen, saj so nihanja v igri borovcev prevelika, da bi lahko ta čas upali na uspeh v tretjeligaški konkurenci. Zdi pa se, da ekipi primanjkuje, poleg izkušenosti, tudi nekoliko več samozavesti, saj po tehnični plati le ne zaostajajo toliko za svojimi nasprotniki. Dej- stvo je, da od mladih ni mogoče pričakovati, da bi odločilno vplivali na učinek svoje ekipe tudi, ko igrajo dobro (to na primer je tokrat veljalo za 18-letnega Rema Stul-leja, ki je bil soliden tako v napadu, kot v sprejemu servisa), starejši pa za zdaj še ne nudijo tistega povečanega doprinosa, ki bi ga morali nuditi, da bi se stvari v ligi zasukale na bolje. Kot skoraj vedno doslej je končni izid do borovcev celo nekoliko krivičen, saj daje misliti, da je bila razlika v kakovosti med ekipama večja kot je dejansko bila, a ni tako. SLOGA - IPEM BUIA. 3:1 (10:15, 15:8, 15:6, 15:8) SLOGA: Cisolla 6 (točk in 9 menjav), Božič (4+11), David Kralj (1 + 11), Aljoša Kralj (5+2), Riolino (8+14), Strajn (0+0), Cač (5+3), Sgubin (0+0), Jablanšček (0+0), Krpan Sgrešeni servisi: Sloga 11, Ipem Buia 7 Sloga je včeraj dosegla svojo prvo letošnjo zmago na domačem igrišču. Slogaši so pravzaprav to tekmo morali zmagati, saj je Buia doslej imel le dve točki na lestvici. Sama tekma je bila v resnici grda, saj je bilo na obeh straneh veliko napak in površnosti. Sloga je tekmo začela izredno slabo, servisi niso bili napadalni in tako so gostje lahko dobro sprejemali in uspešno napadali. Slogaši se niso znašli na igrišču, slabo so sprejemali, napadali in blokirali in gostje so bili stalno v vodstvu, nabirali so si točko za točko, naši pa niso znali reagirati. V ostalih setih pa se je igra popolnoma spremenila. Potekala je še vedno enosmerno a tokrat so bili očitno v premoči Slogašiin odbojkarji iz Buie niso bili nikoli dorasli slogašem, čeprav ti še vedno niso zaigrali maksimalno. Zmaga je vsekakor zaslužena, v prihodnjih nastopih pa od Sloge pričakujemo več, saj je boljše igre tudi zmožna. Po tekmi je igralec Edi Božič povedal naslednje:»Na začetku tekme smo verjetno podcenjevali nasprotnika in tako nerodno izgubili set. Pred začetkom drugega seta pa sta se trenerja Drasič in Morpurgo hudo razjezila in nam vlila tisto večjo voljo do zmage, ki je bila potem odločilna.« Trener Drasič pa je povedal: «Začeli smo zaspano in zelo veliko grešili. Zato sem bil prisiljen narediti več menjav in sicer so se dobro obnesle, tako da smo zaigrali boljše in odločneje«. (Andrej Maver) Supermercato Europa Gradež - SoCa Sobema 2:3 (15:11, 7:15, 15:11, 9:15, 21:23) SOCA SOBEMA: Stefan Cotič (4 točke in 9 menjav), M: Tomšič (3+0), Igor Cotič (5 + 3), Klede (8+10), Braini ( 7+10), Batistič (7+8), Ivo Cotič (0+0), I. Tomšič (1+0), Muscau (2 + 5), Mučič (8+3). Sočani so po razburljivem tie breaku premagali borbenega in zagrizenega nasprotnika, ki se je izkazal z dobro igro v obrambi. V odločilnem setu so Sočani v začetku povedli z 8:5, od enajste točke dalje pa sta ekipi napredovali le po točko, dokler ni Sočanom le uspelo osvojiti dveh zaporednih točk in zma-gati.Včeraj so tudi prejeli uradno sporočilo FIPAV, da so neodigrano tekmo s Fiume Venetom registrirali z rezulatom 3:0 b.b. za Sočo. Posojilnica Sovodnje še išče pravo formo (Foto Ferrari) Pravi potom Brežanov doma proti Fiamrni, tudi domovci zelo razočarali v Gradežu V Dolini slaba predstava vseh Bregovih igralcev NA TRŽAŠKEM Breg - Fianram 74:111 (32:52) BREG: Corbatti 15 (3:4), R. Žerjal 16 (2:5), Uršič, B. Žerjal 13 (1:1), Schiulaz 13 (2:2), Martini 2, Bandi 6 (2:3), Salvi 4, Krevatin 4, Savoia 1 (1:4). PON: Corbatti (27), Salvi (25), Krevatin (26). TRI TOČKE: Corbatti 2, Schiulaz 1 IZKLJUČENA: Salvi in trener Canciani v zadnji minuti srečanja. SODNIKA: Redivo in Scudie-ro Očitno morajo Bregovi košarkarji vsaj enkrat na leto potrditi svoj sloves »nenormalne ekipe«, kar so storili tudi sinoči proti najslabši ekipi lige, ki je objektivno za nekaj razredov slabša od Brežanov. Najbolj boleče je sicer dejstvo, da so Brežani proti revnemu in skromnemu nasprotniku izgubili s tako visoko razliko in tudi to je bila logična posledica dejstev na igrišču. Domačini so začeli preveč lahkotno, medtem ko so gostje poprijeli od prve minute in si že v uvodnih potezah priigrali manjše vodstvo. Brežanom v napadu nikakor ni šlo od rok, saj so do 18. minute prvega polčasa dosegli vsega 20 košev in tudi v obrambi so igrali preveč permisivno. Za nameček sta tudi sodnika ubrala strog kriterij, tako da so bili v glavnem skoraj vsi nosilci Bregove igre obremenjeni z osebnimi napakami. V drugem polčasu je v uvodnih potezah kazalo, da bodo Brežani prevzeli pobudo, vendar po dveh CUS Trst - Cicibo®9 Plasteredilizia 69:95 NA GORIŠKEM „ Grado - Dom 8U3 (38:19) (1:2)' Brežan Igor Corbatti minutah agresivne in uspešne igre se je spet uveljavila podoba iz prvega polčasa, tako da so nasprotniki v bistvu skoraj neovirano nizali koš za košem. Lastna slabost in lastna nemoč, sta tik pred iztekom tekme povzročila še izključitev trenerja in Marka Salvija, ki je bil že na klopi s petimi osebnimi napakami, ker sta vzrojila na sodnika, verjetno zaradi pretirane živčnosti, ki je nastala ob ugotavljanju lastnih nesposobnosti. Tako so Brežani zamudili enkratno priložnost, da bi se nekoliko povzdignili iz kalnih voda na dnu razpredelnice, kar je pa najhujše, da so proti slabemu nasprotniku izgubili brez kapljice dostojanstva. (Cancia) SINOČNJA IZIDA Sokol Waim - Scogliet-to 71:64 DOM: Silič, Košuta (8:12), Kocjančič 6, (Oj Zavadlal 5 (1:3), Sem0* 1 (1:2), Pečanac 6 Battello 8 (1:2), Jar° " (0:1), Kovi 0, tre®3 Miani. TRI TOČKE: Koš®^ Pečanac in Battello p° „ Kocjančič (23), Koš® (29, Pečanac (40). Na petkovi prvenstv ni tekmi v Gradež® * Dom visoko izgubd domačo in nepreveč > litetno ekipo. v, Domovci so z igro p®.jj sem razočarali, saj s° \ povsem nezbrani, *8r , so brez kančka požd ^ „valnosti in zagrize®05 v čeprav se je razlik ,g koših za gostitelje veCjja iz minute v minuto- j koncu pa so doma® j zmagali kar z 42 toč> prednosti. Edini, ki si zas- r pohvalo', je le tr®.i(e-Miani, ki je kljub ve ®j^ mu vloženemu trud®*, treningih s klopi no gledal, kako se W po brezglavo podi)0, [p igrišču. Tekma j6 ^ »dokaz resnosti« i® ijjr večine igralcev, ®ma cev in članov na mi gih. Z enim ali niti e ^ treningom na tede® Se drugačnega rezuti® ne da doseči. , 0 P Upati je le, da m katastrofa stre ^ v domovce in da b° tv3 nadaljevanju prVe ^e\0' resneje poprijeli za ,^e kajti podobne , j)6 predstave niso v c . društvu, ne igra samim. (Re. Pe.) PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 20.00 uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Za abonente Mestnega gledališča ljubljanskega. V NASLEDNJIH DNEH: 1.12. ob 19.00 uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Za abonma Dijaški 8 in abonente Mestnega gledališča ljubljanskega. Avtor projekta Radko Pobe, režija: Dušan Jovanovič. Vstopnice 600, 500, 400 SIT. 2. 12. ob 18. uri (Gallusova dvorana) Kralj Lear - zaključena predstava za Liberalno demokratsko stranko. LDS vabi vse svoje simpatizerke in simpatizerje, predvsem pa ljubiteljice in ljubitelje dramskih umetnosti, naj brezplačne vstopnice prevzamejo pri blagajni CD. Prijazno vabljeni! Informacije in prodaja vstopnic vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. Tel: 061/222-815. MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri Prihajajo (za izven). Avtorski projekt Damirja Zlatarja-Freya po dramski Predlogi E..Ionesca, ki je zelo uspešno zastopal Slovenijo na mednarodnem festivalu Mittelfest v Italiji. Cena vstopnice 500 SIT, za člane kluba 250 SIT. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc, revolucije 5 med 10. in 12.uro ter nted 15.30 in 17.30, tel. 061/ 153-312. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 22. uri bo premiera teatrske uprizoritve songov Bertolda Brechta s sloganom Včasih smo mislili, da nam gode resnico preteklost, zdaj vidimo, da nas uči peti o lažeh sedanjosti". Izvajali bodo songe Bertolda Brechta, kakor so jih uglasbili Kurt Weill, Paul Dessau in sam Brecht. Pela in igrala bosta Barbara Levstik ln Ivan Rupnik, instrumentalista sta Emo Seba-stian (harmonika) in Jure Zadnikar (tolkala); predstavo je zrežiral Eduard Miller. Premiera bo l prostorih KUDa. Ponovitve bodo v Kapelici na Kersnikovi 4, v Roza discu v K4, v Galeriji SKUC, Galeriji Equrna, v Klubu Slovenskega mladinskega gledališča in še marsikje. Cena vstopnic 400 SIT, študentje 200 SIT. Informacije na tel. 061/33 22 88. MARIBOR SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA -BALET V NASLEDNJIH DNEH: 1.12. ob 19.30 balet Luna nad Mississipijem (Razprodaja grehov) Premiera za izven. Po motivih Brechtovega baleta 7 smrtnih grehov. Koreografija, režija in scenografija Maja Milenovič VVorkman. Dramaturgija in scenarij: Vilma Štritof. V glavnih vlogah Plešeta Ljiljana Keča-Rošker in Georgeta Ra-dašan. Cena vstopnic za premiero 840, 525, 315 in 210 SIT, za ostale predstave 525, 315 in 210 SIT. magajna gledališča je odprta ob delavnikih med tl. in 16. uro in uro pred predstavo. Tel. ^62/221-206. mali oder DANES: ob 16.00 in 21.00 uri Kabaret XX. sto-letja; VVladimirjev večer moderne magije. Nastopajo legendarni mariborski magi Vladimir mikek, Franc Zupan in Danijel Gorjup. Cena vstopnice 420 SIT. Informacije in rezervacije na teL 062/211-461. SEUE ^SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE „ JUTRI: ob 10.30 uri predstava C. Marowitz: berlockov zadnji primer, režija Jaša Jamnik (za bpnma Srednja ekonomska šola Celje II.). Blatna je odprta od 9. do 11. ure in uro pred predivo. Informacije na tel. 063/25-332. Postojna kulturni dom DANES: ob 21.00 uri predstava Gledališča Le-P lenka Postojna Kaligulove sanje. Cena vstopni-0® m 500 SIT. Informacije in rezervacije na tel. u .v Naslednjih dneh: 5. in e. 12. ob 20.00 r' Ponovitev predstave Kaligulove sanje. Furlanija-Julijska krajina IR§T Kulturni dom slovensko stalno gledališče (. PANES: ob. 16. uri ponovitev predstave A. P. ja jbpv, Češnjev vrt, ob 40-letnici gledališkega de-s. tnire Sardoč. Abonma Red B. Ob jubilantki na-b Pajo: Maja Blagovič, Lučka Počkaj, A dri jan b;jS.')a> Vladimir Jurc, Alojz Svete, Stojan Colja, •>e r,a Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, To-4. žogala, Alojz Milič, Minu Kjuder in Vesna pVatin. Režija Boris Kobal. *>r novi've: v torek, 1. decembra , ob 16. uri za 8bntlrna Red H, v sredo, 2. decembra, ob 20.30 za '|ma Red D, v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 ijjj onma Red E, v petek, 4. decembra, ob 20. 2q ,*?Ven abonmaja, v soboto, 5. decembra, ob % Za abonma Red F in v torek, 8. decembra, 6- uri za abonma Red G. Gledališče rosseiti ^alno gledališče FJK J^UES.: ob 16. uri ponovitev dela Vittoria < fn- • VIu -Lu. Ull puuu V1LCV uoia v iLiuiia glgi1 ^schija Jack lo sventratore. Izvaja Stalno tt0 -^bsee FJK v sodelovanju z Nuova Scena Tea-V 6stoni in InterAction. Režija Nanni Garella. abor.avn.ž vlogi Alessandro Haber. Predstava v pLuiaju, odrezek št. 4 - Red 1. nedelja. ?daja vstopnic in rezervacije pri osrednji v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. >tve do vključno 6. decembra. Dan^ALISCE cristallo §le(ja]. RS: ob 16.30 zadnja ponovitev predstave W*e skupine Compagnia della Rancia z MaICoai°ni »La cage aux folles«.Režija Saverio dr0 p n1, V glavnih vlogah Carlo Reali, Alessan-blAi?r?na 'n Renato Scarpa. ^0.3q LjVEDUJEMO: v soboto, 5. decembra, ob ®6ta ,. ^Pinteri & Faraguna Due paia di calze di Han' ^ienna v izvedbi La Contrada. Režija Min; Sc° Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio, 0 L° Vecchio, Orazio Bobbio. feALISCE MIELA °6yia n' °b 21. uri: Adamov - Off limits. Vic baldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 21. in v torek, 22. decembra, ob 20.30 gostovanje gledališča iz Sardinije z delom A. Brofferia »II Vampiro«. Režija Beppe Navello. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 1. decembra, ob 20.30 , Alaska. Izvajajo gledališki skupini Contemporranea 83 in Acc. d‘arte drammatica Silvio d’Amico. Režija in glavna vloga: Patrizio Cigliano. KOROŠKA CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 15.00 Boccaccio; ob 19.30 Die Sternstunde des Josef Bieder. RADIŠE KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 premiera »Cirkus z divjega zapada» Žarka Petana. Režija: Alenka Bole-Vra-bec, nastopa gledališka skupinA SPD Radiše. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI DANES: ob 19.00 uri prireditev v organizaciji ELI-Sa- Centra za novo kakovost življenja Le življenje daje življenje. Naman srečanja je, da bi vsak , ki se nahaja v kakršni koli življenjski stiski, sprejel tisto življenje, ki očiščuje in zdravi vse notranje rane in daje nov smisel življenju,- daje zdravlje, srečo in harmonijo z vsemi ljudmi. Vstop je prost. Informacije na tel. 061/448-920. KLUBK4 JUTRI: ob 21.00 uri Večer centra za duhovno kulturo. Predavanje Presežni človek. Glasba in ples. Vstopnina 140 SIT, za študente 110 SIT. Tel.: 061/111-282. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA KLUBK4 PORTOROŽ AVDITORIJ DANES: ob 9.00 začetek projekcije v okviru Slovenskega filmskega maratona. Na ogled bo 18 kratkometražnih filmov različnih dolžin in 2 celovečerna filma (Gospodična Mary in Triangel). Ob 21.00 uri, po zadnji projekciji, bo slovesna podelitev nagrad. PIRAN OBALNE GALERIJE PIRAN DANES: zadnji dan Piranskih dnevov arhitekture ’92. Podelili bodo nagrade Piranesi. Nedeljska kotizacija je 100 DEM, vplačljivo v SIT po borznem tečaju na dan vplačila. Kotizacijo lahko vplačate na žiro račun Obalnih galerij Piran: 51410-603-31086. POLŽEVO PRI GROSUPLJEM LITERARNI KLUB DANES: zaključek dvodnevne literatne šole Polževo 93. Naziv letošnjega, že tradiconalnega, petega po vrsti, srečanja je Ali bo sodobna slovenska poezija preživela v boju tržno tehnološko- meneger-sko- informacijsko družbo? Informacije na naslov Literarni klub, Levstikova 7, Grosuplje oz. na tel. 061/771-237. V Vili Manin pri Passarianu samo še do konca meseca razstava «Ori ed tesari d'Europa» V PRIHODNJIH DNEH: 1.12. ob 22.00 uri. Consolidated - vodilna ameriška tehno hard cti-re zasedba po lanskoletnem odmevnem koncertu ponovno v Ljubljani. Cena vstopnic med 300 in 400 SIT (prodaja vstopnic na dan koncerta). Tel. 061/113-282. Furlanija-Julijska krajino TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. DANES: ob 11. uri recital pianistke Reane De Luca. Na programu Mozart in Beethoven. Prodaja vstopnic v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. GLEDALIŠČE MIELA NAPOVEDUJEMO: v četrtek, 17. decembra, ob 21.uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pe-dersen.Večer organizira Tržaški jazzovski krožek. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 2. decembra, ob 21. uri koncert kantavtorja Mimma Locasciul-lija z naslovom “Delitti perfetti". Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. NAPOVEDUJEMO: 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v sredo, 9. decembra, koncert Stanislava Bunina, ki je bil napovedan za 27.11. Na sporedu Bach, Schumann in Chopin. ZA NAJMLAJSE 'lovanni Boni. Jutri ponovitev ob 21. uri. fe^RNl DOM gorica ?*ava Sgp DNJIH DNEH: 15. decembra bo pred-g 'j P-A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decem-/Hikarjpk ac*e> Ob letu osorej. Gostovanje Q 0(jvi.v.e8a doma iz Ljubljane. Predstave se bo-jaie v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Gari- UUBUANA CANKARJEV DOM JUTRI: 30.t.m. ob 19.30 (Klub CD) Seks in erotika. Pogovor Andra Skalerasa s prof.dr. Hubertom Požarnikom. Vstopnice 180 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 1. 12. ob 11.uri (Štihova dvorana) Nova država: nova energetska strategija. Okrogla miza zelenih Slovenije. Vabljeni! ZA NAJMLAJŠE ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 16.00 uri otroška igrica (za Izven) P. Golia- T. Partljič: Srce igračk. Cena vstopnice za otroke od 150 do 200 SIT, za odrasle od 200 do 300 SIT. Informacije in rezervacije dve uri pred predstavo na tel. 061/312-860. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 10.00, 11.30 in 15.00 uri Svetlana Makarovič - Sapramiška, gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Na voljo je še nekaj vstopnic. Informacije in rezervacije na tel. 062/26748. KOPER GLEDALIŠČE KOPER NAPOVEDUJEMO: v četrtek, 3. decembra, ob 20. uri gostovanje SLG Nova Gorica z otroško predstavo Viktor ali otroci na oblasti. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM DANES: ob 11. uri ponovitev pravljice Zore Tavčar Ptice nočnega vrta. Nastopajo Primož Ekart, Franko Korošec in Alda Sosič. Režija Mario Uršič. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 11. uri prva predstava ciklusa »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Grdi raček v izvedbi gledališča La Contrada. Nastopata Giorgio Amodeo in Cri-stina Primavera. Vstopnice pri blagajni gledališča Cristallo pol ure pred pričetkom predstave. GORICA PO SLOVENSKIH ŠOLAH JUTRI: ob 10. uri v Doberdobu, ob 11.30 v Romjanu in ob 14. uri v Spetru., gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s pravljico Zore Tavčar Ptice nočnega vrta. Nastopajo Primož Ekart, Franko Korošec in Alda Sosič. Režija Mario Uršič. LJUBLJANA KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije.Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT, Tel. 061/225-632. CANKARPV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta do 2. decembra. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. Tel. 061/223-340. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstav je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava skulptur kiparja Ceneta Ribnikarja. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. me in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. : 061/114-333. GALERIJA KUD FRANCE PREŠEREN Do 5.decembra bo na ogled razstava slik akademske slikarke Nives Palmič. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/33 22 88. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skupinska razstava fotografij na temo tihožitje. Galerija je odprta od 8.00 do 4,00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON Se danes in jutri je na ogled razstava avstrijske umetniške fotografije. Galerija je odprta od 9. do 13. me in od 16. do 19. me, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/448-920. SREDNJA POLICIJSKA SOLA TACEN Na ogled je razstava stripov akademskega slikarja Kostje Gatnika. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem . Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. me, v nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta Klemenčič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Do 5. decembra je na ogled razstava plakato Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968.. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Se danes in jutri je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Ljubljani (današnja operna hiša): Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni.Tel.: 061/210-142. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18.uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. MARIBOR POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Do 6.decembra bo na ogled razstava Anton Martin Slomšek. Tel. 062/211-851. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in četrtek od 18. do 20.ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. me. CELJE LIKOVNI SALON Do 13.decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. KOPER GALERIJA LOŽA Na ogled je razstava del slikarja Jorga Immerdorfa. POKRAJINSKI MUZEJ Razstavlja zadarski arheološki muzej: Rimsko steklo Argerumtuma. RAZSTAVNI PROSTOR A-BANKE Razstava Zaščitna arheološka izkopavanja pri Velikih vratih. PIRAN MESTNA GALERIJA Na ogled so dela iz ribniške likovne zbirke (platna, skulpture, fotografije). GALERIJA SV. DO-NAT Na ogled so gvaši angleškega slikarja Denissa Brawna. GALERIJA MEDUZA n V galeriji si lahko ogledate razstavo designa Tea and Coffee. IZOLA GALERIJA INSULA Do 15. decembra je odprta razstava grafik in slik Erika Lovka. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 5. decembra je odprta razstava akademskega slikarja Stefana Planinca. Razstavišče je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12,me in od 15. do 19. ure, ter ob sobotah od 10. do 12.me. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ge si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je razstava slik Iva Prančiča. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Božidaja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočvju, 1.- 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40, obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Do 8. decembra si lahko ogledate avtorsko razstavo Odsevi, barvnih fotografij Dušana Lipovca. F-JK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. me. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi, 16 Do 10. decembra bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. me. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 11. decembra je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 , ob praznikih od 11. do 13.00. GALERIJA NADIA BASSANESE Trg Giotti 8 Do 31. decembra je na ogled razstava z naslovom Erewhon. Razstavljajo Odi-nea Pamici, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvassori. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. me. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Erewhon. Razstavljaljo Odi-nea Pamici, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvasori. JULIET Ul. Madonna del Mare 6 V petek, 11. decembra, ob 18. uri bodo otvorili razstavo Antonelle Maz-zoni in Antonia Sofiano-pula. DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Ul. S. Nicolo 20 od 3. do 15. decembra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE V torek, 1. decembra, ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Roberta Terminija. PASSARIANO VILLA MANIN Se danes in jutri si lahko ogledate razstavo Ori e teso-ri d’Emopa. Razstava je odprta od 10. do 18. me. VIDEM MESTNI MUZEJ Ul. Zanon 24 Se danes, 29. t.m., je odprta IV. bienala mednarodne likovne umetnosti, ki jo prireja Furlanski odbor DARS pod pokroviteljstvom dežele F-Jk, videmske pokrajine, občine ter direkcije Umetnostnih galerij in muzejev iz Vidma. VIDEMSKI GRAD Do 27. decembra so na ogled slike, ki jih je Amelio Mistruzzi zapustil videmski pokrajini. Razstavo si lahko ogledate od 9.30 do 12.30 in od 15. do 18. me, ob praznikih od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erhar-da Stuberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludwiga VVallnerja. Alpe-Jadran BENETKE PALAČA FORTUNA Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. me. FONDAZIONE CINI Se danes je na ogled razstava ruskega umetnika Sergeja Djagileva. Urnik ogleda od 10. do 18. me. BASSANO DEL GRAPPA MESTNI MUZEJ Do 6. decembra je na ogled razstava ob 400-letni-ci smrti Jacopa Da Bassano. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. me. MESTRE GALLERIA D’ARTE MODERNA S. GIORGIO Via Ca’ Savorgnan 12 Do 6. januarja 1993 so na ogled slike Lojzeta Spacala. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 13. me ter od 17. do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. ZAGREB MUZEJ MIMARA Do 30. t. m., je odprta razstava Zagrebački kolek-cionari, razstava umetnin iz privatnih zbirk. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. me, v ponedeljek od 14. do 19. ml. GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mal-dih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jan driča, Vatro-slava Kulisa, Peruška Bog-daniča in Hrvoja Sercara. DUNAJ WIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVemerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Mouli-nex, instalacija Eva Afuhs, Walter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16.1.93 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urtei-la. K Nedelja, 29. novembra 1992 RUBRIKE Ivan Jakič Biser Posavja Brežiški grad se postavlja z bogato zgodovino in največjo slavnostno dvorano na Slovenskem .e v prazgodovini je naravna pot po / J dolini Save mimo današnjih Brežic povezovala prebivalce alpskega in panonskega sveta, po njej so hodile rimske legije, za njimi pa germanska plemena in Slovani. Obsežno ozemlje med spodnjim tokom Sotle in Save je v 11. stoletju prešlo v last salzburške nadškofije, grad, ki ga je sezidal v prvi polovici 12. stoletja nadškof Konrad, pa je postal sedež salzburškega gospostva v Posavju in strateško pomembna postojanka na meji z Ogrsko. Na gradu so gospodarili nadškofovi ministeria-li, brežiški vitezi. Zgodovinske listine navajajo gospodarje gradu šele leta 1241, grad pa je izrecno omenjen leta 1249 (castrum Rayne). Za brežiškimi vitezi so graščino upravljali salzburški fevdniki in ministeriali, med njimi gospodje Svibensko-Planinski, Creteški vitezi in drugi, med upravniki gospostva pa so v 15. stoletju omenjeni Žiga Dobrnski, Oton Radovljiški, Janez Bre- staniški, VVesspriachi, 1478. leta pa je nadškof grad in gospostvo zapustil svojemu svaku Andreju Kraigu. Utrdba na meji z Ogrsko je bila skoraj vsak dan priča večjim ali manjšim spopadom z Madžari, vendar ogrožen ni bil mogočni grad, paC pa podložni kmetje. Hude Čase so doživljali brežiški podložniki tudi, ko so na območju gospoščine divjali boji med Četami vojvode Albrehta in salzburškega nadškofa. Mesto Brežice in bližnje vasi so bile opu-stošene tudi v spopadu med Friderikom III. Habsburškim in ogrskim kraljem Matijo Korvinom. V vojni, ki se je začela leta 1479, je ogrski kralj zasedel Posavje ter mesto in grad Brežice. V ogrskih rokah so ostale Brežice deset let, nato pa je 1491. leta postala brežiška gospoščina deželnoknežji fevd. Brežiški grad, ki so ga po legendi gradili velikani (“do polovice zidu kleče, nato pa stoje..."), je bil razdejan šele med vseslovenskim kmečkim uporom 1515. leta. Ko je slovensko ozemlje zajel krvavi punt, so kranjski plemiči poslali hrvaškega viteza Marka iz Klisa, huzarskega stotnika, ki je z Nikolajem Ravbarjem in grofom Krištofom Frankopanom med avstrijsko-beneško vojno zavzel beneška gradova Socerb in Črni Kal, po vojaško pomoC k hrvaškemu banu. Med potovanjem na Hrvaško je s svojim oboroženim spremstvom spotoma zajel petsto otrok in Zena upornih kmetov in jih kot sužnje prodal v Hrvaškem Primorju. Vesti o tem zločinu so hitro prišle na ušesa upornikom in v dveh dneh se je blizu Brežic zbralo okrog 900 kmetov, ki so Čakali na Marka Klisa. Ta se je z bratom Stefanom, desetimi hrvaškimi plemiči in petdesetimi vojaki zatekel v brežiški grad, še prej pa je požgal mesto Brežice. Kmetje so silovito napadli in osvojili grad, ga zažgali in pobili celotno posadko z Markom Klisom na Čelu. Trupla so obglavili, glave pa nataknili na kole. Zaradi turške nevarnosti je cesar Ferdinand leta 1529 ukazal sezidati nov grad v Brežicah in za zidavo gradu ter utrditev mesta odobril 3.000 goldinarjev. Grajske razvaline so podrli in odstranili ter na istem mestu na strmem pomolu ob mrtvem rokavu nekdanjega sotočja Save in Krke naslednje leto pričeli zidati nov grad. Današnji brežiški grad so zidali italijanski stavbeniki, gradnja pa je trajala skoraj šestdeset let. Tako je nastala renesančna trdnjava nepravilnega pravokotnega tlorisa z arkadnim dvoriščem in štirimi mogočnimi okroglimi stolpi na vogalih. Dvonadstropna grajska stavba ima zelo visok in močno utrjen pritlični del, vhod v grad pa je bil zavarovan z globokim obrambnim jarkom, Cez katerega je vodil dvižni most. Mogočni grajski stolpi, stene so ponekod debele celo štiri metre, ki so bili opremljeni s številnimi strelnimi linami, so kljubovali vsem napadom in Slavnostno dvorano Brežiškega gradu sta iluzionistično poslikala baročna slikarja Flurer in Remb. Fotografija: N. Paulič Turki, ki so divjali po okolici, se niso nikoli upali približati gradu. Brežiški grad je bil tudi edina utrdba v Posavju, ki se je 1573. leta ubranila navalu hrvaško-slovenskih kmečkih upornikov pod vodstvom Ilije Gregoriča. Lastniki novega brežiškega gradu so bili pl. Gallensteini, pl. Edlingi, od srede 17. stoletja pa grofje Frankopani. Po smrti Julijane Frankopan so ga njeni dediči prodali grofu Ignacu Mariji Attemsu (leta 1694), ki je s tem nakupom pridobil prvo posest na Štajerskem, tej pa so kmalu sledili še grado- vi Podčetrtek, Statem-berg, Slovenska Bistrica in Dornava. Grof Attems je bil zelo naklonjen umetnostnim težnjam baroka, zato je v vseh svojih gradovih uredil Čudovite slavnostne dvorane, reprezentativna stopnišča in grajske kapele. V brežiškem gradu je Attems naredil najveCjn slavnostno dvorano na Slovenskem, dolgo 35 in široko 10 metrov, ki sta jo, tako kot grajsko kapelo, iluzionistično poslikala znamenita baroCna slikarja, Franc Ignac Flurer iz Gradca in radovljiški rojak Franc Karel Remb. Sli- kovito dvoramno stopnišče z balustradnimi stebriči vodi v slavnostno dvorano. , Na stenah so naslikane značilne antične pokrajine z grškimi svetišči, rimskim forumom s Panteonom, razvaline antičnih arhitektur, na konkavno usločenih poljih na prehodih med stenami in stropom so prizori iz antične mitologije, na stropu pa so upodobljene alegorije na temo Znanosti in Umetnosti. V freskah na konkavnih poljih nastopajo Pozejdon, Triton, enooki velikan Polifem, nesrečna princ Piram in princesa Tisba, Europa in Zeus, Dioniz z bakhantinjami, sestre Driade, bog Ares s konjeniki, Aurora in Apolon, prav nad stopniščem pa izstopa upodobitev Hefajstove kovačnice orožja. Danes so vsi poslikani prostori v brežiškem gradu vključeni v zbirko Posavskega muzeja, enega večjih slovenskih pokrajinskih muzejev. Bogate zbirke kažejo podobo posavske pokrajine od mlajše kamene dobe pa vse do bližnje preteklosti. Izstopajo eksponati o kmečkih uporih, zbirka srednjeveškega orožja ter stare plastike in slikarska dela. Vojak, državnik in Nobelov nagrajenec za književnost Winston Churchill je bil rojen 30. novembra leta 1874. Oče, Lord Ran-dolph Churchill, ga je poslal na vojaško šolo v Sandhurst, ki jo je z velikim uspehom dokončal leta 1894. Izkazal se je kot vojak in vojni dopisnik, najprej s Kube med špansko-ameriško vojno, nato iz Indije. Z enako nalogo je bil potem še v »Egiptu. Leta 1899 se je začet ukvarjati s politiko. Med prvo svetovno vojno je bil nekaj časa na fronti v Franciji. NVestminster ga je znova pritegnil leta 1916. Postal je minister za oboroževanje in je v oborožene enote uvedel tanke. Leta 1922 je na volitvah izgubil in se je za dve leti posvetil pisanju in slikarstvu. Sledila je uspešna vrnitev v politiko, po izbruhu II. svetovne vojne je postal predsednik vlade in povedel svojo državo do zmage nad Hitlerjem. V vojnih in političnih odločitvah v tem času je igral nadvse pomembno vlogo, na volitvah takoj po vojni pa je izgubil Postal je vodja opozicije in je pisal zajetne knjige, nato se spet vrnil na premierski stolček. Leta 1953 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Umrl je leta 1965. Odnos do podeželja je odnos do slovenstva Živeti na deželi, j biti podeželan, je v razvitem svetu privilegij. Toda ne kakršnemkoli podeželju. Danes živi 63 odstotkov prebivalstva Slovenije na podeželju. To je prednost, ki jo ne smemo zapraviti. Kajti še bo podeželje izumrlo, se bodo mesta zadušila. Zato moramo okrepiti podeželjska območja in obnoviti vasi, kar je mogoče doseči z boljšimi cestnimi povezavami. Toda le s takšnimi, ki ne bodo preveč škodile okolju. Telefoni, voda in elektrika morajo biti dostopni pod enakimi pogoji kot v mestu. Le tako bo naša Slovenija enakomerno poseljena. Le tako bomo lahko imeli zeleno mejo. Le tako bomo lahko zdravo jedli. In le tako bomo lahko zdravo živeli. Slovenska ljudska stranka _____ J je edina, ki je s svojim delovanjem dokazala skrb za podeželje. Naš program za razvoj podeželja ima štiri poglavitne dlje: ■H"1 kwetiisje ™ gospodarske proizvodnje, ter zagotoviti ljudem primeren zaslužek v kmetijstvu, ki je lahko glavni ali pa le dodatni poklic. Ohranitev zdravega okolja. __________________ j To pomeni opuščanje intenzivne pridelave na velikih farmah, in usmerjanjev ekološko sprejemljivejšo pridelavo na družinskih kmetijah. Ta je skladna z življensko filozofijo slovenskega kmeta, daje vse, kar naravi vzamemo, potrebno ustrezno nadomestiti. za dobro gospodarjenje. Ustvariti je potrebno nova študijsko središča, da bodo strokovnjaki ostajali na podeželju. To in pa brezplačen prevoz osnovnošolcev in dijakov v šolo, bo omogočilo zmanjševanje razlik v možnostih za izobraževanje. Oživitev kulturnih in družabnih dejavnosti. Nekoč smo Slovenci posedali ob lipah, govorili modi6 besede, plesali in se veselili. Tega duha bomo vrnili Sloveniji. Slovenija potrebuje lepoto negovane in nepoškodovane naravne krajine, lepoto Obdelanih polj in travnikov, lepoto arhitekturne in kulturne dediščine, predvsem pa lepoto duha in naših medsebojnih odnosov. Slovenska ljudska stranka Slovenija naj bo jutri sreinejša RADIO TV Nedelja, 29. novembra 1992 15 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 2iv žav, ponovitev Ebba in Didrik, ponovitev 6. dela švedske nadaljevanke Folklorni ansambel iz Bratislave Sprehodi po Stari Ljubljani, ponovitev 4. oddaje Obzorja duha Poročila Slovenski magazin Videomeh, ponovitev Begunci, tu z nami Slovenci v zamejstu Življenje Klima Samgina, 7/14 del niške nadaljevanke TV dnevnik Poštar zmeraj zvoni dvakrat, ameriški film TV mernik Slovenski loto TV dnevnik II, Zrcalo tedna Zdravo Življenjske preizkušnje, 5/13 del angleške poljudnoznanstvene oddaje TV dnevnik, VPS 2225 SOVA Ameriške video smešnice, 31., zadnji del, VPS 2255 Beverly Hills, 90210, 9/22 del ameriške nadaljevanke, e RAI 1 RETE 4 ® TMC Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet 1*1! Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija Maša Parola e vita Zelena linija TG l'una in dnevnik TotoTV Radioceoriere Variete: Domenica in, vmes športne oddaje Palla al centra, 15.20 Cambio di campo, 16.20 Solo per i finali, 18.10 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti Glasba: 35. Festival Zecchino d’oro Športna nedelja Dnevnik in vreme Tempi supplementari Dnevnik in vreme Nočni rock Film: Gung Ho! (vojni, ZDA 1943, i. Ran- dolph Scott, Robert Mitchum) Sova, ponovitev Popolna tujca, 4. del am. humoristične nanizanke Beverlv Hills, 90210, 8. del ameriške nadaljevanke Športna nedelja: PEP v odbojki (Z): Paloma Branik-Tungsram (B), posnetek PPZ v odbojki (M): Salonit-Tampere, posnetek Košarka: (M). Slovenija-Italija, posnetek Dnevnik Druga godba ’92, 2. del Na obisk k Bogu, angl. dokumentarna oddaja Dirigenti in muzikanti, 6/7 del hrvaške tv nadaljevanke Mali koncert KANALA I Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih £29 Risanke Cmi vranec, 1. del risanega filma Astrološka napoved Ohranimo zeleno Ameriko, 2. del dok. oddaje Male živali Verdi, ponovitev 9. dela it. nadaljevanke Podobe na filmskem traku, ponovitev 7. dela Neonsko mesto, ponovitev ameriškega filma Čudak, ameriški barvni film Hladno jeklo, ameriški barvni film mcm Videostrani 1 p RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) SP v smučanju Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo) |WjM Variete: E se fosse Dnevnik in vreme Sto ključev za Evropo IfcVjH Variete: Acqua calda (vodita G. Faletti, Nino Frassica Film: Sna eccellenza si fermo a mangiare (kom., It. 1961) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica sprint Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-niča? Dnevnik in vreme Rubrika o protestantizmu Zgodovina magije Šport: SP v smučanju A RAI 3 KOPER jj Meridiani, aktualna tema, ponovitev Nan.: Hotel, 9.00 La baia dei delfini Nedeljski koncert Aktualno: 4x7 Variete: A časa nostra, Nan.: Che guai in časa Lambert! TG 4 vesti Film; La pantera rosa sfida 1’ispettore Clou-seau (kom., '83) Nan.: Top Secret TG 4 vesti Aktualno: 4x7 Variete: Veliki cirkus Nan.: Colombo, vmes (18.50) TG 4 vesti Film: Nadine-Un amo-re a prova di proiettile (kom., ZDA 1987, i. Kirn Basinger, Jeff Bridges) TV film: Uccelli di ro-vo (dram., 1983, i. Richard Chamberlain) Nedeljski koncert TG 4 nočne vesti NoCni spored Nan.: Batman Risanke SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek *»>' •' tajska nacionalna , jed, tokrat pa si ga bosta na poseben način privoščila tudi Janez in detel. Pa ne riža kar tako, kot je recimo rižota, kuhan riž ali pa za posladek rižev narastek. Janez bo tokrat za svoje sladkosnedne otroke pripravil sadno rižoto. In to hladno. Potrebujemo pa: skodelico kuhanega riža, poljubno sadje, malo vode, pomešane z vanilijevim sladkorjem, sladkor, stepeno smetano, cimet in sladkor v prahu. TV SLOVENIJA 2 20.55 SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU Čez naš planet se z nerazumljivo hitrostjo in tragično usodnostjo širi kuga dvajsetega stoletja - Aids. V nekaj letih po pomrlo na milijone ljudi in n ovi milijoni bodo okuženi. 1. december je svetovni dan boja proti tej neozdravljivi bolezni. Spremljali bomo petnajst glasbenih spotov stavnih pevcev, pevk in ansamblov, z vsega sveta, ki bodo peli vsak v svoji izvedbi najlepše pesmi Cola Porterja. Ves dohodek je namenjen TV SLOVENIJA 1 18.35 POTOVANJE V MODRO, otroška plesna predstava Celjski Studio za ples deluje že od leta 1980, danes šteje že 10 skupin, v katerih pleše 200 ljubiteljev plesne umetnosti. Za seboj imajo že vrsto festivalov, snemanj in nagrad, pred njimi pa je še veliko idej in načrtov. Plesno predstavo Potovanje v modro je TV Slovenija posnela že lani in od tedaj je predstava doživela 130 ponovitev. Videlo jo je na tisoče otrok po Sloveniji, pa tudi v zamejstvu, načrtujejo pa še kup gostovanj. Branko Zupanc, avtor zgodbe Potovaaje v modro, pravi, da si je v modri barvi predstavljal nekaj lepega, modro mesto kot privid mirnega, polnega sožitja. Koreografijo si je zamislil Igor Jelen, TV realizacija: Vojko Boštjančič. TV SLOVENIJA 2 20.00 BESEDE, BESEDE, BESEDE tv igrica V tem tednu je na sporedu tv igrica Besede, besede, besede, ki jo vodi Eva Longyka (na sliki). V tej igrici gledalec po telefonu razvršča črke v pravokotnik, ki ima vodoravno pet in navpično štiri kvadratna polja. Vsakih pet sekund računalnik ponudi novo črk, te pa morajo biti razvrščene tako, da na koncu tvorijo čimveč besed, sestavljenih iz treh, štirih ali petih črk, berejo pa se naprej, nazaj in po diagonali. Srečno! GOVORI SE Televizija na prepihu, zaprite vrata! Janeza Čadeža, direktorja TV Slovenija, je svet RTV posul s pepelom in rešil suspenza, ki mu ga je »zakuhal« generalni direktor gospod Janez Jerovšek pred svojim odhodom. Vendar to ni bilo dovolj, da se opereta čast in oblast, zato disciplinska komisija še vedno vestno opravlja svoje delo in ima primer še v postopku. Zelo zelo potihem se govori, da mu očitajo kršenje dogovora, ki ga ima TV Slovenija s Kompasom Rent a car, da si namreč sa- mo pri njih izposoja vozila. Gospod Janez Čadež je baje to počel tudi malo na svojo roko (vsi srčno upamo, da ne tudi pod roko!) Tisti, ki so pred letom dni komaj čakali na »čistko« na televiziji, razočarano vzdihujejo: vse je po starem. Tisti, ki so se je bali in se na vse kriplje trudili, da bi ostalo vse po starem, pa se pritožujejo, češ da se je vse spremenilo. Dejstvo pa je, da se vse vrti v začaranem krogu, kakor osel, ki je lovil svojo senco. Toni Tršar, prej odgovorni urednik Umetniškega programa, se je po krajšem predahu spet vrnil sicer samo na polovico svoje prejšnje funkcije - postal je urednik igranega programa. Mogoče se bo v »boljših« časih potegoval tudi za drugo polovico svoje prejšnje funkcije. Ne vemo pa, če bo medtem izpolnil osnovne pogoje (mogoče jih ne bo treba). -------KONEC 2.DELA njegovi hudodelski nameri. Deset minut zatem sem slišal, kako ga je v predsobi zalotil lastnik. »Kam greš s to svetilko?« »Petnajstica jo hoče, gospod.« »Petnaj-stica! presneto, saj ima dvojno mero svečave — kaj hoče okrasiti hišo? — hoče prirediti baklado? — kaj navsezadnje ima zabregom? »Sveče mu niso všeč - rekel je, da hoče svetilko.« »No, kaj za vraga - presneto, česa takega še svoj živi dan nisem slišal. Kaj za kriščevo voljo pa namerava s svetilko?« »No, samo bral bi rad - tako pravi.« »Brati hoče, kaj? - ni mu mar, če ima tisoč sveč, ampak mora imeti svetilko! - me pa res zanima, čemu vraga hoče možakar svetilko? Odnesi mu še eno svečo in če potem -« »Ampak on hoče svetilko - pravi, da bo požgal to © RAI 1 RETE 4 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje gospodarstvo vsakih 30 min. vesti Nad.: La bella Otero, Nan.: Una famiglia vmes (11.00) vesti americana Vremenska napoved Nad.: Marcellina, Variete: Servizio a do- 10.30 Ines, Celeste micilio, vmes (12.30) Variete: A časa nostra dnevnik 1 Kratke vesti Dnevnik in Tri minute Nad.: Sentieri Variete: Prove e provi- TG 4vesti ni a Scommettiamo Variete: Buon pome- che..? riggio Italijanska kronika Nad.: Sentieri, Maria Film: L’avventura di Rubrika o lepoti Martin (dram., 1985) Nad.: Amanda, Febbre Mladinski variete: Big d’ amore V Parlamentu in vesti TG 4 vesti Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo vodila za uporabo tanto amati Variete: Ci siamo? Kviz: La cena e servita Vreme in dnevnik TG 4 vesti Film: Giorno maledet- j T to (dram., ZDA 1955) Nad.: Gloria, 20.30 Caffe italiano Manuela $19 11 fuoco nucleare Variete: Questo 6 amo- Dnevnik re (vodi S. Vicario) Boks: Ncita-McKinney (SP v superpetelinji) TG 4 nočne vesti kat.) RAI 2 Metropolitan Police Otroški variete Ristorante Italia Film: Abbasso la ric-chezza (kom., It. '46) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, O motorjih, vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Nan.: Poliziotti ali e havvaii, nato šport Nan.: Hunter Nad.: BeautiM Dnevnik in šport Film: II delo no cade mai (2. del) Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz Dok.: T. Todorov @ CANALE5 Na prvi strani y Variete: Maurizio Co-■ stanzo Show (pon.) ■!*!• Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Aktualno; Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un matrimonio Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti A, RAI 3 O ITALIA 1 Pregled tiska V kioskih, Televideo Otroški variete Drobci Nanizanke Kratke vesti iz Milana Odprti studio Proza: Acqua cheta Nan.: Lepotica in zver Deželne vesti Otroški variete Popoldanski dnevnik Variete: Unomania Sola se posodablja Nan.: Happy Days Samo za šport Varieteji: E’ pericoloso Športna rubrika Derby šport, Tvvin Clips, Black and Blue 17.25 Mitico Dok. oddaja: Geo Film, nato šport D. Raffai odgovarja Variete: Karaoke Vreme in dnevnik Film: Ho vinto la Lot- Deželne vesti teria di Capodanno Telegiornale Zero (kom., It. 1989, i. Pao- Variete: Blob lo Villaggio) Una cartolina Film: Party Line-L’as- Mi manda Lubrano sassino chiama due Dnevnik ob 22.30 volte (krim., 1991) Milano, Italia Odprti studio, pregled Nanizanka tiska in Studio šport ® TMC I Tečaj angleščine 11 Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Zenska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Šport Film: Ninocka (kom,, ZDA 1939, r. Ernst Lu-bitsch, i. Greta Garbo, Melvyn Douglas) Risanke: Snack Variete: Amici mostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC News Pravljica Nap.: Maguy - Medico o non medico Variete: 93 (vodi Um-berto Smaila) Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) TMC News in vreme Športna oddaja: Mon-docalcio (vodi Luigi Colombo) Nan.: Ai confini delTArizona - Un tal Kil Roy Aktualno: CNN Nevvs [JHJ ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara a čara Nan.: I CampbelPs USA Today Nevvs Nad.: Aspettando il domani, II tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Nan.: Diamonds Film: L’uomo che fuggl dal futuro (fant., ZDA 1971, i. Robert Duvall) News Line - Vesti Variete: Colpo grosso story Film:E ora, punto e a capo (kom., ZDA 1979, i. Burt Rey-nolds) Kino in Nevvs Line © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nanizanka Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Ena rastlina na dan Film: Moše (zgod., It. 1976, 2. del) Rubrika Nočne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8 Koper DtO Hrvaška 1 Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Škrlatna maska, am. pustolovski film; igrajo: Tony Curtis in drugi Glasbeni vrtiljak Novice Čarobna svetilka, otroški program Robin Hood iz vesolja, risana serija Deček Dominic, 9. del angleške nadaljevanke Festival avtorske popevke, ponovitev 1. oddaje Primorska kronika Vse danes - TV dnevnik Rayanovi, ameriška nanizanka Zdravniki s krili Bersaglio Sok moderne umetnosti TV dnevnik Opičji prijem, avstralski film DMF Avstrija 1 Teletekst Jutranji spored, ponovitve raznih oddaj Moj oCe-moj sin, pon. ameriškega filma Sinha Moča, 57. del Lorentz in sinovi: Življenje gre naprej Jaz in ti, otroški program Niklaas - deCek iz Flandrije, risana serija Zaklad v snegu, lutkovna igrica Zvezde pripovedujejo svoje najljubse pravlji- Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Blagoslovljena dvojica: Umor dekleta na poziv Dekliška leta kraljice, avstrijski ljubez. film Zorc-človek brez meja Čudna zgodba, fr. film Avstrija 2 Cas v sliki Leksikon umetnikov Skupaj varni Zemlja in ljudje Ura duhov Zarjovi lev, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Sibirija, avstrijski tv film Mediji - mnenja Cas v sliki Športna napoved Don Grolnick Quin-tet, z dunajskega jazz festivala 1991 Poročila, TisoC mojstrovin Poročila TV koledar Zgodbe iz Monticel-la,13. del Poročila TV šola Ameriška angleščina Zgodbe o lisici, 9. in 10. del Poročila Ko se svet vrti, 13.del ameriške_nadaljev. Monofon Poročila Slika na sliko S klovni so prišle solze, ponovitev 6., zadnjega dela nemške nadaljevanke Poročila Divji svet otrok, 9. del Poročila Santa Barbara, 264. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Antoineta, francoski film Moja hišica, moja svobodica, dok. oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja OlO Hrvaška 2 Video strani TV koledar Kje je zlato, ponovitev ameriškega filma Glasba in tv spored Dnevnik Šport Najstrašnejši umor, 4/6 del humoristične nanizanke Reka, dokumentarni film Mavrica, 1/3 del nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Na konju smo, 36. del nemške serije Miami Vice, am. krim. Igra Poročila SP v rokometu za ženske, prenos Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 109. del mehiške serije Svet denarja Za boljši jezik Igra Risanke Dnevnik, telešport Miami Vice Muhasti letni Časi Madž. dok. serija Dnevnik IT SLOVENIJA 1 Video strani Denver - poslednji dinozaver, 5/20 del ameriške risane nanizanke Po belih in črnih tipkah, 8„ zadnji del oddaje, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani EP video strani Poslovne informacije Iz življenja strank, 1.12. 92, ponovitev TV dnevnik I Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke TV dnevnik II, vreme, šport Film tedna: CukrCek, nemški film, VPS 2010 Sprehodi po Stari Ljubljani, 8/9 oddaja TV dnevnik III, VPS 2215 EP Video strani SOVA: Radio FM, 10/13 del ameriške humoristične naniz., VPS 2250 Beverly Mills 90210, 22., zadnji del ameriške nanizanke, VPS 2315 Video strani e r SLOVENIJA 2 Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Haggard O, 6/7 del ameriške nanizanke Beverly Mills 90210, 21/22 del ameriške nanizanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Psiho EPP TV dnevnik HTV Besede, besede, besede, tv igrica Športna sreda Bodi zdrava, domovina - Ljubljanski oktet 4 KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, 42. del ameriške nadalj..ponovitev Volitve '92: Strankarski dvoboj, ponovitev Male živali Kult-ura, pol ure kulture Napoved sporeda in vreme Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 11. del Dovolilnica, ameriški filma - Po napornem tednu gredo štirje marinci v mesto, kjer naj bi preživeli Se en zanimiv konec tedna. Toda tega vikenda ne bodo nikoli pozabili... Volitve '92: Strankarski dvoboj (Skupna lista- SNS) Drugačen svet, 43. del ameriške nadaljevanke Vreme Poročila v angleščini: Deutsche VVelle MCM IH*fc SREDA, 2. DECEMBRA 1992 H FILM Ljd DOKUMENTARNA ^ GLASBENA L—1 ”■ ODDAJA ODDAJA E NADALJEVANKA UJ OTROŠKA ®3 RAZVEDRILNA S INFORMATIVNA ™-] ODDAJA ODDAJA ODDAJA 4$ ŠPORT TV SLOVENIJA 1 17.10 ‘ FILM TEDNA: CUKRČEK, -* nemški barvni film TV SLOVENIJA 1 20.10 Režiser nocojšnjega filma tedna Percy Adlon je leta 1988 zaslovel s komedijo Bagdad Cafe. Glavno vlogo je odigrala ista igralka kot v nocojšnjem filmu Ma-rianne Sagebrecht. Film Cukrček je prava miniatura, polna drobnih kretenj, humorno obarvanih trenutkov, čustev in očarljivih detajlov. Zgodba pripoveduje o debelušni Marianne, ki se zaljubi v voznika metroja. Monotonija njenega življenja se sprevrže v predano ljubezen. TV SLOVENIJA 2 22.30 BODI ZDRAVA, DOMOVINA: Ljubljanski oktet Ljubljanski oktet je ' ’K'f bil ustanovljen leta 1972 kot Študentski oktet v vrstah Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. V času svojega nepretrganega in intenzivnega delovanja se je razvil v homogen umetniški ansambel in je danes eden najreprezentativnejših izvajalcev vokalne glasbe. V svoji umetniški kroniki imajo vpisanih nad tristo skladb domačih in tujih skladateljev od renesanse do moderne ter več kot tisoč koncertov. SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 8. del Iz serije oddaj Sprehodi po stari Ljubljani boste nocoj videli 8., predzadnji del. V tokratni oddaji s podnaslovom Hudičeve hiše vam bo avtor teksta in moderator dr. Ivan Stopar govoril o ljubljanskih gostilnah. Včasih so jim rekli hudičeve hiše in ni bilo znanega in pomembnega Slovenca, ki se ne bi s svojo slavo zapisal v zgodovino te ali one gostilne. Sicer pa, kar priznajmo, dandanes Ljubljančani niso niti v tem pogledu drugačni. Marsikateri umetnik, pesnik, slikar ali preprosto umetniška duša bo iskal svoj navdih prav v hudičevi hiši. Avtorja scenarija za serijo Sprehodi po stari Ljubljani sta režiser Igor Šmid in Janez Lombergar, posnel pa jo je bil Ivo Belec. HRVAŠKA TV 2 21.45 MAVRICA, angleška nadaljevanka, Nocoj si boste na drugem programu HTV lahko ogledali prvi del angleške nadaljevanke Mavrica, ki je priredba znanega romana D. C: Lavvrencea, pripoveduje pa o življenjski poti in ljubeznih treh generacij družine Brangvven, ki živi na farmi v Nottin-ghamshireu na prelomu stoletja. Glavni lik te izredne ekranizacije je Uršula, najstarejša hči zadnje generacije. V nadaljevanki sopremljamo njeno odraščanje od šestnajsletne deklice, ko se njena zavest šele prebuja, do že samozavestne, mlade dvajsetletne ženske. Nadaljevanko Mavrica so posneli na avtentičnih prizoriščih. V glavnih vlogah so zaigrali Imogen Stubbs, Tom Bell, Martin Wenner in drugi. DOGAJA SE Dosje PCB - Krupa Leta 1983 je mariborski Zavod za zdravstveno varstvo ugotovil, da je belokranjska reka Krupa moCno zastrupljena s polikloriranimi bifenili-PCB. Izmerjene koncentracije so bile 300 do 500-krat veCje, kot to dovoljujejo ameriške norme. S PCB je reko Krupo in okoliške vasi zastrupljala tovarna Iskra v Semiču. Vodstvo tovarne je vse od leta 1976 vedelo, da nepravilno ravna z nevarnimi strupi: niso uredili posebne deponije za odpadni PBC, odpadne kondenzatorje so razvažali po okoliških vrtačah, PBC iz sodov pretakali kar na nezaščitenem tovarniškem dvorišču, delavci niso imeli niti zaščitnih rokavic. Odgovorni so kljub temu molčali in tudi po odkritju zastrupitve dve leti niso priznali svoje odgovornosti. Od takrat je minilo skoraj deset let in še vedno niso pojasnjene vse okoliščine zadrževanja informacij o krivcih, zadrževanja zdravniških izvidov in podatki o dejanski ogroženosti ljudi. PCB ne povzroča le bolezni dihal, kože in jeter, paC pa tudi raka in spremembe kromosomov, kar lahko pusti trajne posledice na potomcih. Zato so se v uredništvu Informativnega programa TVS odločili, da se z ekipo: novinarko Matejo Šetinc, snemalcem Mišom Čadežem in režiserjem Iztokom Toryjem odpravijo v Belo krajino in skušajo odkriti odgovornost inšpekcijskih služb, ki še vedno zavlačujejo z objavo dokončnih podatkov. J. T. S KOPER .00 Primorska kronika Studio 2 mladi prekleto staro podrtijo, če ne dobi svetilke!« (Tega nisem dejal nikoli.) »Prav rad bi ga videl pri tem. No, odnesi mu jo - ampak pri moji veri, da ne razumem in ne razumem -skušaj ugotoviti, kaj za božjo voljo naklepa z lučjo.« In odkorakal je, godrnjaje sam pri sebi, nenehno čudeč se nedoumljivemu vedenju pet-najstice. Svetilka je bila dobra, vendar je razkrila nekaj neprijetnih reči - posteljo v obrobju sobne pušče - posteljo, ki je imela ležišče hribe in doline in se je moral človek,da bi udobno ležal, prilagoditi vtisu, katerega je pustil tisti, ki je tu spal zadnji; preprogo, ki je videla boljše dni; klavrn umivalnik v oddaljenem kotu, na njem pa zavržen vrč, ki je žaloval zaradi potrtega dulca; ogledalo, počeno na sre- © RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: La bella Otero, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prave e provi-ni a Scommettiamo che..? Aktualno: Primissima Film: I cacciatori del lago d’argento (1965) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia Aktualno: Caffe italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: Senza rimorsi © RAI 2 Otroški variete Ristorante Italia ■ Film: 11 carabiniere a cavallo (kom., It. ’61) Nan.: Lassie m Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Nonsolonero Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: 11 delo non cade mai (dram., It.-Fr. 1992, zadnji del) Cosa Nostra, zgodovina ameriške mafije TG 2 Pegaz EP v košarki A. RAI 3 Danes v kioskih, Tele-video, 11.45 Drobci Kratke vesti iz Milana Proza: Pignasecca e Pi-gnaverde (G. Govi, 58) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Una cartolina Film: Diario napoleta-no (dok., r. F. Rosi) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia §3 RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marcellina, 10.30 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: La signora in rosa (i. J. Rodriguez) Film: Sotto accusa (dram., ZDA 1988) H Kviz: Io, tu e mamma TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak, 0.30 Sce-riffo a New York Sl CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non 6 la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviza: Tutti p er uno, 22.30 11 delitto e servi-to (vodi M. Micheli) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso šport, 16.50 Twin Cli-ps, 17.25 Mitico Film, nato šport Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills 90210 Film: Risky Business-Fuori i vecchi, i figli ballano (kom., ZDA 1983, i. Tom Cruise, Rebecca De Mornay) Odprti studio, pregled tiska in Studio šport ® TMC Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Šport Film: Lady “L” (kom., VB 1965, r. Peter Ustinov, i. Sofia Loren) Risanke: Snack Variete: Amid mostri Rubrika: Zenska TV, nato vreme Vesti: TMC Nevvs Pravljica Nan.: Maguy - L’aman-te come il respiro Film: L’attimo fuggen-te (dram., ZDA 1989, r. Peter Weir, i. Robin Williams) Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Nočne vesti in vreme Snežni planet Film: Nan.: Ai confini delPArizona - Un affa-re vantaggioso Aktualno: CNN News & ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara a čara USA Today Nevvs Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nevvs Line Nan.: Diamonds Il sasso nella scarpa Film: Super Ninja (krim., Hong Kong-ZDA 1987, i. Alexan-der Lou) Vesti: Nevvs Line Variete: Colpo grosso story Film: Fragole e sangue (dram., ZDA 1970, i. Bruce Davison) Kino in vesti © TELEFRIUU Kratke vesti Starlandia H Nan.: Barney Miller Nad.: Destini Večerne vesti HM Rubrika: Parliamone Film: Sing Sing chia-ma Wall Street (kom., ZDA 1987) Nočne vesti | Rubrika: Belo in črno # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) 14.00 19.30 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Hiša ob cesti, ameriški film, igra: Ida Lupino in drugi TV novice Čarobna svetilka Tečaj italijanskega jezika Sok modeme umetnosti, ameriška dok. serija Arhitektovi nasveti TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Meridiani, aktualna tema Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi: Alex Bini uuimf1 Avstrija 1 Teletekst Ponovitve Zvestoba, ameriški film, ponovitev Sinha Moča, 53. del Lorentz in sinovi Knjiga o džungli: Volka samotar, risana serija Mali sir Nicholas Otroški kulturni klub Nasveti Mini čas v sliki Cas v sliki Blagoslovljena dvojica Cas v sliki, vreme Dagmar Koller predstavlja evergreene Pogledi s strani Južne zvezde, 2. del Bellissima, italijanska melodrama Poročila; Tisoč mojstrovin DMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Dinozavri: Zgodba o peresu, zadnji del Hišni duh Kdo je kdo, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma Pozor, kultura Cas v sliki Leto, ko se je Nemčija zdmžila: Pet tednov v jeseni Poročila; Tisoč mojstrovin DtO Hrvaška 1 Poročila; Zgodbe iz Monticella, 14. del Poročila Tv šola Ivakič: Gospodična Jelica Poročila; Ko se svet vrti, 14. del am. nadaljevanke Monofon Slika na sliko, ponovitev Mavrica, ponovitev 1. dela The Big Blue, oddaja za Unprofor Poročila Malavizija Poročila Znanost in mi Santa Barbara, 265. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Šport Spekter Iščem sorodno dušo, 5/6 del humoristične serije; igrajo: Ivica Vidovič, Vlasta Knezo-vič in drugi Ekran brez okvirja Dnevnik H Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja OsO Hrvaška 2 TV koledar Liza in velikani, ponovitev nemškega mladinskega filma Glasba in tv spored Dnevnik Šport Košarka-Euroliga: Ci-bona-Scavolini, prenos Košarka, drugi polčas Mavrica, 2/3 del nadaljevanke Pepsi DJ Mag Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Viljem Tell, 1. del fr. serije Nikoli se ne vrni, pon. 2. dela angl. serije Igra Letni kolobarji Poročila Pregled dogodkov dneva Svet denarja Magazin za menedžerje Pregled meseca Cez dan Večerna pravljica Dnevni, telešport Tarnaš Vitray: Bodite nocoj z menoj Aktualno Svetovni vzori Dnevnik in BBC ODDAJE V SLOVENŠČINI 6 - SLOVENIJA 1 Jakec in Čarobna lučka, 8.del angleške risane nanizanke, ponovitev Tina in Njec v etnografskem muzeju Šolska TV: Analitična mehanika, 9/52 , VPS 1050 AnglešCina-Follovv Through, 2. lekcija, VPS 1120 Muzzy, 9/20 del angleščine za najmlajše Poročila Športna sreda, ponovitev Iz življenja strank, 2.12. 92, ponovitev TV dnevnik I Ebba in Didrik, 9., zadnji del Švedske nadaljevanke Ziv žav 2e veste..., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka TV dnevnik II, vreme, Šport Volitve ’92: Predsedniški kandidati z volilci TV dnevnik III,vreme ,šport, VPS 2200 Poslovna borza Tednik, VPS 2240 SOVA; Dragi John, 33. del ameriške naniznake, VPS 2340 Zastrupitve v Blackheathu, 1/3 del angleške nadaljevanke, VPS 0005 Video strani 6 r SLOVENIJA 2 Sova, ponovitev: Radio FM, 10/13 del ameriške nanizanke Beverly Hills 90210, 22., zadnji del ameriške nadaljevanke Slovenska kronika Regionalni programi - Koper Videolestvica TV dnevnik Koper - Capodistria Besede, besede, besede, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 46. del nemške nadaljevanke Podnebje in človek, 3., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije Umetniški veCer: Rosencrantz in Guildenstern sta mrtva, angleški fdm š h KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, 43. del ameriške nadalj., ponovitev Volitve ’92: Strankarski dvoboj, ponovitev Napoved sporeda in vreme Volitve ’92, informativna oddaja MCM Dance Session, 8. oddaja o plesu Podoba, 4. oddaja - O kiparju, oblikovalcu, filmarju Ma-retu Kovačiču, ki ga poznamo tudi kot elana gledališča Ana Monro. BMX: Tone in Simon Stojko, 4. del Volitve '92: Strankarski dvoboj(SKD - NDSj Drugačen svet, 44. del ameriške nadaljevanke Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani ČETRTEK, 3. DECEMBRA 1992 FILM DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA INFORMATIVNA ODDAJA ŠPORT OTROŠKA ODDAJA oo v RAZVEDRILNA ODDAJA TV SLOVENIJA 1 18.30 ŽE VESTE ... Svetovalno-izobraževalna oddaja Od marca letos v vsaki oddaji 2e veste spremljamo rubriko o ljudskih običajih in navadah tekočega meseca. Spet je december, leto se izteka h koncu in polni pričakovanj, novih upanj in želja pričakujemo prihajajoče novo leto. December je mesec treh dobrih mož: Miklavža, Božička in Dedka Mraza. O svetem Miklavžu legenda pravi, da je nekoč trem hčeram nekega siromaka ponoči skozi okno potisnil tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Najbrž zato jabolka, čeprav ne zlata, Se danes sodijo med nepogrešljive darove dobrosrčnega svetnika. Za božič je polna miza, Dedek Mraz pa osreči otroke s košem daril. TV SLOVENIJA 1 00.35 SOVA: ZASTRUPITEV V BLACKHEATH, 1. del Angleška barvna nadaljevanka v treh delih je nastala po istoimenskem romanu Ju-liana Symonsa, uspešnega poznavalca in pisca kriminalnih romanov. Okolje nadaljevanke je viktorijanski London, njegov nekoliko bolj elitni predel Blackheath. Stroga viktorijanska morala, družinski red in hierarhija, usrediščen svet, jasno zarisane vrednote - vse to se začne podirati, ko začne mladi Paul Vandervalt raziskovati očetovo smrt. TV SLOVENIJA 1 0,10 SOVA DRAGI JOHN TV SLOVENIJA 2 21.45 UMETNIŠKI VEČER Tokrat boste lahko spremljali že 33. epizodo ameriške nanizanke Dragi John. Ni kaj, problemov, kot jih ima simpatični samec ali bolje ločenec John sam s sabo in s svojimi prijatelji, v resnici nikoli ne zmanjka. Nikoli ne ve, kdaj ga lahko preseneti in obišče bivša žena; kljub temu, da je ljubezniv in simpatičen, se mu pri ženskah vedno kaj zatakne, če pa že ima uspeh, mu ga prav zagotovo pokvari njegov ' prijatelj, ki se odlikuje po uglajeno ljubeznivi nasilnosti do sočloveka. V društvu ločencev se zbirajo, da bi drug drugemu pomagali, si olajšali svojo dušo in srce, prizadeto ob izgubi svoje »boljše polovice«. A kaj, ko je življenje komedija! Naslov filma Rosencrantz in Gulldenstem sta mrtva pove vse o filmu: v junakih spoznamo Hamletova mladostna prijatelja in tudi njuna usoda je že določena. Vendar je scenarist in režiser Tom Stop-pard uprizoril svojevrstno, drugačno interpretacijo slavne Shakespearove tragedije. Sicer obrobni osebi postaneta glavna nosilca dramskega dogajanja. Guildenstern zaznava in opaža zakone sveta, medtem ko poskuša Rosencrantz pojasniti svet z abstrakcijami in hipotezami, oba pa iščeta smisel sveta in svojo identiteto. Film je leta 1990 prejel Zlatega leva za najboljši film beneškega festivala. SPOZNAJMO SE... Ciril Gale - od stripa do televizije V teh politično prenapetih Časih se je odgovorni urednik Informativnega programa na TVS Lado Ambrožič odločil in izbral pomočnika Cirila Galeta - še vCeraj novinarja Slovenca, še danes ljubitelja devete umetnosti, sicer pa magistra političnih znanosti. Za nekatere je njegovo imenovanje presenečenje, saj do začetka prejšnjega leta v novinarskih političnih krogih ni intenzivno deloval. Zato pa je toliko bolj zanimiv kot ustvarjalec drugačne vrste, kot kulturnik, ki se je ukvarjal tudi z animiranim filmom in publicistiko za mladino in otroke. Kdo se ne spomni slavne trojke Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika, kate- rih napete dogodivščine so pred desetletji izhajale v Tedenski tribuni; Ciril Gale pa je obudil spomin nanje in izdal zgodbe Mikija Mustra. Prihod na televizijo ni njegovo prvo srečanje s tem medijem; za Periskop je napisal scenarija o stripu in animiranem filmu ter v oddajah tudi nastopal. Nove zadolžitve so resda nekoliko drugačne, Čeprav, roko na srce, marsikatero politično dogajanje pri nas večkrat spominja na risanke! J. T. S KOPER di, da vam je v višini brade sekalo obraz in vam dajalo videz takšne ali drugačne grozne, neizoblikovane pošasti; tapete, ki so se cefrale od sten. Zavzdihnil sem in rekel: »Očarljivo; in kaj se ti zdi, bi mi zdaj lahko dobil kakšno branje?« Vratar je rekel: »Oh, seveda, stari ima na kupe knjig;« in še preden sem mu mogel povedati, kakšno literaturo bi najrajši, ga ni bilo več. Pa vendar se mu je na obrazu videlo, da povsem zaupa svojim zmožnostim, da bo častno opravil svojo nalogo. Starec ga je spet zaskočil. »Kaj boš pa s tem kupom knjig?« »Petnajstica jih Zeli, gospod.« »Petnajstica, kaj? Zdaj bo hotel šeogrevačo - hotel bo dojiljo! Daj mu vse, kaj je v hiši -pripelji mu sobarico! Tristo kosmatih, ....... se nadaljuje ^ © RAI 1 RETE 4 ® TMC Koper Bffl Hrvaška 1 Aktualno; Unomatti- Aktualno: Telesveglia, 1 Tečaj angleščine Rayanovi, ameriška Poročila na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka TV koledar gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Zgodbe: iz Monticella, Nan.: 11 corsaro, vmes Nan.: Una famiglia ■ Rubrika: Zenska TV strelska nadaljevanka 15. del (11.00) vesti americana ros SP v smučanju Juke box, ponovitev Poročila Vremenska napoved Nad.: Marcellina, Variete: Kosilo z Wil- Novice TV šola Variete: Servizio a do- 10.30 Ines, Celeste mo Čarobna svetilka: Legenda in resnica micilio, vmes (12.30) Variete: A časa nostra TMC News - Šport Robin Hood iz vesolja, Poročila in Ko se svet dnevnik 1 Kratke vesti Film: Mata Hari ameriška risana serija vrti, 15.del ameriške Dnevnik in Tri minute Nad.: Sentieri (krim., ZDA 1932, i. Dolgo iskanje, an- nadaljevanke Variete: Prove e provi- TG 4vesti • Greta Garbo, Ramon gleška dokumentarna MikserM ni a Scommettiamo Variete: Buon pome- Novarro) serija Mavrica, ponovitev che...? riggio Risanke: Snack Projekt NLP, ameriška 2/3 nadaljevanke Italijanska kronika Nad.: Sentieri, Maria Variete: Amid mostri nanizanka The Big Blue Film: Scaramouche Rubrika o lepoti Rubrika: Zenska TV, TV dnevnik Poročila HI (pust., ZDA 1952) Nad.: Amanda, Febbre nato vreme Rayanovi, ameriška Alles gute, 12. del Variete: Telethon, d’ amore Vesti: TMC News nadaljevanka tečaja nemškega jezika vmes (17.55) iz Parla- TG 4vesti Pravljica Zdravniki s krili, av- Malavizija menta, dnevnik, film- Aktualno: C’ eravamo Nan.: Maguy - La ruo- stralska nadaljevanka Beverly Hills 90210, ske novosti tanto amati ta della fortuna, 20.40 Traviata, opera G. Ver- 9/23 del ameriške Variete: Ci siamo? Kviz: La cena e servita Matlock dija v štirih dejanjih, mladinske nadalje- Vreme in dnevnik TG 4 vesti Aktualno: Tre donne posnetek predstave vanke Variete: Telethon - Nad.: Gloria, 20.30 intomo al cor Opere SNG Maribor, Hrvaška država in Gran Gali (vodijo E. Manuela Variete: T’ amo TV dirigent: Stane Jurgec ljudje Gardini, Piero Angela, Kviz: lo, tu e mamma (vodi Fabio Fazio) TV dnevnik Poročila Piero Badaloni), vmes TG 4 nočne vesti Nočne vesti in vreme Globus Santa Barbara, 266. (23.00) dnevnik in Nan.: Kojak, 0.45 Sce- Film: Serata d’onore del ameriške nadalje- vremenska napoved riffo a New York (dram., ZDA 1980, i. vanke Rubrika opolnoči Jack Lemmon, Robby Film, video, film Benson) Fedora, nemški film Aktualno: GNN News Dnevnik II S g CANALE5 Slika na sliko E DAI 4 Poročila v nemščini Metropolitan Police Otroški variete Aktualno: Ristorante Italia, 9.40 Dalle dune alla giungla SP v smučanju Nan.; Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Trentatre in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato Šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful | Dnevnik in Šport Variete: I fatti vostri TG 2 Pegaz Filmske novosti Tenis: Pokal Davis Na prvi strani Čjfj ITALIA 7 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Risanke Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Nad.: Gara a čara Variete: ore 12 USA Todav News Dnevnik TG 5 ■Hiiii Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tem- ■ Aktualno: Sgarbi quo- ■ tidiani po della nostra vita Variete: Non e la RAI Deželni programi Aktualno: Forum, Risanke 15.15 Agenzia matri- Filmske novosti moniale, 15.45 Ti amo Sette in allegria parliamone Nan.: I Campbell's. Otroški variete 19.30 Diamonds Kviz: OK il prezzo e Film: Le einque mogli giusto, 19.00 La ruota dello scapolo (kom., della fortuna ZDA 1963, i. Dean Dnevnik TG 5 Martin) Striscia la notizia Variete: Colpo grosso Variete: La grande sfi- story da (vodi G. Scotti) Film: Africa addio Nan.: I Robinson (dok., It. 1966, r. Gual- Variete: Maurizio Co- tiero Jacopetti) stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Kino in Nevvs Line EIMP3 Avstrija 1 ^ RAI 3 O ITALIA 1 Pregled tiska Danes v kioskih Otroški variete Drobci Nanizanke Kratke vesti iz Milana Odprti studio Proza: I maneggi per Nan.: Lepotica in zver maritare una ragazza Otroški variete Deželne vesti Variete: Unomania Popoldanski dnevnik Nan.: Happy Days - Sola se posodablja Maestro d’amore Samo za šport Varieteji: E’ pericoloso Športna rubrika Derby šport, 16.50 Twin Cli- Dok. oddaja: Geo ps, 17.25 Mitico D. Raffai odgovarja Film, vmes šport Vreme in dnevnik Variete: Karaoke Deželne vesti Film: Investigazioni Telegiornale Zero private (krim., ZDA ’87, r. Nigel Dick, i. Variete: Blob Una cartolina Clayton Rohner) Dan na Preturi Aktualno: L' istruttoria Variete: Avanzi (vodi G. Ferrara) Dnevnik ob 22.30 Odprti studio, Pregled Milano, Italia tiska in Studio šport © TELEFRIUU Kratke vesti Starlandia Nan.: Barney Miller Nad.: Destini Večerne vesti 0 deželi Rubrika: Občina Rubrike: Diagnosi, Led in sneg, Motorji no-stop Nočne vesti Teletekst Ponovitve Zakaj se zgodi vse meni, it. film, ponovitev Sinka Moča, 59. del tv novele Lorentz in sinovi: Skrivna poroka Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti, otroški program Nekoč je bila Amerika: Združene države Mali sir Nicholas: Sovražniki postanejo prijatelji, zadnji del Video uspešnice in kviz Mini čas v sliki Wurlitzer Čas v sliki Blagoslovljena dvojica Južne zvezde, 3. del Ni usmiljenja za Ulza-no, ameriški vestern Poročila; Tisoč mojstrovin Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 j TV koledar Daleč od doma, ponovitev ameriškega filma 3 Dnevnik Šport Hiša naprodaj, 15. del ameriške humoristične nanizanke Glasba skozi čas, 8. del izobraževalne oddaje Maigret, 3/6 del ameriške nadaljevanke Alo, alo, 9. del angl. hum. nanizanke Šaljivi hišni video Koncert skupine »U2«, posnetek Horoskop # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Srečneža, nemški film Otoki na koncu sveta, 9. del Hišni duh Milijonsko kolo Lokalni program Kultura Odprava Tenkile: Iskanje črnega drevesnega kenguruja Šiling, gosp. magazin The Thin Blue Line, am. dok. film Dok. film o fizičnih fenomenih Portret treh dunajskih svobodnih gled. skupin Poročila @ Madžarska Financial Times Čez dan Viljem Tell, 2. del francoske serije Dallas, 102. del Igra Sotrpini Pregled dogodkov dneva Svet denarja Okno Vprašanja kristjanov Traffic Jam Večerna pravljica Dnevnik, telešport Dallas, ponovitev Panorama, svetovna politika Pogovor z avtorjem knjige »Ko je bil svet še okrogel« Bremenska svoboda, igra Dnevnik IT SLOVENIJA 1 Moja družina in ostale živali, 10., zadnji del angleške nadaljevanke Medvedek na obisku, 1/3 del posnetka lutkovne igrice Podnebje in Človek, ponovitev, 3., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije Poročila Umetniški večer, ponovitev Rosencrantz in Guildenstem sta mrtva, angleški film Gospodarska oddaja: R and R, ponovitev TV dnevniki Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Risanka TV dnevnik II, vreme, šport, Forum Uspeh, 3/6 del nemške nadaljevanke, VPS 2310 SOVA: Bagdad Cafe, 8/15 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 00.00 TV dnevnik III, vreme, šport, VPS 2240 SOVA: Zastrupitve v Blackheathu, 2/3 del angleške nadaljevanke, VPS 0025 Vrnitev Valentina, ameriški barvni film, 1987 - igrajo: Frederic Forrest, Veronica Cartwright, Jenny Wright, David Pacher in drugi; režija: Peter Hoffman Video strani IT SLOVENIJA 2 Sova, ponovitev: Dragi John, 33. del ameriške humoristične nanizanke Zastrupitve v Blackheathu, 1/3 del angleške nadaljevanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Jazz in blues EPP TV dnevnik RAI 3 Koncert simfonikov RTV, prenos 1. dela Gozdarska hiša Falkenau, 47/53 del nemške nadaljevanke Studio City Potret Marie Callas KANAL A Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, 44. del ameriške nadaljevanke, ponovitev Volitve '92: Strankarski dvoboj, ponovitev Čudoviti cirkus pod morjem, 5. del, ponovitev Volitve '92, informativna oddaja Vojni ujetnik Ganvood, ameriški film Pretresljiva zgodba o 19-letnem fantu, ki ne prenese nesmiselnosti vietnamske vojne in zbeži z bojišča, toda ujamejo ga vietnamski borci. Igrajo: Ralph Macchio, Martin Sheen in drugi Volitve '92: predsedniška soočenja (Slana - Tomšič) Drugačen svet, 45. del ameriške nadaljevanke Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM S KOPER .00 Slovenska kronika Primorski forum Primorska poslovno PETEK. 4. DECEMBRA 1992 DOKUMENTARNA l^j GLASBENA ODDAJA ODDAJA NADALJEVANKA U#| OTROŠKA 00 RAZVEDRILNA • INFORMATIVNA * ŠPORT ™ ODDAJA ODDAJA — ODDAJA TV SLOVENIJA 1 20.30 TV SLOVENIJA 1 00.20 USPEH, nemška nadaljevanka f/Z/^ SOVA:VRNITEV VALENTINA, ameriški barvni film Scenarij za nemško nadaljevanko v šestih delih Uspeh je napisal Franz Seitz po romanu Liona Feuchtwangerja in delo sam tudi režiral. Zgodba je postavljena v Munchen v zgodnja dvajseta leta tega stoletja, v čas naraščajočega Hitlerjevega fašizma. Umetnostni zgodovinar Kruger je obsojen zaradi »svobodnjaškega« načela pri kupovanju umetnin. Njegova prijateljica išče pomoč pri švicarskem pisatelju in židovskem odvetniku, da bi osvobodila in reha-bitirala svojega po krivem obsojenega ljubimca. Igrajo: Bruno Ganz, Franziska Wal-ser, Peter Simonischek, Thomas Holtzman, Martin Benrath in drugi. Ameriško podeželje je pravo nasprotje ameriških velemest in velemeščanov, pa čeprav podeželska mesta lahko štejejo tudi po več sto tisoč prebivalcev. Obremenjeni so s provincialnostjo, podeželsko enoličnostjo in vsakdanjostjo ter polni predsodkov. Film Vrnitev Valentina iz leta 1987 pripoveduje zgodbo o takem ameriškem podeželju petdesetih let, kjer se je čas ustavil in še dandanes tamkajšnji podeželani živijo zgodbe včerajšnjega dne. Tako bi bil lahko glavni junak tudi junak današnjega časa in morda bi rožnati Cadillac danes še bolj vnel dekliška srca, kot jih je vnemal v petdesetih letih. TV SLOVENIJA 2 22.40 HRVAŠKA TV 1 20.35 PORTRET MARIE CALLAS FEDORA, ameriško-nemški film Najboljša in najbolj slavna operna pevka na svetu Maria Callas je očarala s svojim čudovitim glasom in nayduševala z dramatično inte-retacijo svojih vlog. Najbogatejši možje na svetu (Onas-sis, princ Rainier) so bili njeni oboževalci in prav zato so novinarji pretirano radi vtikali nos v njeno zasebno življenje. Kljub vsej tej slavi pa je umrla osamljena, stara komaj 53 let (1977). O njenem življenju v dokumentarcu govorijo njeni najbližji sodelavci. Na prvem programu HTV si nocoj lahko ogledate ameriško-nemški film z naslovom Fedora, ki ga je režiser Billy VVilder posnel leta 1978. Fedora je predzadnji fiim tega znanega ameriškega režiserja avstrijskega porekla. Wilder je avtor filmov Nekateri so za vroče, Sladka Irma, Ljubezen popoldne in drugih. Film Fedora pa je film o Hollywoodu, o mitu filmske zvezde. Posnel ga je v Nemčiji v sodelovanju z evropskimi filmskimi profesionalci, igralska ekipa pa je sestavljena iz igralcev različnih dežel. Tako so zaigrali: VVilliam Holden, Marthe Keller, Jose Ferrer, Michael York, Hildegard Neff in drugi. IMATE BESEDO Vabimo vas k sodelovanju Spoštovani bralci! Rubrika Imate besedo... je namenjena vsem, ki ste tudi televizijski gledalci. Predvsem pa tistim, ki kritično spremljate program, ki ga pripravljajo in predvajajo na slovenski televiziji. Verjamem namreč, da ste z njim pogosto nezadovoljni in se sprašujete, komu so oddaje pravzaprav namenjene. Po drugi strani pa vam je zagotovo tudi kaj všeč. Za eno in drugo bo zmeraj prostor v tem delu TV Monitorja, Vabim vas torej, da se oglasite z resnimi, preudarnimi pripombami in željami, ki jih bomo objavili, odgovore na vašo pošto pa poiskali pri odgovornih ljudeh na TV Slovenija. Prosim, da nam pošiljate podpisana pisma, na vašo željo pa jih bomo objavili s psevdonimom. Odzivi televizijskih gledalcev so lahko ustvarjalni del vsakega televizijskega programa, seveda ob zavesti, da celotnemu gledalskemu avditoriju ne bo mogoče nikoli ustreči. Vaša sporočila pa lahko realno predstavijo želje televizijskega občinstva Z resnično trezno, premišljeno kritiko bomo skušali skupaj ugotoviti, kaj si želite, Česa noCete in kaj je pravzaprav tisto, kar je nemogoče. Pišite nam na naslov: Republika (TV Monitor) Slovenska 54 .Ljubljana NATAŠA NARDIN česa takega še nisem videl. Kaj je rekel, da hoče s temi knjigami?« »Brati jih hoče bržkone; malo verjetno, da bi jih jedel, se mi zdi.« »Brati jih hoče - brati ob tem nočnem času, norec preklicani! Ne, ne more jih dobiti.« »Ampak pravi, da jih mora dobiti; pravi; da bo kratko malo rjovel in besnel po hiši in vzdignil najhujši : no, ni je stvari, ki je ne bo naredil, če jih ne dobi; zakaj pijan je, nor in obupan, in nič ga ne bo pomirilo kot te preklete knjige.« (Sploh nisem nič grozil in nisem bil v stanju, ki mi ga je pripisal vratar.) »No, pojdi; ampak jaz bom v bližini, ko bo začel rjoveti in besneti, in ko bo prvič zarjovel, bo odrjovel skoz okno.« In potem je stari gospod odšel, godrnjaje kot poprej. Ta vratar je imel an» ® RAI 1 ŠŽT RETE 4 Variete: Telethon (vodita Daniele Piombi, M.T. Ruta) Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti 11 mercato del sabato ■ Nad.: Marcellina, Vreme in dnevnik ■ 10.30 Ines, Celeste Rubrika: Check up Variete: A časa nostra Izžrebanje lota Kratke vesti Dnevnik in Tri minute Nad.: Sentieri Poldanski Telethon, TG 4 vesti vmes (14.45) športna Variete: A časa nostra sobota, avtomobili- Nad.: Sentieri zem, IP v odbojki Variete: Buon pome- Disney club nggio Vesti in loto Rubrika o lepoti Variete: Telethon Nad.:' Amanda, Febbre Nedeljski evangelij d’ amore Vreme in dnevnik TG 4vesti Športne vesti Aktualno: Lui, lei 1’ al- Variete: Scommettia- tro (vodi M. Balestri) mo che? Kviz: La cena e servita Nočni dnevnik TG 4 vesti Variete: Telethon Gran Finale (vodita Piero Nad.: La signora in rosa, 20.30 Cristal Badaloni, Elisabetta Parlamenta in Gardini), vmes (24.00) TG 4 nočne vesti dnevnik in vreme Film: Che fine ha fatto Film: Indagine a Chi-natown (krim., 1982, r. Wim Wenders) Baby Jane? (dram,, ZDA 1962) RAI 2 CANALE 5 Metropolitan Police Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9,00, 9.40) kratke vesti) SP v smučanju Nan.: Lassie Aktualno: Scrupoli Dnevnik Dribbling in vreme Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Zanimivosti o filmu Dov’eri quella notte? Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki, 17,45 košarka, nato Hunter Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Rischio assoluto (krim., ZDA 1990) Nan.: L’ispettore Sarti Dnevnik in vreme Aktualno: Senza scru-I poli (vodi E. Sampo) A RAI 3 <[> ITALIA 1 Pregled tiska V kioskih in Drobci Otroški variete Koncert RAI 3 Nanizanke Film: L’avventura di Odprti studio Mister Bliss (kom., 35) Nan.: Lepotica in zver Dok.: Pred 20 leti Otroški variete Deželne vesti Variete: Unomania Popoldanski dnevnik Glasba: TopVenti Okolje Italija Variete: E’ pericoloso Samo za šport šport Športni tednik: Scusa- Aktualno: A tutto vo- te 1’anticipo, vmes SP hune v smučanju Variete: Mitico Vreme in dnevnik Film, vmes Studio Deželne vesti šport Videobox Variete: Karaoke Nan.: Perry Mason - Film: Sotto il vestito Per un atntico amore niente (krim., It. 1988) Dnevnik ob 22.30 Film: La vergine, i. to- Aktualno: Harem ro e il capricorno Resnične zgodbe (kom., It. 1977) Dnevnik in vreme / j T J Odprti studio in šport © TMC Nan.: Batman Rubrika: Snežni planet (pon.) Nan.: Get Smart Risanke SP v smučanju: moški superveleslalom Rubrika o motorjih Šport Show, vmes košarka NBA, 16.30 tenis: Shoot Out Gamesmaster IB Vremenska napoved B Vesti: TMC News Nan.: Maguy - La crisi cardiaca SP v smučanju: ženski slalom Film: Una pillola per due (kom., 1990, r. G. Wiseman, i. Guy Mar-chand) Glasba: Viaggio al cen-tro del la mušica (Anna Oxa) Film: Il elan dei Barker (dram., ZDA 1970, r. Roger German, i. Shelley Win-ters, Robert De Niro) Aktualno: CNN Nevvs Na prvi strani &J ITALIA 7 Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5, Nonsolomoda, Ante- Risanke prima Gremo v kino Variete: ore 12 uB Nad.: Aspettando il Dnevnik TG 5 domani Kviz: Lingo H Glasba in show Aktualno: Arca di Noe Borsaffari Aktualno: Forum, Nan.: I Campbell 15.00 Amid Aktualno: USA Today Otroški variete: Topo Nad.: Aspettando il Gigio in risanke domani, Il tempo della Kviz: OK il prezzo 6 nostra vita giusto, 19.00 La ruota Deželni programi della fortuna Risanke Dnevnik TGS Dok.: Človek in zemlja Striscia la notizia Šette in allegria Variete: Paperissima Nan.: I Cambell, 19.30 (vodi Ezio Greggio) Diamonds Nan.: Časa dolce časa Film: Una spada per Proza: Le balene resti- 1'impero (pust., It. no sedute (i. Alessan- 1964, i. Lang Jeffries) dro Bergonzoni), vmes Nan.: Mike Hammer (24.00) nočni dnevnik Film: Attento sicario Striscia la notizia £$ TELEFRIUU Rubrika: Parliamone Kratke vesti Dok.: Zgodovina ZDA Rubrika: Mavrica Cinquestelle Večerne vesti PosebnostiTG Udine economia Glasbeni teden Nan.: Anna e il suo re Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi ® Koper Oti \\ Hrvaška 1 Rayanovi Dobro jutro Zdravniki s krili, av- Kaj se mi dogaja, 4/7 stralska nadaljevanka del Večno morje, ameriški Gospodičnaa Jelica, vojni film; igrajo: Ster- ponovitev ling Hayden, AIexis Poročila Smith in drugi Moč in slava, ponovi- G. Verdi: Traviata, po- tev 4. dela športne novitev dokumentarne serije Globus Alo, alo, ponovitev 9. TV dnevnik dela humoristične na- Verska oddaja nizanke Zdravniki s krili,; av- Slika na sliko, ponovi- stralska nadaljevanka tev Sinovi in ljubimci, an- Beverly Hills, 90210, gleška drama; igrajo: ponovitev 9. dela Dean Stockvvell, Tre- Poročila vor Howard in drugi Oddaja narodne glasbe TV dnevnik Šaljivi hišni video Stanje stvari, oddaja o Blufonci, 11/13 del kulturi Poročila TV dnevnik Santa Barbara, 267. Stanje stvari, oddaja o del ameriške nadalje- kulturi vanke Večno morje, ponovi- Risanka tev ameriškega filma Dnevnik Horoskop V plamenih Nikara-gue, ameriški film Dnevnik II Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja /^Avstrija 1 Textvision Čas v sliki Roseanne Zveneča Avstrija D! 0 Hrvaška 2 Dolgo vroče poletje, ameriški film Hello Austria, Hello Rokomet - prvenstvo Vienna Hrvaške: Cakovec-Dal- Čas v sliki ma, prenos Vzela sem direktorja, Košarka, prvenstvo avstrijski film, 1959 Hrvaške: Slobodna Otroški program Dalmacija-Zagreb, gre- Risanke nos iz Splita Mini čas v sliki Dnevnik Erikov kaos TV teden Čas v sliki Črno-belo v barvah: Grad ob Vrbskem jeze- V avtobusu, 14/51 del ru: Tajlandska avantu- angleške humoristične ra nanizanke Šport Koncert v spomin Joh- Razumete Salo? nu Lennonu, posnetek Zlata dekleta: Nikar strahu pred strahom Bay Cove, am. film Cas v sliki Pravica Johnnyja Cool- la, ameriški film DEdP Avstrija 2 Kraljičin prijatelj Francoščina Ruščina Šport 1000 mojstrovin Občutim drage planete Adventne pesmi Poročila iz parlamenta Ljuba družina Živali iščejo dom Nogomet Avstrija danes Kultura Smrt v Benetkah, it. -fr. film Čas v sliki Tom Waits-Dan na Dunaju Koncert skupine Queen @ Madžarska Dobro jutro, Madžarska Reformatorski verski program Za otroke TV magister Panorama Rokomet (Z), prenos s SP Komunikacije sveta Potovalni kviz Adamovi sinovi, Evine hčere Barometer, politični show Zaklad Templarjev, mladinske serija Dnevnik, telešport Risanka, Dick-Tracy-Show Gost oddaje: Udo Jiir- gens Dnevnik IT SLOVENIJA 1 Radovedni Tacek: Žoga Lonček, kuhaj: Hladna sadna rižota Oscar Junior: Boter Dolgčas. 9/11 del ulmske nanizanke Utonilo je sonce: Ne jokaj, Mihi, 4/6 del slovenske mladinske nadaljevanke Klub klobuk Zgodbe iz školjko, ponovitev Poročila Tednik, ponovitev Ostržkove prigode, 5/6 del italijanske nadaljevanke Novosti založb: Od obzorja do obzorja Marijana, 5/13 del francoske risane TV dnevnik I Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 13/22 Alpe-Donava-Jadran Da ne bi bolelo: Zdravila TV dnevnik II,vreme, Šport, Utrip Ona in On Hilton, Bangkok, 5/6 del avstralske nad., VPS 2135 TV dnevnik III,vreme, šport, VPS 2220 SOVA: Popolna tujca, 7/28 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2250 Zastrupitve v Blackheathu, 3„ zadnji del angleške nadaljevanke, VPS 2320 Modra svetloba, ameriški film, VPS 0010 fr" SLOVENIJA 2 Tok tok, ponovitev Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, 8/15 del ameriške humoristične nanizanke Zastrupitve v Blackheathu, 2/3 del angleške nadaljevanke Poglej in zadeni Domači ansambli: Kvintet Gorenjci in Miha Dovžan Cirkuški festival v Monte Carlu, 2. del zabavne oddaje JE TV dnevnik ORF G. Puccini: Tosca, posnetek iz Rima Ko sem zadnjikrat videl Pariz, ameriški film Video strani KANALA Ris, risanke in spoti j3 Košarka: Slovenija-ltalija. posnetek Rally DHL-Hertz, posnetek Dnevno informativni program Verdi, 9. del italijanske nadaljevanke Intervju Podobe iz New Torka Dnevno informativni program Poročila v angleščini: Deutsche Welle BMX: Tone in Simon Stojko Astrološka napoved Erotična uspavanka MGM — KOPER Globus SOBOTA, 5. DECEMBRA 1992 m FILM H DOKUMENTARNA 1 ODDAJA H GLASBENA ODDAJA ffi NADALJEVANKA H OTROŠKA ODDAJA M RAZVEDRILNA ODDAJA INFORMATIVNA ODDAJA ^ ŠPORT Bi TV SLOVENIJA 1 17.10 KUHARSKI RECEPTI PAULA BOCUSEJA Kuharski mojster Paul Bocuse bo tokrat iz bogatih jedi svetovne kuhinje pripravil pojedino: torto s sirom in špinačo, za glavno jed solato iz mren in omako iz bazilike ter za posladek skuto z marelicami in jagodami. Za torto potrebujemo moko, maslo, jajca, skuto, špinačo, ementalec, peteršilj, majaron, sol in poper, smetano in mleko, za glavna jed pa morske ribe, olivno olje, baziliko, limonin sok, sol in poper ter malo motovilca in skodrane endivije. Na koncu seveda prija posladek, za kate rega potrebujete jogurt, skuto, marelice, jagode, stepeno smetano, sladkor in limonin sok. Dober tek! TV SLOVENIJA 2 20.00 G. PUCCINI: TOSCA, posnetek iz Rima Kdo ne pozna tragične opere intalijanske-ga skladatelja Giacoma Puccinija o nesrečni Tosci, ki jo usoda pahne v smrt z višav Angelskega stolpa v Rimu. Libreto sta napisala Guiseppe Giacosa in Luigi Ulica po istoimenski francoski igri V.Sardouja. Prvič je bila Tosca uprizorjena v Rimu leta 1900. Letošnja uprizoritev Tosce v Rimu je bila eden najdražjih in tehnično najbolj dognanih glasbenih spektaklov. Prenašalo jo je 107 televizij. Opero so izvajali ob urah in na krajih, kjer naj bi se zgodba v resnici dogajala. Režiser: Brian Large, dirigent: Zubin Mehta, Tosca: Catherine Mal-fitano, Mario Cavaradossi: Placido Domingo, Baron Scarpia: Ruggero Raimondi. TV SLOVENIJA 1 00.10 SOVA: MODRA SVETLOBA, ameriški barvni film V nocojšnji Sovi si boste v zgodnjih jutranjih urah lahko ogledali ameriški filrri režiserja Leeja Philipsa. Ameriški bogataš si zelo želi dragoceni opal Modra svetloba, zanj je že plačal 400 tisoč dolarjev, zdaj pa hoče prodajalec izsiliti še več denarja. Zato najame privatnega detektiva, ki naj bi mu dragoceni kamen prinesel za vsako ceno. Seveda pa vse ne gre lahko, zato detektivu pomagajo avstralski domorodci in privlačna ženska, ki hoče maščevati smrt svojega moža. Uprizorijo pravi vojaški napad na zločinski brlog. Detektiv najde dragoceni kamen, po vseh skupnih dogodivščinah pa se mu pridruži tudi nova prijateljica. TV SLOVENIJA 2 22.00 KO SEM ZADNJIKRAT VIDEL PARIZ, ameriški barvni film Med filmskimi uspešnicami si boste na drugem programu TVS nocoj lahko ogledali ameriški film z naslovom Ko sem zadnjikrat videl Pariz. Film je nastal leta 1954 v režiji Richarda Brooksa, v glavni vlogi pa je zaigrala Elizabeth Taylor. Film je romantična ljubezenska zgodba med ameriškim vojnim poročevalcem in dekletom, s katerim se srečata ob koncu druge svetovne vojne v Parizu. Zgodba pa se konča s poneserečenim zakonom. KINO DOMA Videokasete za vašo zbirko Leta 1990 smo Slovenci praznovali 130-letnico rojstva skladatelja Huga Wol-fa.V SNG Maribor so uprizorili njegovo opero COR-REGIDOR. Praizvedbo opere je avtor zaupal Narodnem gledališču v Mannheimu 1. 1896. Na Dunaju jo je prvič uprizoril Gustav Mahler leto dni po skladateljevi smrti in zadnjič dirigent Ernst Mar-zendorfer, po konceptu katerega se je zgledoval tudi Wazlaw Orlikowsky, režiser in koreograf mariborske predstave. JACOBUS GALLUS CARNIOLUS (1550 - 1591) ali po domače Jakob Petelin Kranjski. Ob štiristoletnici skladateljeve smrti je komorni pevski zbor Slovenski madrigalisti posnel izbor del prvega slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa.Temelj-na programska usmeritev tega priznanega zbora je izvajanje enoglasja - gregorijanski koral in vokalne polifonije del Jakoba Gallusa in njegovih sodobnikov. GORENJSKI SLAVČEK - prva slovenska opera je nastala leta 1872. Uglasbil jo je skladatelj Anton For-ster (1837 - 1926), ki je pisal predvsem glasbo za zbore (Večerni ave) in klavirske skladbe. Libreto: Luisa Pesjak in Emanuel Ztingl. Že skoraj ponarodelo slovensko lirično-komično opero Gorenjski slavček so posneli solisti, orkester in zbor Opere in baleta SNG Ljubljana pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija in režiserja Frana Žižka. izreden dar. Stresel je na posteljo naročaj knjig in mi voščil lahko noč takosa-mozavestno, kakor da povsem zanesljivo ve, da so te knjige natanko tisto, kar rad berem. In po pravici. Njegova literatura je obsegala ves razpon dovoljene literature. Sestavljali so jo Velika popolnost častitega dr. Cummingsa - iz teologije; Revidirani zakoni države Missouri — iz prava; Popolni Zivinozdravnik - iz zdravstva; Pomorščaki Victorja Hugoja - od romanov; in dela Williama Shakespeara -iz poezije. Nikdar ne bom nehal občudovati uvidevnosti in razumnosti tega nadarjenega vratarja. konec. Diana, Charles in Fergie - taki, kot so! Britanska kraljevska družina že nekaj Časa polni prve strani časopisov z zgodami in nezgodami svojih glavnih protagonistov: princese Diane, princa Charlesa in vojvodinje Fergie. Tudi slovenski medijski prostor je poln pikanterij o prešuštvih, ločitvah, spravah ... Za boljšo obveščenost pa bo v treh decembrskh oddajah poskrbela tudi TV Slovenija. Prva oddaja, vse tri bodo predvajane v ciklu Glasba, show in cirkus, bo na sporedu 8. decembra in bo predstavila princeso Diano. To je zanimiva zgodba o preobrazbi plašne angleške deklice plemiškega rodu v priljubljeno valižansko princeso. Za njenim zaupljivim in nasmejanim obrazom se skriva boleCe doživljanje nenehnega potrjevanja in ohranjanja podobe, ki si jo je sama izoblikovala. Televizijski portret odstira močno željo, da bi obdržala svojo družino kljub sporom z možem Charlesom in kraljevsko družino. obleko, hkrati pa izvemo kdo jo je kreiral. Televizijska kamera Diano zasleduje na kraljevskih potovanjih ter odstira vse tisto, kar je princesi pri srcu pa tudi tisto, Ce- Ob tem pa spoznamo tudi ozadje Dianinih Čustvenih in fizičnih travm. Prvič si v televizijski upodobitvi lahko ogledamo tudi vse Dianine obleke, ki jih je že nosila kot valižanska princesa. Avtor oddaje Alan Scales je skušal kritično oceniti princesin modni stil. Ob pojasnilih se kronološko seznanjamo s priložnostmi, ob katerih je nosila kakšno s ar ne mara, osvetljuje njeno ljubezen do klobukov, Čevljev, nakita... Druga je zgodba o Charlesu, ki ga poznamo kot sebičnega in brezbrižnega moža in oCeta, kot človeka, ki se v trenutkih obupa zateCe k svoji stari prijateljici Camili Parker Bovvles. Portret Charlesa je pripoved o človeku, ki je razpet med pritiske javnih dolžnosti in zahteve zasebnega življenja. Oddaja je zanimiv vpogled v usodo človeka, ki mu je namenjeno postati kralj. Obenem pa je to portret človeka, ki je verjel, da sta uspeh in položaj vse. Tako je Charles tudi prispodoba in simbol svoje dežele in monarhije, ki je tik pred zatonom. Oddajo o Charlesu si boste lahko ogledali 15. decembra. Zgodba o Fergi je zgodba o izgubljenem raju. Pregled njenega kratkega kraljevskega življenja je pravzaprav pripoved o ženski, ki je postala vojvodinja, o ženski, ki je v srcu princa Andrevva zamenjala ime Koo Stark, o ženski, ki je v VVindsorskem parku dala postaviti graščino, vredno pet milijonov funtov... Ob vsem povsem »kraljevskem« ima Fergie tudi dva ljubka otroka. Oddaja predstavi vsa velika pričakovanja, ki so vpeta v šest let trajajočo, a kratko ljubezensko zgodbo. Sarah se v kraljevi družini ni nikoli dobro počutila. Njeno brezkrbno in živahno naravo odraža celo njen vzdevek Fergie. Svoje dolžnosti je vedno težko usklajevala z neodvisnostjo in izrazito željo po avanturah. Tudi tisk se je, tako kot oddaja, ki jo boste videli 22. decembra, večkrat obregnil ob njeno neprizanesljivo odkritosrčnost in neutrudno zapisoval zgodbe o njenih dietah, napakah pri oblačenju, o pegah, bledi polti in želji po družbi takrat, ko je bil njen soprog odsoten ... Zgodbe kraljevske družine so pospremljene s številnimi intervjuji, ki prizadeto, a realno odstirajo resnično življenje treh ljudi, katerih življenja je moCno zaznamovala nenavadna, za marsikaterega Človeka pa celo pravljična usoda. REKLAMA IN MEDIJI ^ir Dometi in meje televizije v političnem in volilnem trženju rancozi so že neštetokrat dokazali, da so narod, ki ima na gospodarskem in političnem področju nekoliko raje plakat kot televizijo. Američani pri komercialnem poslovanju najbolj cenijo oglas v Časopisu, pri drugih oblikah javne promocije političnih strank pa tv. Angleži imajo na obeh področjih radi kombinacijo plakata in tv. Ameriška znanstvenika Britt in Lucas sta že zdavnaj dokazala, da si človek pridobi največ pozitivnega znanja in medpojmovnih povezav s Čutilom vida, saj pravita, da je televizija še vedno nenadomestljiv medij, kajti njena avdiovizualna predstavitev je kar najbolj podobna običajnim, medčloveškim (interpersonalnim) stikom. Prednost množične politične komunikacije (ki je cilj vsake politične promocije, še zlasti v Času volitev in volilnega marketinga), ki jo posreduje televizija, so poudarjali številni drugi znanstveniki (Charlot, Perry, David, Schroder). Abraham Lincoln je že v svojem Času trdil, da mora v politiki »... vsaka akcija z javnostjo in javnim mnenjem uspeti, brez javnosti in javnega mnenja pamora vsaka akcija propasti.« Kako je pri nas v Sloveniji? Pred kratkim objavljena raziskava Službe za raziskovanje programov TV Slovenije, ki je letos veliko bolj pripravljena kot pred dvema letoma sodelovati pri volilni predstavitvi programov političnih strank, kaže, da televizija, tudi sicer nezamenljiva pri političnem in še posebno pri volilnem trženju, svojo informativno funkcijo opravlja izjemno dobro, svojo afirmativno in propagandno funkcijo pa samo v sklopu integralnega multi-medijskega sistema množičnega (tehnično posredovanega) in javnega (medsebojnega) političnega komuniciranja. Pri vsem tem igrajo zelo pomembno vlogo (zaradi indoktrinacije in drugih oblik oblikovanja politične zavesti) vnaprej izoblikovane mišljenjske strukture, vrednostni sistemi, politične opredelitve ipd. Te raziskave so tudi pokazale, da največ konkretnih reklamnih in promocijskih vsebin dojemamo skozi neizogibno doživljanje »cenzure« že izoblikovanih miselnih vzorcev. Ljudje v bistvu hoCejo slišati tisto, kar bi radi, ali pa tisto,kar so mislili že doslej (...). Zaradi primerjave navedimo primer raziskave v ZDA, opravljene pred dvema letoma, po kateri 67 odstokov srednjega sloja (middle class), torej največjega dela volilnega telesa, sploh ni vedelo, kdo je predsednik ZDA, medtem ko' so že starejše raziskave Gallupovega inštituta pokazale, da so Američani volili Kennedyja najveC zaradi naklonjenosti do soproge Jacqueline Kennedy, pozneje Onassis. Potemtakem so meje in tudi domet televizije, tega nezamenljivega in neogibnega občila ob volilnem trženju, odvisne tako od političnih sporočil drugih medijev kot tudi od agitacijskih in promocijskih akcij stranke (znotraj stranke same in v javnosti), najveC pa od vnaprejšnjih stališč posameznika in njegovih stališč o kandidatih oz. vodjih stranke. Vpliven je tudi njihov imidž, ki ima s svojim globokim simbolizmom magično moC animacije in še zlasti identifikacije posameznika, skupine in množice s konkretno politično osebnostjo, -utelešenjem tako programa kot politične stranke. Prav televizija je medij, ki bolj kot kateri koli drugi množici razpršenih državljanov ali volilcev na njihov dom »pripelje« živo sliko in glas »njihovega« vnaprej izbranega kandidata. Zato morajo stranke vsekakor vlagati v televizijsko promocijo. Toda brez natančnih raziskav o vseh parametrih, ki pri tem sovplivajo, bodo težko izvedeli, koliko je televizija konkretno odločala o njihovem volilnem (ne)uspehu. Kar zadeva naše volitve in volilno trženje, je TVS naredila ogromno. Precej strank pa se bo moralo v prihodnje resno in veliko bolj odgovorno spoprijeti z analitičnim in načrtnim ustvarjanjem televizijske podobe in komunikacijskega šarma svojih kandidatov. Dr. Besim Spahič N. N.