27. številka. Ljubljana, v petek 1. febrnvarja 1901. XXXIV. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, izimM nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman sa avetro-ogreke dežele n vse leto 25 K, aa pol .eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano bres pošiljanja na dom sa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za poaüjanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veö, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo bres istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiriatopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lo;h, 6e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod0 telefon st 34. — »Narodna TIskarna" telefon ät 85.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek, 4. februvarja t. I.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
»SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5*50 Pol leta . ... n 11*— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 83T  Naroča se lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotlčno naročilo. PBT List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Pražak - umrl.
V predvečer otvoritve državnega zbora umrl je mož, ki je nekdaj v tem parlamentu, kakor sploh v naSi državi igral veliko ul'. go. in kateremu ohrani tudi slovenski narod hvaležen spomin, ker si je zanj pridobil resnično zaslugo, umrl je baron Alojzij Pražak.
V tistih časih, ko je krona iskala za svojo politiko podpore pri slovanskih narodih, ker je pri Nemcih ni dobila, v tistih časih je Pražak zapustil polje svoje dosedanje delavnosti in vstopil mej svetovalce krone. Dne 12. avgusta 1879. je postal Pražak, ki je kot organizator, kot spretni in delavni voditelj moravskih Čehov užival zaupanje vsega Češkega naroda, mi nister brez portfeJja v TaafTejevem ministerstvu, 14. januvarja 1881 pa je bil imenovan voditeljem pravosodnega ministrstva na katerem mestu je oatal do 11. oktobra 1888 leta.
V tej lastnosti kot voditelj pravoscd nega ministrstva je Pražak izvršil v pravosodju reformo, s katero si je zagotovi/
LISTEK.
Ironija usode je vedno najbolj pereča. Parlament in maakarade so se začele hkratu. A!i ni to ironije skeleč udarec? Kakor bi usoda hotela reči: ,Gliha vkup Striha!" Pustne „Seme" bodo te dni začele rogoviliti, uganjati svoje neslanosti ter briti norce iz najtesnejših stvarij, a tudi v dunajskem parlamentu so si nataknili po slanci že svoje krinke, se omaškarali pri memo svojemu programu, in Spektakel se začenja. Tudi letos bomo videli, kakor vselej, maske, predstavljajoče ponosne, bogate viteze, duhovite Mcfhte, elegantne spance in drzovite bandite, gibčne harle kine in grandiozne Angleže. A ko odpadejo krinke, zrli bomo v obraz ponižnih, skromnih fiiistrov s sušo v žepu in a sušo v možganih. Maska je pač vailjiva, a maska je marsikomu ves program. Marsikdo ima veselo masko, a je dolgočasen patron, in fflnogokdo se kaže kavalirja, a je umazan apilhar"; ta in oni dela junaško podjetne kretnje, a dom« je klcfatan vsak dan. Da,
častno mesto v zgodovini boja avstrijskih Slovanov za narodno jednakopravnost. Pražak je odprl slovanskim jezikom pot v sodne urade, Pražak je dejanski če tudi v skromni meri v svojem resortu izvrSil v državnih osnovnih zakonih vsem narodom zajamčeno jezikovno ravnopravnost
Do Pražaka je bila ta določba državnega osnovnega zakona kos prpirja brez vsake vrednosti. V resnici so bili slovanski narodi v sodni dvorani jezikovno brezpravni. Uradovalo se je vseskozi samo in izključno v nemškem jeziku in zlasti v slovenskih pokrajinah so bile razmere vne-bovpijoče. Slovenci smo veljali v svoji lastni domovini ravno toliko, kakor veljajo danes zamorci v Kamerunu. Človeka kar kri v glavo sili, kadar se spomni, kaj se je vse godilo za časa Waserja in Ger tscberja.
Slovenski jezik je bil tedaj popolnoma brezpraven. Pražak je tej brezpravnosti naredil vsaj deloma konec in odredil, da se s slovenskimi strankami slovenski ura duje, ter da se morajo slovenske vloge sprejemati in slovenski reševati.
Pražakova naredba je naletela na cajodločnejši odpor pri nemški birokraciji. Višjeeodni predsednik Waser se je postavil temu odporu na čelo in Pražaka ukaz iz letu 1882. kar v koš vrgel, češ, da je pro tizakonit, a kakor v posmeh Pražaku in vsemu slovenskemu naroda se je isti Waser katerega se Se danes, ko trohni v grobu, vsak pošten Slovenec samo s sovraštvom in zaničevanjem spominja, pre-drznil razsoditi, da slovenski jezik na Kranjskem ni v deželi navaden jezik!
Le z velikimi težavami, le po dolgem mučnem boju se je Pražaka posrečilo ukrotiti Waserja in njegove pristaše ter slovenskemu narodu zagotoviti vsaj po nižno meric d jezikovne ravnopravnosti pri sodiščih, ki se mu pa še dandanes, kjer je le mogoče, krati in utesnjuje ter je po nekod, zlasti na Koroškem in na Štajer skem, postala že povsem iluzorna.
Ravno take težave je imel Pražak pri imenovanju uradnikov in notarjev. Načelo nemške birokracije je bilo, da se mora
maska je vsiljiva, in prt gram navadno ni vse. V novem parlamenta je poslane a v z varljivo masko nebroj. Marsikdo se dela filozofa, a je bebast Avgust, se kaže velikega državnika, a se razkrinka v kratkem kot puhloglavec. Lepa brada, duhovito čelo in diplomatsko stilizovano golčanje sta zmotila že marsikoga, da je menil videti v poslancu modrega državnika. Ali pozor! Včasih se zgodi tudi na maskaradi, da naletiš na junonskovzraslo damo fiaih rokic in klasičnomodelovanih nog v najdražjih negovicab, da si uloviš dekle veleokumo ma skiianega obrazka v venca najkrasnejših las. In približaš se ji, misleč, da vidiš elegantno žensko bistrega doba in divnega obraza; nagovoriš jo s svojim najboljšim in naj-ljubeznivejšim dovtipom. ,Kvä b' rad? Al' men' poješ?" — tako ti odgovori z glasom kravje dekle in z maniro pouličnih dam. In zdi ae ti, da se je zlil na tvojo glavo škaf ledene vode. Ko pa se je tvoja dama demaskirala, vidiš, da si imel opravka z natakarico iz zadnje predmestne beznice.
Da, maska je cesto varljiva!
Na Dunaju se skriva pod Črno žolto krinko mnogo irredentofcev in pod belo-rumenim dominom bije marsikako srca bogotajoa in nihilista. Tudi pod rodeče-višnjevo belo masko je nekaj skritih nem-
vsak slovenski sodni uradnik storiti neškodljivega in Waser je svojo moč zlorabljal v ta namen z največjo brutalnostjo. Preganjal jo sistematično vse slovenske uradnike. Gorje tistemu, kdor se ni dal ko rumpirati, kdor je ostal zvest svojemu narodu! Pražak je tudi tu s veliko težavo dosegel, d» so razmere nekoliko zboljšale, da slovenski sodni uradniki vsaj a priori niso bili izključeni od vsacega povišanja, da njih slovenska narodnost ni bila nepremagljiva ovira za njih avanziranje in da se ni smatrala za neizbrisen madež. Veliko tudi Pražak ni storil v tem ozira, ker mu je nemška birokracija nasprotovala z največjo srditostjo, ker tudi na višjih mestih, zlasti pri grofu TaaffdU, ni imel vedno tiste zaslombe, kakor bi jo bil potreboval in ker mu ni bila dana tista odločnost, ki je v takih razmerah potrebna.
Vsekako zasluži umrli Pražak, da mu slovenski nared ohrani hvaležen spomin, kajti on je vsaj deloma izvedel vsem narodom tolikokrat slovesno obljub Ijeno in zakonito zajamčeno ravnopravnost pri sodnih uradih. Spominjamo se ga toliko hvaležnejše, ker gre cd njegovega odstopa vse zopet rakovo pot, ker te trudijo vsi mogoči elementi, da oropajo slovenski narod še te mrvice ravnopravnosti, ki jo pri vs^ki priliki vživa, ker se odstranjujejo slovenski uradniki s Štajerskega, in vedno očitnejše se kaže, da sili zopet na dan Waserjev duh, da se hoče sploh celo državo spraviti zopet na tisto podlago, na kateri je stala pred 1. 1880, ko so bili Nemci absolutni gospodarji, slovanski narodi pa brezpravni helotje, dobri samo za to, da so davke plačevali in na bojiščih pre livali kri.
Dijaške podpiralne zaloge na visokih šolah.
S Štajerskega, 10 januvarja.
Občinski zastop stolnega mesta Gradec dovolil je pred kratkim par sto kron podpore za revne dijake na univerzi. Nemški radikalci so predlagali, da se naj
škutarjev, heilovcev, in njihovo katoliško prepričanje je — strašno. Strah pa je, pravijo, na sredi otel, ob kraja ga pa nič ni. Maska je pač goljufiva in program ni še nič! Dr. Šusteršič in Venoajz bi to lahko potrdila dokumentarno.
Ali vztio vsemu se moramo veseliti začetka parlamentu ve in karnevalske dobe. Sociainodemokratska državna poslanca sta na javnem shoda nazvala avstrijski parlament sicer .Lampentheater'', a boljše slaba predstava kot zaprto gledališče. Glavno je zabava. Tisto imata pa posl. Schöffe! in Rieger prav, da delajo največ brupa in vika v našem parlamenta različni individiji, katerim bi se lahko brez zadržka reklo Jumpje"; no, čuditi se tema ni, odkar se je izkazal pregovor „Nur Lumpe sind bescheiden" prav tako kot laZ, kakor sta laž maska in program naših — klerikalcev. No, .teater- ali maskarada se je začela. Čakajmo, kakšen bode koneo! Kdor dela na maskaradi največ vika in krika, kdor dela najsmelejše kozolce ter vpije in raz aaja, samo da opozarja nase gledalce, tisti se vrača proti jutru navadno s sila težko glavo, z bolnim želodcem in 8 provrtanimi žep?. Čakajmo torej, kakšen bo konec! Morda — in reči smemo: gotovo — se vrnejo naši klerikalni državni poslanci, —
dovoli podpora le dijakom nemške narodnosti, da se vsi drugi, izključijo.
Socijalni demokratje so se uprli in so stigmatižirali predlog kot nemško bru-taliteto. Dasi občinski zastop predloga nt sprejel, bode vendar akademični senat po intencijah občinskega zastopa ravnal. Bru-taliteta se je pokazaia na dan, prisiljena se je skrila sicer, pa zginila ni! Tako postopa mesto, katero ima avstrijsko univerzo za vse narode v svoji sredini! Ali s tem naj privabi dijake nenemške narodnosti v Gradec?
Kot beli dan je jasno, da revni slovenski dijak na univerzi v Gradci nema nobene podpore pričakovati, ako je ne dobi od svojih rojakov, od slov. podpornega društva!
Oglejmo pa si tiskano poročilo tega društva, da vidimo kake dohodke ima podporno društvo v Gradci.
Število podpirateljev je prav malo. Med temi je najmanje takih, ki so svoje dni dobivali in uživali podpore! Ti ne-hvaležneži! Sami so prišli do kruha, hvaležnosti in zahvale ne poznajo! Kaj njim mar, kdo sedaj dijake podpira, ali dobiva slovenski visokošolec v sedanji dobi kako denarno podporo od društva ali ne. Take prikazni moralo bi podporno društvo primerno svetu naznaniti. Takim breznaČaj-nim ljudem bi se nikakor ne smelo prizanašati.
Denarni zavodi tudi ne podpirajo vsi podpornih zalog!
Nekateri jih sicer podpirajo, toda nezadostno.
Tu se nikomur ne more predpisovati; toda potreba pomanjkanje akade-mično izobraženega naraščaja nas silita, da priskočimo vsi, da se odpovemo be-raškim darovom, da se odločimo vendar enkrat za zdatne podpore! Denarni naši zavodi delajo sedaj računske zaključke. Načelništva teh zavodov prosimo, da po vzgledu Cehov se spominjajo podpiralnih zalog v Gradcu in na Dunaju, da naklonijo tem podporo, ne beraških darovih!
na čelu jim dr. Šuateršič, ki se že sedaj dere in telovadi, kakor najslavnejši bebasti Avgust — v kratkem že s hudim mačkom in s težko vestjo med svoje volilce. In potem izprevidi tudi kmet, potem izpoznajo tudi deželani, da ni maska res nič in da ni noben program za nič, ako je slučajno v rokah „harlekinov", „klovnov" in »bebastih Avgustov". In izprevidel bo, da je to avstrijsko „gledalisce" vendar-le prelepo za tako slabe komedijante, ki se izkažejo že tolt naglo, ko jioi jedva odpade krinka, kot varljivci brez programa, brez duha in brez uapehov.
Ali še z mnogo večjo pravico bi se smelo reči našemu parlamentu ,lampiges Theater", kajti igra se v njem res tako slabo, da je z njim vse nezadovoljna. Najprej ni nobene discipline. Ravnatelji ali režiserji nimajo nobene avtoritete več; igra se ali ne igra, kakor je igralcem drago. A kadar se igra, se igra „pod psom". Igralci se ne ravnajo po .iztočnicah", nego segajo prehitro ali prekasno drag drugema v besedo; se smejejo, kadar bi se morali jokati in kriče, kadar bi trebalo molčati. In včasih si skočijo celo vpričo gledalcev v lase ter se pretepajo, sujejo ali pa si celo žogajo 8 noži in bati nami. Kadar jih prime veselje do petja, začno „koncertrirati", d«
prav, in kaj je prava pobožnost, različne misli. Pobožno je baje posebno naše ljudstvo na Gorenjskem. Pred leti je pravil duhovnik v prijateljski družbi, ko smo se prijazno in celo prijateljski občevali z duhovni, lep izgled prave pobožnosti. Bil je Se bogosloveo. Ko gre pozno zvečer proti svojemu domo, so ie prepevali fantje po vasi. Ko ga od daleö zapazijo, so bili takoj je-dini, kaj jim je storiti, rekoč: Skrije gre, tema bomo pa pokazali. Bogosloveo pride do njih, jih prijazno pozdravi ter jim ponudi vina ali žganja. Spoznavfli ga, so bili fantje tudi Z njim prijazni ter so si izbrali žganje. Šli so dalje po vasi prepevajoč, mahoma pa v sredi pesme vtihnejo in se odkrijejo. Na vprašanje bogoslovca, zakaj so prenehali, mu odgovore: Ali ne vidiš, da gremo mimo cerkve, ta mimo ne pojemo, ako smo Se tako pijani. Posvetnemu prijatelju duhovnika par ni dopadla ta pobožnost fantov, kateri bi bili bogoslovca trenotek preje mrcvarili, ako bi ga ne bili spoznali.
Še drug izgled take pobožnosti. Pet fantov je stalo pred deželnim sodiščem zaradi hudodelstva tatvine. Imeli so opraviti v gozda, kjer so ukradli koštruna, ga zaklali in potem skrili pod listje in fratje. Prihodnjega dne pa gredo po koštruna, ga specejo na drogu in slastno povžijejo. Na vprašanje sodnika, zakaj niso tega storili že prejšnji dan, se takoj odreže obtoženi mladenič: .Vejo, gospod, je bil petek!" Za to pobožnost pa liberalni sodniki niso imeli pravega razama ter so te koštrane ali fante prav občutno kaznovali.
Te resnične slučaje navajamo našim katoliškim političnim meteorologom v pre-vdarek, kadar bodo sestavljali nov katekizem.
Pri nas se nam sedaj prav dobro godi-odkar imamo katoliško narodno organizacijo, katoliško politično društvo in polno konsnmnih društev. Vse vre" v Ameriko, mlado in staro. Ljudstvo je tako navdušeno in vneto za novi položaj, da hoče tudi v Ameriki uvesti pravo katoliško življenje in našo gospodarsko organizacijo, da bode tudi na dragi polovici naše zemlje zasvetila zvezda prave sreče.
Izpokoren liberalec
V LJubljani, 1 februvarja. Razmere mladoceškega kluba
so se v zadnjih dneh — tako poroča du najaka .Information" — izpremenile neugodno za obstrukcijo, ki naj bi se začela brezobzirno nemudoma. Večina izvrševal-nega odseka in parlamentarne komisije sta odločno proti obstrukciji in nadejati se je, da ostane tudi večina kluba na tem, obstrukciji sovražnem stališču. To vse je provzročil — trdi .Information" — sklep poljskega kluba, ki je s svojo izjavo, da je odločno za delavnost parlamenta in proti obstrukciji. Poljski klub in kat. narodna stranka sta baje sklenila, da ne bodeta več pasivno gledala češke obstrukcije nego aktivno nastopila proti njej. Pod takimi razmerami je obstrukcija nevarna reč. Mladočehov je le 54, ki bi morali biti
vedno prisotni, ako naj bi imela obstrukcija vapeh. Drugih čeških strančio pa bi ne bilo lehko prositi pomoči. Sami pa tudi ne morejo začeti obstrukcije, ker bi bili kmalu premagani, kar bi imelo za češko stvar najslabši upliv. Za sedaj se torej J češke obstrukcije ni bati.
Srbija.
Iz Niša poročajo, da so vse vesti o pustolovskih načrtih kralja Aleksandra izmišljotina ali laž nekega žurnalista, ki dela Milanu reklamo in blati Aleksandra. Docela zlagano je, da je Aleksander zahteval, naj skupščina sklene zakon, ki izobči in izključi Milana za vselej iz Srbije Res je, da želi sedanja vlada kakorkoli onemogočiti Milanu povratek v Srbijo, ker se boji nje gove osvete, ali Aleksander ni nikdar zahteval kakega izgonskega zakona za svojega očeta. Tudi nt res, da je dajal Alek sander, da hoče — za slučaj, da skupščina ne bi izgnala Milana — poklicajti princa Petra Karagjorgjevid* za armadnega poveljnika in imenovati princa Mirka črnogorskega svojim prestolnim naslednikom, ako mu Draga ne rodi sina. To vse so izmišljotine Mdanovih kreatur. Toliko je pa na vsem resnice, da želi kralj Aleksander približati se politično in osebno črnogor skemu dvoru. Ali sedanji kabinet Alefese Jovanoviča bajö nima niti političnega talenta niti rutine, da bi to dosegel. Tieba bo radikalnega narodnega regima, da iz gladi razmerice med bratskima državama, kajti sedaj je nevarnost, da nastane vojna kakor 1. 1866 med Avstrijo in Prusijo. V tem slučaju pa bi igrala vlogo zmagovite Prusije — Črnagora!
Vojna v Južni Afriki.
Dve presenetljivi vesti sta došli iz Londona, ki morajo prijatelje Burov kar najbolj razveseliti. „Dewetje vdrlzmoč-nimi oddelki v Kaplandijo. Radi njegovega velikanskega ugleda in vpliva mere postati njegov napad nevaren — tako poroča .Dayli Mail' — Ho-landcem (!), kajti smatrajogaza dru-zega Napoleona". Ta brzojavka je vsekakor originalna in mora vzbuditi smeh. Dewet je nevaren Holandcem! In zakaj? Zato ker ga daste kot Napoleona! Zares, angleške brzojavke niso le lažnjive in smešne, nego tudi strašno bedaste! Dewet s svojimi močnimi oddelki pač ni prav nič nevaren Holandcem, ki so kri njegove krvi, nego Ie angleški armadi, Kitchenerjn in njegovim generalom. Druga vest je prav tako vesela, ako je resnična. „Daily News" poroča, da je cesar Viljem za posredovanje miru naj pripravne jši. Bruseljska „Gazette" sporoča pogovor z neimenovanim lordom, ki se je vrnil iz Trans vaala, in ima v visokih političnih krogih Anglije sorodnike. Ta lord je dejal, da bo cesar Viljem, ko se vrne iz Anglije, sprejel Krügerja ter ponudil Angliji svoje posredovanje, da se vojna neha. Šefurednik lista .Krefelder Bürgerzeituog*, ki je bil v Koloniji pri
UjST Dali« v prilogi. -g£2>
Politično-meteorologično poskuševališče.
Na ribniškem ozemlju, 31. jan.
Kakor se razvidi iz .Slovenčevih" poročil, se je ustanovilo v naših hribih katoliško politično meteorologično poskuševališče z svezdarnico (dolg in nevkreten naslov, kakor: konstantinopo-litanischsr Dudelsackpfeifer). Naši meteorologi od časa do časa prijavljajo v .Slovencu" proizvode svojih globokih študij in truda-polnih preiskovanj ter krešejo duhovite in blesketajoče se dovtipe, da se nase verno ljudstvo kar topi samega veselja in radosti. Ako se pokažejo taki meteori na našem političnem obzoru, ni Čuda, da mora otem neti vsaka zvezda. Upamo, da bodo naši, za vse dobro uneti katoliški meteorologi Se nadaljevali svoja prekoriatna vremenska raziskovanja, da nam naklonijo Se marsikak užitek, in nas razvesele s proizvodi svojih težavnih študij. Tako je prav, boj se mora izbojevati z uma svitlim mečem. Mi ubogi grešniki v nižavab ponižno in z respektom zremo navzgor, občudujemo meteorno svet lobo nad nami in se radujemo na tem, kako naši meteorologi lepo plešejo svoj tingel-t an gel posebno med Ribnico, Poljanami in sv. Gregorjem, bodisi tudi da se orteneškemu načelniku pri tem hlačioe tresejo.
Pravijo, da je v Ribnici zasvetila da-niča, mi smo pa mislili, da je več e rnica, in se bojimo, da bode prehitro otemnela, ako bode dobivala svetlobo samo od mete-orov, kateri svetijo le v temi ter imajo to lastnost, da se najedenkrat prikažejo na nebu in zopet kmalo izginejo.
Kakor je videti, so naši zvezdari vzeli na piko posebno tudi rodbinske razmere. Prav tako, to je hvaležno polje za pravega katolika. Zakaj bi vhajali možje sitnim ženam, žena osornim možem, otroci preostrim starišem, fantje dekletom v Ameriko? Naj gredo skupaj ali naj pa doma ostanejo. Za sedaj so liberalne rodbine na vrsti, na katere je treba posebno paziti, a pri znani objektivnosti in nepristranosti naših gospodov ne moremo dvomiti, da bodo pozneje razkrivali tudi rane klerikalnih rodbin. Informacije o rodbinskih nezgodah dobodo lahko pri vseh strankah. Celo sedaj tako hvaljeni ribniški .Kifeljo" bode vedel o tem kaj povedati. So pa tudi težave, mož navadno v Ameriki vodi težavno življenje, žena doma. Včasi je treba pomoči na te žavni in polzli poti in ni čuda, ako komu izpodrsne. To nič ne dej, natura tako zahteva, bi rekel g. Gašper, ki ima baje bela jetra. Nekdaj so se naši župniki trudili s spravami med razvnetimi zakonskimi polovicami, kar je baje po zastarelem cerkvenem pravu celo predpisano. A čemu so take sitne razprave? Nova praksa je v tem oziru veliko bolj pametna. Zakonske nezgode se objavljajo v .Slovencu" ali pa v .Dihurju", kakor prodaje v .Laibacher Zeitung". Zakonski grešniki se potem spokore" ali pa tudi ne, kakor jim bolje ugaja. Liberalci se vsaj nekoliko poteftajo, da ne nosijo tako
beže* vse miši in podgane, kajti okus teh parlamentarnih artistov je hipermodern ter ljubi najhujše dissonance in najstrašnejše disakorde. Kori tulijo brez takta med barbarskim petjem solistov, včasih kriči več solistov — a brez vsake harmonije — hkratu, ali pa se izmisli kak tenorist ter poje 24 ur neprestano sam. In kakor operni je tudi dramski del hipermodern: mnogo govorjenja, malo dejanja, najzani-kernejSi in najsurovejši dialogi, brutalna karakteristika oseb (n. pr. .osel! nosorog! opica! svinja!" itd), ter nedostatek vsa kega motiviranega konca. Včasih pa se zmislijo igralci ali režiserji in kar meni nič tebi nič zapro gledališče. Gledalci, ki vzdržujejo to gledališče, pa morajo molčati. Da, niti denarja ne dobo* nazaj, četudi se včasih predstave sploh ne vrše*... Potemtakem bi se smel naš parlament a še večjo pravico zvati .lumpiges Theater".
Ali princ Carneval je tu! Danes seje Šele začelo njegovo vladaratvo, in torej ne gre že sedaj govoriti o pepelničnem mačku in o slanikih !
Bodimo veseli, da imamo na Dunaju tudi nekaj resnih, poštenih in zares sposobnih poslanca v, ki nočejo igrati komedije, ki ne delajo klovnskih kolobarjev ter te ne derd in ne kriče* kakor bebasti Avgusti, in kakor tisti v nebroj pisanih krpio oblečeni harlekini!
pokonci svojih ošabnih glav, ako le necejo postati klerikalci.
Nekateri naši liberalci se celo izpod-tikajo nad tem, da se je shod katoliškega političnega društva vrSil v ribniški Soli, in da se je po novi krščanski navadi priporočal bojkot proti onim trgovcem in obrtnikom, ki največ žrtvujejo za Solo. Tadi ti ugovori niso opravičeni. Ako se dandanes politikuje v cerkvah, spovednicah in farovžih, zakaj bi se pa v Soli ne ? Ako se zida novo Šolsko poslopje, naj ae takoj skrbi za dvorano za katoliške politične shode, ne pa za risanje, kar zahtevajo liberalni Bolniki.
Pri zadnjih drSavnozborakih volitvah so se naSi katoliški možje prav hrabro drsali, vendar niso bile volitve brez marog. Celo nekateri preprosti kmetje so si pod-stopili kritiko vati naSe tajne volitve, seveda bolj na skrivnem in za hrbtom duhovniških voditeljev. Tako se je pritoževal kmet iz občine, kjer je vae tako složno ka toliško volilo, da jim je župan popisal vo livne listke, da so jih morali potem nesti še v župnišče pokazat, ako ni kake pomote, in da so volili samo take poslance, kateri so .gospodom' všeč, in bodo ssmo njih zagovarjali. Dostavil je žalostno: Mi smo res pravi voli, da smo tako volili, akoravno smo vedeli, da ni prav za nas. Ta resnični dogodek kaze, da naše ljudstvo Se ni popolnoma zanesljivo, in da je treba Se pouka Sioer se našim gospodom lahko pri prvi priliki kaj tacega primeri, kakor tistemu skrbnemu očetu, ki je svojega sina do dvajsetega leta tako strogo nadzoroval in ločil od pregrešnega sveta, da do tega časa drugega spola Se poznal ni. Tako skrbno vzgojenega sina vzame potem seboj na se menj ter mu obljubi kupiti, kar si le hoče izbrati. Komaj prideta na semenj, že jima pride naproti rudečelična deklica, katera mladeniču tako dopade, da takoj vsklikne: Oče, tole mi kupite!
Treba je tedaj Se pouka in Sole, pa ne brezverake. Ker naš stari verski katekizem ne velja več, ker ni liberalni politični katekizem nič vreden in tudi prepovedan, in ker celo Mahničevi nauki niso več vsi v veljavi, je potrebno, da se sestavi nov, času primeren katekizem. Pisan naj ne bode preučeno, ampak poljudno, da ga bode lahko razumeti. Tudi pridige nekaterih gospodov so premalo popularne. Tako je nedavno mlad gospodek na oni strani Grmade, katerega naši meteorologi dobro poznajo, na led Kristusovo trpljenje v neko neomljivo zvezo spravil z znano Jaoobijevo živalico v Ljubljani, tako da ga verni poslušalci niso mogli razumeti.
Nauki: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, odpusti svojim sovražnikom, kar tebi ni prav, da ti drugi store\ tudi ti drugim ne stori, — so se popolnoma preži veli. Lepše se vendar glasi: Sovraži svojega bližnjega, opravljaj svojega dobrotnika itd.
Našim meteorologom bi tedaj svetovali, da sestavijo nov katoliški katekizem, po katerem se nam je ravnati. Sposobnosti imajo dovolj, časa pa tudi ne manjka Danes vladajo o tem, kaj je prav, in kaj ni
Princ Carneval zvončklja s svojimi kraguljci ter meče svojo čepico v zrak, da pojö njeni zvončki! Hejo, juh in hopsasa! Bratje, bodimo veseli, dokler smo še mladi in zdravi vsi! Pozabimo vsaj par večerov na politiko, ki nam greni življenje dan na dan! Stran skrbi, jeza in žalost!
Danes zvečer se snidimo v znamenju vrlega trgovskega  pevskega dru Stva, da poskusimo, ali nam niso docela otrpli ndje v gnusni borbi z ostudnimi ne topirji in čuki!
Jutri pohitimo na .Pariško razstavo", kjer najdemo nedvomno dokaj pikantnih Parižank in posestrinj Rusinj!
V njihovi dražestni družbi pa se spom nimo tudi jubileja junaškega .Triglava", ki stoji neomajno v besneče m morju plju skajočega germanstva!
10 februvarja si dajmo rendezvous na .Velikem korzu", na pustni torek pa se poklonimo Se enkrat in zadnjič XIX. veku na .Stoletni maskaradi" ljubljanskega .Sokola".
Živel Carneval! Kratko bo letos njegovo vladaratvo, z*to pa mu ne delajmo sramote! Na Dunaju je Spektakel le v pol nem tiru; začni ae torej Se v Ljubljani.
Ali, prosim, pazite, da ne prinesete domov mačkov, kakoršni se vrnejo v dražbi ŠasterSiča v kratkem i Donajal
RadivoJ Vezelko.
Hrabroslav Volarič: Skladbe.
1. Samospevi s klavirjem. Cena 3 K. Založila Franja Volaričeva. Izdal Jos. Cerin. Tiskali Jos. Eöerle & Comp, na Dunaju.
To je naslov zbirki samospevov pre-rano umrlega Hrabroslava Volariča, bivšega učitelja v Devinu na Primorskem.
Zbirka, v krasnem formatu (27 x 35 cm) ima na čela dobro pogojeno ali ko pokojnega skladatelja ter obsega na finem papirja sledeče lepo tiskane samospeve: 1. .0 j rožmarin!" (Besede zložil A Pin). 2. .Biser ji". (Besede S Gregorčičeve). 3. .Ne žaluj". (Besede Svojmirove). 4 .Dekliški vzdihi". (Besede Fr. Gestrinove). 5. .Pre govorjena o to ž no s t*. (Besede Pavline Pajkove) 6. .Dekliška tožba", (čigave besede? Najbrže skladatelja samega). 7. .Pogled v nedolžno oko". (Beaede S. Gre« gorčičeve). 8. .Ledene rože". (Besede A. ASkereeve). 9. .Zopet solzi". (Besede J. Stritarjeve). 10. .Z v o n ö e k". (Besede Janko Lebanove).
Deset krasnih skladeb na 23 straneh samo 3 krone (po poŠti 10 vin več), — to je pač oendl Skladbe so vse besedilu teko primerne, da se ti zdi, da so s besedilom vred isniknile v skladateljevi duši! Sprem-Ijevanje je dokaj lahko, da ne bode napravljalo tetkoč niti manj izurjenim igralcem na gla
soviiu. A ob vsej tej priprostosti se naha v teh skladbah polno krasnih rnuzikalnib oblik, da nehote sočutno vzdihneš, ko od ložiš zbirko: aZakaj je ta talent moral umreti tako mlad! Kaj bi bil Volarič še lahko proizvel na muzikalnem polju, da je živel vsaj še 10 let!"
Ker nameravam v kratkem pisati .Spomine na Volariča" ter priobčiti njegova pisma, omejujem se danes le na to, da povdarjam, da je Volarič bil globoko-čuten skladatelj.
Kolikor sem mogel izvedeti, so se ti samospevi tiskali v 300 izvodih; tiskarskih in drugih stroškov je bilo blizu 400 K. Želeti bi bilo, da bi vdova skladateljeva vsaj izgube ne imela pri teh skladbah; dobička itak ne bo veliko, najsi bi prodala vse iztiske. Vdova Volaričeva živi v Gorici; ima .velikansko pen-zijo" 40 K, (reci: štirideset kron) n a m e-sec. In s temi si mora plačevati stano-novanje, ter živeti sebe in čvetero otrok! Že iz pijetete do ranjcega skladatelja, iz simpatije do revne rodbine naj bi Slovenci pokupili te iztiske kar najhitreje. Posebno jih priporočam kolegom, slovenskim učiteljem! Naročaju ae pri vdovi Franji Volaričevi v Gorici, v Gospo-skih ulicah St 7.
Na zavitku teh skladeb se bere sledečo .Naznanilo": .Polagoma izidejo
Narodu" št 27, dno 1. februvarja 1901.
Priloga »Slovenskemu
Kriigerju v avdijenoi, pa javlja, da bo cesar Viljem res sprejel mirovno posredovanje med Anglijo in Trans-vaalom ter takoj po svojem povratkn v Berclia začel svoje delovanje in sprejel tamkaj Kriigerja. Z različnih stranij se tor-j javlja ista vest, zato je le želeti, da bi bila resnična, ter da se ustavi krvavi boj preti junakom Barom. Deweta so preganjali Knox, Bruce Hamilton, White, Ma-hon in Maxwell ter ga lovili okoli Kroon-staca, Americe in Holfonteina, ali Dewet jim je pokazal — hrbet in vdrl v Kaplan-dijo. V Londonu vlada zategadelj seveda velikanska razburjenost! O položaju v Kap-landiji poroča „Standard1, 29. m m.: Dne 26. m. m. se ie vršil pri Oudtshoornu boj med Kruitzingsrjem in med polkovnikoma "Williamsom in Byngom. Buri so menda zmagali, kajti po bitki so šli dalje do Kruis-Riverja. Število pristašev se Burom nag'o množi. O zdravstvenem stanju angleške armade poroča „Reynolds Newspa-per": Javiti moremo strašno vest, da se je pojavila v vojski kuga. Nikdar ni bila lista obolelih vojakov tako velika ka-korsedaj. Tifus, katerega imenujejo črevesni katar, požanje vsak teden na stotine žrtev. Število v bolniščnicah ali po hišah ležečih bolnikov znaša več kakor 20.000 mož. Ostala armada pa je oblečena v cunje; vojaki so napol sestradani ter ne dobivajo svoje plače več redno. Med njimi se upornost le še s težavo zakriva. Morda se vrne Ki-tebener na Angleško tako kakor svoj Čas Napoleon iz — Rusije!
Dopisi.
Iz Rsjhenburga, 31. janavarja. (Izjava.) Gasilno društvo rajhenburško je danes na svojem občnem zboru jednoglasno vsprejelo sledečo resolucijo, ki se je tudi zabeležila v zapisnik:
Svojemu požrtvovalnemu, neumorno delavnemu načelniku gosp. Benjaminu Ku-neju izreka ista svoje popolno spoštovanje, priznanje in zaupanje, ter se izjavlja povsem solidarno z njegovim postopanjem.
Najodločneje zavzrača podle, popolnoma neosnovane in lažnjive napade tu-ka)5nega blagoslovljenega brezvestnega do pisnika .Slovenskega Gospodarja", ter protestira proti izrazu: .Benjaminovi ognje-gasci" — kajti mi smo društvo, in sicer: Gasilno društvo rajhenburško, ne pa „Be-njaminovi ojnjegasci". Svečano piosvedu-jemo proti drzoviti insinvaciji, da se je pri sprevodu necega umrlega uda v demokra-škem smislu hotelo demonstrovati z rude-čim trakom venčevira. Zlobnega in borni-ranega dopisuna, kateremu je le edini krščanski namen, sejati nemir in prepir mej tr-žani, ter obrekovati jih na katoliški podlagi, pa pozivljemo, naj se pouči, da je rudeča barva sploh barva gasilnih društev, da so društveni znaki in zastave s sliko sv. Florijana, večinoma blagoslovljene cerkveno tudi rudeče, — a v kljub temu nikakor demokraške.
Iaače ga bodemo tudi, ko ga zagle damo v rudeči kazuli pred žrtvenikom ali ga vidimo korakati za rndeöo cerkveno
vse skladbe rajnega Hrabroslava Voiariča. Prihodnji zvezek bode obsegal pet šaljivih samospevov, ki bodo primerni za izvajanje zlasti pri predpustnih veselicah naših pevskih in drugih društev. Zatorej izidejo ti samospevi že v prihodnjem predpustu, če se bodo pričujoči samospevi pravočasno in pclnostevilno razprodali, da bo moči pokriti tiskarske in druge stroške".
Naj bi ne bilo narodnega društva, muzikalne narodne rodbine, ki bi ne imela teh „Skladeb". Priporočam jih tudi gostil ničarjem, ki imajo v gostilniški sobi — klavir. Boljše zabave si ne išči, kakor če v veseli družbi poslušaš te krasne samospeve.
Končno pa si dovoljujem še neko opombo. Gospod Josip Čerin je vreden vse hvale, da je to zbirko uredil s tako finim ukusom in s strokovnjaško rutino. Vendar bi ga prosil, naj Voiariča, kolikor je le možno, ne popravlja, vsaj bistveno ne. Iz .Zvončka" sem se prepričal, da je klavirski uvod precej okrajšal, a tudi melodijo ob konca skladbe malce spremenil. Morebiti je pa to storil skladatelj sam, kar meni ni znano.
Janko Leban.
zastavo pri sprevodih, z istim pravom smatrali čistokrvnega, pristnega .mokrača".
mp. Alojzij Schweiger, mp. Miha Vutko-vie, mp. Franjo Kacjan, mp. Fran Ivano, mp. Jože Radej, mp. Dragotin Zemljek, mp. Anton Petanöic, mp. Viljem Petancic, mp. Anton Marino, mp. Jože Terpino, mp. Anton Petaoi, m p. Frano šerbeo, mp. Ignacij Ivaoic, mp. Frano Rainer, mp. Jože Krevlj, mp. Al. Krevlj, mp. Fr. Simonišek, mp. Jožef Kokole, mp. Miha Sajovic, mp. Franc Šavl.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. februvarja
— Osebne vesti. Gosp. profesor Ferd. Seidl v Gorici je imenovan dopisojočim Členom geološkega zavoda na Dunaju za zaslnge pri geološki preiskavi goriške dežele in pri proučavanjn zemeljskih potre sov. — Konceptni praktikant v Ljubljani, g. Ernest Kordin, je imenovan deželno-vladnim koncipisfrm. — Davčni pristav v Litiji, g Ivan Ditrich, je imenovan davčnim cficialom. — Postajenačelnik v Trebnjem, g. Ivan Laibacher, je premeščen v Škofjoloko. Na njegovo mesto pride g. Ivan Pol a k iz Višnjegore.
— „Slovanski centrum?" Sinočnji »Slovenec* poroča: .Katoliško narodni po-slanoi kranjski so se danes provizorično konstituirali kot slovanski centrum in so provizorično vodstvo izročili dr. šu s ter-šiču. Onima nalogo z drugimi slovanskimi poslanci se pogajati o vstopu. Dozdaj so pristopili: dva katoliška Moravana dr Sto j an in dr. Hruban in od izvenkranjakih dr. Gregorčič, vitez Berks in Žiokar. Vsprejem liberalnih Slovencev je izključen. Dalmatinski Hrvati se bodo jutri posvetovali, kako se bodo ravnali v teh zadevah". — Končna beseda o tej stvari še ni mogoča Nekaj pa lahko omenimo. Gospoda dr. Semec in dr. Dečko sta vodstvu napredne narodne stranke sporočila, da so imeli Stajerski slovenski de želni poslanci sestanek, na katerem so se vsi, tudi Robič in Žičkar, izrekli za skupen klub na narodni podlagi. Kadar bo zadeva definitivno do-gnana, govorili bomo dalje.
— Kranjska trgovska in obrtna zbornica. Trgovsko ministrstvo je potrdilo izvolitev gosp. Josipa Kušarja predsednikom in g. A n t. K1 e i n a podpredsednikom trgovske in obrtniške zbornice kranjske.
— Razširja jmo „Rodoljuba". Odkar izhaja ..Rodoljub1' kot tednik se oglašajo dan na dan naročniki in zdaj se razpo šilja 6000 izvodov tega lista. Največ zaslug imajo tisti rodoljubi, ki so po več iztiscv naročili, da se brezplačno dopoši-ljajo revnejšim kmetovalcem. Ljudstvo čita z veseljem „Rodoljuba'' in koder je list razširjen, povsod se opazuje neko veselo gibanje mej kmetovalci ne samo na Kranjskem, nego tudi na Štajerskem. Žal, da se v nekaterih okrajih somišljeniki še vedno ne ganejo in ne stere ničesar, da bi se*-„Rodoljub" razširil Na noge! Mi nimamo prižnic in spovednic, mi ne moremo za svoje ideje drugače delati kakor s časopisi. Zato pa prosimo somišljenike po deželi in tudi po Štajerskem in Koroškem, — Primorci imajo dobre svoje liste — naj agi-tuje jo za ,Rjdo ljuba'! Zajedno pa tudi opozarjamo, naj bi somišljeniki podpirali „Rodoljuba', ki izhaja zdaj v 6000 izvodih, tudi z inserati, da se vsaj nekoliko pokrijejo ogromni stroški.
— Časniški glssovi o slovenskem unijststvu. .Edinost' odgovarja na .Slovencev" članek .Barantači" takole: .Slovenec", da bi zbegal in nabujskal narod proti slovenski unijatski cerkvi — zmešal je v članku .Barantači" katoliško unijatstvo z razkolnim pravoslavjem in racijonalističnim starim katolicizmom. In vendar je slovenska nnijatska cerkev tako katoliSka kakor latinska, tako s vet a kakor latinska, tako varovana in priznana od rimskih papežev kakor latinska. Sili nam vprašanje': dali je .Slovenca" znan nank papeža Benedikta XIV., kateri obsoja vse nasprotnike vz toč ni h cerkva, .nevedneže in osabneže" in njih nank, .veliko zmoto". Pridržuje si — kakor smo že rekli —, da o pravem času temeljito zavrnemo vse napade lati nizator-skih Slovencev na sveto rimsko-katoliško — ne latinsko — ampak slovensko uni-jatsko cerkev, povdarjamo danes le to, da
ne sme nobeden pravoverni rimski katoličan brez pohujšanja citati .Slovenca", kadar napada sveto katoliško cerkev. —" Tudi goriški klerikalni list ,L' Eco" ae je že lotil nnijatske cerkve. .Soča" mu je takole posvetila: Okoli „L' Eco", te grde kardinalove hinavke in .Pismojenčeve" sestre, pleše zbeaneli laški derviš, ki čuje na ime .Un imparziale". črni frak mu leta po zraka, svojo jezuvitsko glavo ziblje aem ter tje, oči se mu bolijo, iz ost pa sika .un' infamia, ona grande infamia, calunniosa asserzione" itd. Revež se nam smili, ker očividno trpi na neozdravljivi bolezni fiksnih idej, ker noče pripoznati tega, kar uči zgodovina. Odprite zgodovino, pa pravo zgodovino, ne le kos kake katoliške, in tam se vam zakrohoče nasproti tisto britko narodnostno gorje, katero je zadelo nas Slovence po možeh, ki so hodili med nas v levici s kruciflksom, v desnici pa z mečem. Na zvit način so presleparili dobro slovensko ljudstvo ter ga podjarmili, in od takrat se krčijo naše meje, gine naš narod. Da jih ni bilo tistih, da so prišli med nje res sveti možje, kakor Ciril in Metod, s slovensko besedo na jeziku v cerkvi in zunaj nje, oj, to bi se bili razvili Slovenci! Mogočno kraljestvo bi tvorili od Rezije do pred Dunaja, od Korotana do Adrije in globoko doli v Istro. Tako pa ginevamo. Današnji dan ni treba več meča, način raznarodovanja je drug, današnji dan nas mori klerikalizem. Avstrijska vlada je poslala med Slovence Missijo, kateri je provzročil na Kranjskem to, kar vidimo sedaj, on je patron tiste grde gonje v naši deželi, in on je po svoji brigi za klerikalizem kriv tudi tega, da tone Korotan v morja nemštva ter da na Štajerskem jadrajo nasproti čudnim razmeram. Ljubljanski škof in mariborski sta mu verna oprodi. Kardinalov klerikalizem že kaže vidne posledice. Klerikalnim po slancem na Kranjskem ni več za narodnost, oni iščejo na Dunaju le .mnogoštevilen, lep klub", v katerem bo vladalo samo — krščanstvo. Kdo se zmeni za narodnost! Tista njihova fraza o ravnopravno sti, katero pritikajo na koncu, je le tako .radi lepšega!" Da se rešimo takih razmer, moramo pač kreniti na druga pota. Škofov z reverzi in politikujočih duhovni kov ne potrebujemo. Te naj ima katoliška cerkev z rimskim obredom, mi pa hočemo svojih duhovnikov s svojim slovenskim bogoslužjem. Kaj pravi .L* Eco", ali bi ne bilo bolje za nas, ako bi se ta reč tako obrnila?! Mi mislimo, da, .L'Eco" seveda, ne! .L* Eoo", in ž njo tudi kardinal, stoji na stališču, da je nič ne briga, kako molijo Slovenci v Gorici Boga privatno To je ne briga nič, ali briga jo to, da v goriških cerkvah se ne sme ni česar spremeniti v prilog Slovencem To je povedala čisto odkrito. Hvala! To nas mora le še boij vspodbu jati, da se obračamo proč od latincev ter se pridružimo k unijatom z našo slovensko službo Božjo! In kadar se to zgodi, takrat bo tisti .Un imparziale" lahko sam plesal, k večjemu še s kakim svojim ,so-bratom", po goriških cerkvah. Amen!
— Klerikalizem in „Snops". Ako pregledujemo statistično izkaze o žganie-pitju, najdemo hitro v kaki tesni zvezi sta žganje in .živo katoliško prepričanje" v naši deželi Kolikor več se v kakem okraja popije žganja toliko več je .živo katoliško prepričanje", nasprotno pa, kolikor manj se popije žganja, toliko manj je ljudstvo zavzeto za klerikalizem. Največ žganja se spije na Gorenjskem in v ljubljanski okolici, tu je tudi .katoliško prepričanje" naravnost velikansko, tu cvete klerikalstvo tako, kakor nikjer v celi Avstriji. Ta pride namreč na vsacega prebivalca povprek šest litrov .šnopsa". V na prednih okrajih n. pr. v logaškem in po-stoji nekem pa še jeden liter ne pride povprek na vsacega prebivalca. Razloček je velikanski in nihče ne more več po tem tajiti, da sta klerikalizem in žganjepitje v kavzalni zvezi, da sta drog drugemu ne kak pogoj, tako da se lahko reče: Kleri kalstvo pospešuje žganjepitje, žganjepitje pa je podlaga klerikalizmu. Dejanske razmere potrjujejo to popolnoma. Poglejmo kamorkoli po Gorenjskem in v ljubljanski okolici, v ribnilki dolini in v litijskem okraja, povsod vidimo, da se Siri žganjepitje, čim bolj prevladuje klerikalizem in da so največji ,,snopsarji'4 tudi najvnetejši klerikalci.
— Nadležnost zagnanih beračev. .Soča" piše: Neki kapucinski berač je lazil po hribih ter nabiral miloR^oe, seveda največ od reveže v, ki so tisočkrat bolj potrebni nego kapflcioi. Prišel j*- tudi v Kobarid. Tu je hotel videti G*brvv-kov dom, morda da bi ga klel, ko bi šel mimo. Tam nekje v bližini je vprašal: »Kje pa je doma tisti Gabršček, tisti pas?!" Nagovorjeni gospodar odgovori: .Zakaj pas. ali pes, saj je po božji podobi ustvarjen?" Politikujcči kutar zarohni na to: .Kai po božji podobi, tisti je pas, ni človek!" V tistem hipu je prinesel pismonoša „Primorca*. Kutar se je tako prestrašil, da je kar zbežal. In res, lahko bi se mu bilo pripetilo, da je bil zletel doli po stopnicah. V Dfežnici je po hišah strastno agitova! proti .Primorcu". V neki hiši jih je botel odnesti; ali gospodinja mu je rekla, da mu rada izroči nekaj starih številk, ako ga veseli, zadnjo pa naj lepo na miru pusti, ker je niso še vsi pre-čitali. Jezen je odšel. Tako ostudbe si dovoljujejo berači v kutah, ko naše ljudje nadlegujejo s svojo sitnobo. In mi bi sa niti braniti ne smeli ? Rojaki! Ko pridejo taki hujskači, le z metlo jih naženite!
— Umrl je danes v starosti 69 let mizarski mojster g. Jakob Petrin, obče-spoStovan someščan in vrl narodnjak. Bodi mu prijazen spomin!
— Promocija Gosp. A Mulej, av-skultant v Celju, rodom iz Potoka na Gorenjskem, bivši predsednik .Triglava", je bil v torek, 29 januvarja v Gradcu promo-viran doktorjem prava. Čestitamo!
— Promovirala bosta v pondeljek 4. februvarja 1.1 opoldne na graškem vseučilišču gospoda Fran Ranožnik iz Črnega vrha pri Idriji ter Josip Strašek iz Koprivnic« pri Rajhenburgu na Štajerskem, za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo !
— Vojaška vest. Cesar je imenoval gospoda Jurija Dmitrovič*, doslej polkovnika in poveljnika pešpolka Fabini št 102 v Tridt-ntu brigadirjem pri drugi pehotni brigadi v Sarajevu. Gosp. Dimitrovid je rojen I. 1848 v Vrgi mestu v nekdanji vojaški granici. S svojim 6 letom je prišel kot častnikov sin v vojaško vzgojevališče in tega časa ni stekel več vojaške suknje. Udelež 1 se je okupacije v Bosni, kjer si je stekel velike zasluge, radi kojih so ga odlikovali z vojaškim zlat m križem za hrabrost in drugimi svetinjami. Nam je novi general znan izza časa, ko je bil poveljnik kranjskega lovskega bataljona štev. 7. Dne 22. aprila 1899 se je poročil v Gorici z gospodično Pavlo Lebanovo iz znane rodoljubne dtužine v Gorici
— Pomočni in privatni uradniki, kje ate? Pred dobrimi desetimi leti ustanovilo se je v Ljubljani bolniško in podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko s humanitarnim smotrom, da poleg § 1. pravil d-je svojim članom o bolezni bolniško podporo v denarji, zdravniško pomič. potrebna zdravila in druge zdravilne primočke in ob smrti ostalim svojcem donesek za pogrebščino". Videti je, da se je diuštvo postavilo res na plemenito, človekoljubno stališče in iz dejanskega položaja pomičnih in zasebnih nradnikov bi se dalo sklepati, da se bodo kar iz vse duŠH oklenili te krasne ideje in pristopili v fear mnegr brojnejflem številu k društvu. Toda bndko bi se varal vsakdo, kdor bi se drznil kaj tacega misliti! Naša prislo-vca veli, da dostikrat človek sam sebi ne^e dobro. In tndi v tem slučaju se zdi, da pomočni in zasebni uradniki na Kranjskem vedo Se vse premalo upoštevati in ceniti dobrote, ki jih |im nudi društvo, ustanovljeno baš v njih prid in blagor, kajti drugače bi ne mogli kazati toliko hladnosti in brezbrižnosti njemu nasproti. Saj oni dve kroni, kteri je mesečno plačati, vendar ne pomenita ničesar proti dobrotam, katere prejema sleharni ud v slučaji bolezni. A ne samo uslužbenci, tudi njihovi gospodarji bi se morali brigati za tako eminentno humanitarno društvo, pri katerem se občuvajo njih uslužbenci v sla* čaja bolezni največje bede. A tudi na tej stra i vlada hladnost, brezbrižnost Zgodilo se je lani, da je drnštvo razposlalo mno-gobrojnim šefom tukajšnjih privatnih pi-aaren avoja pravila, poživljajoč jih, da delujejo na to, da njih podrejenci pristopijo k toli važnemu društvu. Toda čudo! Društvo ni dobilo niti jednega odgovora. Svet vedno toki o slabih časih, a če ae mu hode dati priliko, da bi si svojo revščino
v slučaji kake nesreče ali bolezni olajšal, pa obrne ti priliki hrbet. Niš ne pomaga stokati in jokati! Sam si človek pomagaj! Zato pa bodi skrb in dolžnost vsacega po močnega ali privatnega uradnika, da Čim preje pristopi k temu, zanj toli pomembnemu društvu, katerega število članov se je od avgusta 1. I. podvojilo in katero je imelo leta 1900 imetka ie 5939 K 81 h in katero postane lahko v najbližji bodočnosti za nas mogočna stanovska organizacija. V slogi je moč! Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal! x.
— Slovensko gledališče. Jutri, na Svečnico, 2 februvarja bodeta dve predstavi v deželnem gledališču. Pri popoludan ski ljudski predstavi ob znižanih cenah točno ob pol 3 uri igra se ne preklicno zadnjikrat v sezoni priljubljena narodna igra s petjem „Rokovnjaöi", zvečer točno ob 7. uri igra se pa zabavna predpustna g'uma „Charleyeva teta*. Opozarjamo, da je začetek večerne predstave določen izjemoma na sedmo uro. — V torek, 5 februvarja igra se prvikrat v sezoni „Lowoodska sirota", v kateri igrata veliki in važni ulogi gdč Rile kova in g. Dobrovolny. — Za petek, 8. februvarja pripravlja se .Lobengrin".
— Slovensko gledališče. Sinočnja .Tannhäuserjeva" predstava je bila v solističnem oziru jako dobra izvzemši malo nepriiiko v drugem dejanju Posebno gosp. 01 Šewski se je pokazal zopet umetnika do zadnje žilice, po glasu pa nas je sinoči kar najugodnejše presenetil. Ensembli so nekoliko zaostajali potrebovali so skušnje, zato je pa orkester dobro uspeval.
— Slovenskega trgovskega druitvs „Merkur" v Ljubljani začasni odbor vabi k I. rednemu občnem zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 3 februvarja t 1. v .Narod nem domu" pritličje na levo, vse trgovce in trgovske nastavljence, da se gotovo polnoštevilno udeleže, ker je društvo vele-važnega pomena za slovensko trgovstvo in njega naraščaj. Dnevni red v inseratu današnjega lista.
— Pevsko društvo „Ljubljsna", opo zarja in vabi p n. slavno občinstvo Še je-denkrat na njega jutrajšnjo maskarado pod naslovom .Pariška razstava". Od bor društva poskrbel je za naj raznovrstne jšo in vsestransko zabavo, tako da se gotovo nobedeu posetnik na razstavi dolgočasil ne bode Razstava o vori se jutri, dne 2 februvarja 1.1. ob 7 uri zvečer. Ker so odboru društva glede vabil celo do včerajšnjega dne dohajale reklamacije, koje so se pa možnosti tudi rešile, vsled tega se vsi dotičniki, kateri nameravajo razstavo pose titi, tem potom najuljudneje opozarjajo, da jim je tudi brez vsakega vabila vstop dovoljen; kajti pri tako obilnem številu razpošiljanja vabil je pač lahko mogoče, da se odboru kaka neljuba pomota pripeti, kar naj slavno p. n. občinstvo blagovoli v po-štev jemati. Na svidenje torej jutri na .pariški razstavi", kjer je poleg raznovrstnih udobnosti skrbljeno tudi za vsestransko in neprisiljeno zabavo
— Kje se vrši pustni korzo ? Na to vprašanje odgovarjamo, da se .Veliki pustni korzo" ali .Slavčeva maskarada" vrši malo pustno nedeljo v .Narodnem domu" v Sokolovi dvorani, kjer bode videti nekaj izrednega za Ljubljano, kar se je vršilo v .starodavnih" časih, a je v teku časa zopet izginilo. Dela in slikarije za ta .korzo" so v spretnih rokah ter tndi že v polnem tiru. Poleg že omenjenih skupin se je zopet prijavilo večje število posameznih mask ter skupina .muzikaličnih gigerlov", broječa 12 o8ob. To je fenomen XX. stoletja, ker »muzikaličnih" gigerlov dosedaj še nismo doživeli. Odbor je preskrbel, da bodo vsa okna v ulicah in trgih, kjer se vrši .korzo", gledalcem na razpolago. Predprodajo vstopnic za maskarado ima g. Fran Čuden, trgovec na Mestnem trgu- Dobe se pa tudi ob nedeljah od 10—12. ure dopoludae v društvenih prostorih v .Narodnem domu". Maske dobe vstopnice le proti izkazu vabila.
— Iz Št. Vida pri Vipavi se nam piše: Letošnje državnozborske volitve so tudi nas Št. Vidce nekoliko zdramile iz navadnega mrtvila. Posledica temu je, da se je tukajšnje dolgo dremajoče bralno društvo .Sloga" na novo oživilo. V nedeljo 20 t m. se je sklical društveni občni zbor, pri katerem se je sestavil naslednji odbor: predsednik g. Mihajel Bergant, učitelj; njega namestnik g. Edvard Žvanut iz Lozic; tajnik g. Iv. Mislej iz Št Vida; blagajnik
g. Jožef Bizjak iz Št. Vida; odborniki pa gg. Karo! Mozer, Iv. Bratož in Iv. Vovk. Da društvo pokaže svoje življenje, je sklenilo napraviti dne 10, svečana društveno veselico a plesom, h kateri se prijatelji društva uljudno vabijo. Nadejati se je, da bo na novo oživljeno društvo delovalo v prospeh in probujo naroda, ter da se bo lepo razvilo, kajti število udov je v kratkem Času naraslo do 40 obljubilo pa jih je še več pristopiti.
— Bohinjska železnica. Razni listi poročajo, da se je pri pregledovanju terena za zgradbo tunela bohinjske železnice dognalo, da ni trdne skale mej Bohinjem in Goriško, tako da bo zgradba tunela dala veliko več dela, nego se je mislilo in bo tudi veliko več veljala.
— Odbor „Slavca" opozarja svoje člene na jutršnjo maskarado bratskega pevskega društva .Ljubljana", katere naj ss po možnosti udeležb.
— Predpustna veselica ,,Tambura-škega in pevskegs kluba Krim" Viške in Glinške čitalnice obeta privabiti mnogo prijateljev društva na ta obsežni zabavni večer. Tamburaši, kateri bodo z na novo izšolanimi komadi razveselili občinstvo, vadijo se jako marljivo pod spretnim vodstvom g. Lehpamerja Dramatično oaobje katero vodi vrli gosp. Pirnat, bode prav dobro izurjeno nastopilo. Začetek te veselice je ob pol 8 uri zvečer. Vstopnina 15 krajcarjev za osebo. Za povratek v mesto so omnibus ali sni na razpolaganje.
— Šolska mladina v Gor. Logatou priredi v nedeljo dne 3. februvarja v šolskih prostorih veselico. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vin. Prostovoljna preplačila se hvaležno sprejemajo.
— Na dolenjski železnici ne bo po-čenši s 1. februvarjem več mogoče voziti se v prvem razredu, ker se ta razred opusti.
— Strelski klub v Zagorji priredi, kakor že enkrat objavljeno, v soboto dne 2. svečana v prostorih gosp. Müller ja plesni venček pri katerem bode sodeloval tudi pevski klub. Po pripravah soditi obeta biti ta plesni venček najsijajnejši od vseh do sedaj prirejenih. Velikanski prostori krasno okinčani z grbi, tarčami in drugim bode že nekaj, vrh tega izborna godba in lepo petje, no pa tudi za dobro jed in pijačo je preskrbljeno.
— Savinjska podružnica „Slovan-skegs planinskega društva" ima svoj občni zbor, dne 2. februvarja t. 1. namreč na Svečnico na Ljubnem v gostilni gosp. Petka ob 2. uri popoldan s sledečim vspo-redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. proračun za 1. 1901. 5. Nasveti in predlogi. Ako ne bode )ta občni zbor sklepčen, vrši se v smislu pravil isti dan ob 3. uri popoldan drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih. Vabijo se vsi Člani! Gostje dobro došli!
— športno društvo „Msribor" ima
svoj občni zbor dne 7. februvarja v prostorih gostilne .Narodnega doma" v Mariboru ob 8. uri, in v slučaju nesklepčnosti ob 9. uri zvečer.
— Slov. pevsko društvo „Vranska Vila" na Vranskem izvolilo si je pri svojem četrtem občnem zboru za bodoče leto sledeči odbor: g. Karol Schwentner, predsednik; g. Matija Sevnik, podpredsednik; g. Ivan Kramar, pevovodja; g. Franc Oset, blagajnik; g. Franc Ocvirk, tajnik; g. Anton Aleš, gospodarj; gg. Ivan Golob, Luka Stober in Anton Zorko, odborniki. Društvo je priredilo predpustni koncert s plesom, pomladi koncert na prostem, cesarsko slavnost, običajno nagrobnico, Prešernov večer in več manjših pevskih večerov. Vaje so se vršile izvzemši šolskih počitnic redno po dvakrat odnosno trikrat v tednu. Udov je bilo: 2 častna, 3 ustanovni, 36 izvršujočih in 8 podpornih. Blagajničnega prometa je bilo 513 K 60 h in ostanek v blagajni znaša 195 K 20 h. — Slavna vranska posojilnica dala je tudi letos 40 K podpore, za kar ji bodi izrečena najtopleja zahvala. — »Vranska Vila« priredi s sodelovanjem celjske narodne godbe dne 10. februvarja v gornjih prostorih »Slovana« veliki koncert z raznovrstnim programem in s plesom.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januvarja 1901 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 1127 strank 584.619 kron 61 v. 955 strank ps dvignilo 793.643 kron 16 v.
— Občni zbor slovenskega Izobraževalnega in zabavnega društva „Na-prej" v Gradou zboroval je dne 20. januvarja ob mnogobrojni udeležbi udov. Iz odborovega poročila posnemamo, da se je število udov v preteklem letu potrojilo, ter da je društvo, katerega smoter je: buditi in ohranjevati slovenski živelj v Gradcu, vseskozi vrlo napredovalo. Osobito je to zasluga graške slovenske inteligence katera je s svojim pristopom društvo dvignila in se s tem skazala res slovensko; dalje je pa napredek društva tudi zasluga onih gg. visokošolcev, kateri so z agitacijo, poučevanjem in 8 predavanji požrtvovalno podpirali odbor v njegovem delovanju. (Odbor pa mora odločno zavrniti trditev g. dopisnika v .Slov. Narodu", da bi bili kateri gg. dijaki .peto kolo" pri društvu, ali da bi bili isti kedaj društvo zlorabljali v svoje ,,specijalne namene"!) Društvena knjižnica šteje nad 900 zvezkov. V čitalnici so na razpolago skoro vsi slovenski časniki ter gre posebna zahvala zato vsem onim upravništvom slovenskih časopisov, katera so pošiljala društvu svoje liste brezplačno ali pa po znižani ceni, kakor: .Slovenski Narod", .Sloveneo", .Elinosf, .Domovina", .Soča", .Gorica", .Primorski list", .Mir" in dr. V odbor so bili izvoljeni: g. dr. Žižek, predsednik; g. E r b e ž n i k, podpredsednik ; g. L i s a c , tajnik ; gosp. B r o 1 i h , taj. namestnik : g. Š m a u c , blagajnik ; g. T r š i č, blag. namestnik ; g. S t e r 1 e, gospodar; g. phil. K o 1 e n e c, bnjižnjičar, ter odborniki g. Hrašovec, č. g. Ljubša, g. R o j n i k, g. P o d-gornik. g. Petek in g. Zorman.
— Pri beračenju je na Starem trgu padla 68 let stara beračica Jera Sterniša in si zlomila nogo. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Psa povozil je včeraj zvečer brzo-vlak pri železniškem prelazu v Latterman-novem drevoredu.
— Tatvina. Delavčevi ženi Marjeti Ža-garjevi v Konjušnih ulicah je bilo ukradenih iz stanovanja in iz zaklenjenega kovčega 30 kron. Tat bode najbrže domač človek. — Ravnatelju kranjske hranilnice in njegovima hčeroma je neznan tat ukradel iz stanovanja 100 kron denarja, 4 zlate prstane, zlat medajlon, 3 zlate zapestnice, zlato brožo, zlato verižico, črno pelerino in modere. Sumniva je tatvine neka postrežnica, ki je le dva dneva stregla v hiši in je potem pobegnila.
— Z dežnikom je vdaril včeraj zvečer v neki gostilni neki gost svojega tovariša, s katerim se je bil spri, po ustih, da mu je prebil spodnjo ustnico.
— Zdravstveno stenje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. do 26. januvarja kaže, da je bilo novorojencev 37, umrlih 18, mej njimi jih je umrlo za vra-tico 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 6, iz zavodov 11. Za infekcioznimi boleznimi je obolelo, in sicer za škarlatico 7, za vratico G, za varicello 5 oseb. _
* Maršal Josip Vladimirovič Our ko je umrl, z njim pa so izgubili Rusi jed-nega najslavnejših generalov, vojaškega veleuma, ki je s svojim duhom in mečem proslavil svojo veliko domovino in ter raz tegnil moč ruske države. Kot potomec plemiške rodbine je bil rojen 1. 1828, užil kot paž odgojo v Petrogradu, postal leta 1846. komet pri telesnih gardnih husarjih, posečal šolo generalnega Štaba, se odlikoval kot stotnik v vojni na Krimu in poslej naglo avanziral. Kot polkovnik se je leta 1863. udeležil vojne proti poljskim ustašem in bil 1. 1876. že generalni lajtnant in poveljnik divizije gardne konjiče. Njegova velika nadarjenost in nenstrašena energija pa sta se izkazali v veliki in krvavi vojni proti Torkom na Balkanu. Leta 1877. in 1878. je premagal opetovano Turke in ujel Vesel pašo z njegovimi 20 bataljoni pri Kazanliku. Poslej je bil poveljnik petro grajskega vojaškega okraja in pozneje, leta 1882 poveljnik odeškega vojaškega okraja L- 1883 pa je postal generalni guverner v Varšavi. A ta se ni čutil srečnega. Kot vojak, ki ni diplomat, ni dosszal vspehov, katere je želel. Ko je obolel, je stopil z naslovom maršala v pokoj ter prebil koneo svojega življenja na posestvu Saharov pri Tvoru. Gurko je reorganizator make vojn
ki je bila pred njim zanemarjena ter je zahtevala vojna s Turki zategadelj velikanskih žrtev. Gurku so očitali neusmilje nost in celö krutost; velik madež na nje govem značaju pa je bilo tudi njegovo neizprosno sovraštvo do Poljakov, ki so ga smatrali vedno za svojega najhujšega narodnega nasprotnika. Vendar je ime Gurko v zgodovini ruske armade nesmrtno in njegove zmage so mej naj sijaj nejši mi v 19 veku.
* Radi duhovnikov razveljavljena volitev.  Upravno sodišče je razveljavilo obč. volitve v Fundl Moldaviju, ker so se pri petila med volitvijo velika nasilstva in nečuvene sleparije.   Grško orijentalski dü hovniki in bogoslovci so rumuuskirn kmetom jemali šiloma glasovnice iz žepov ter jih z grožnjo, da bodo sicer prokleti, prisilili, da so volili duhovniškega kanli data.   Duhovništvo je  ponaredilo vohlne liste, odganjalo ljudi z volišča in dovoMo, da je volil nekdo trikrat.   Sploh je duhov ništvo nastopalo silovito ter je goljufalo očitno.   Volitev je bila na pritožbo 13 vp lilcev razveljavljena.
* Otroka sežgala. Na Dunaju se je vršila porotna obravnava proti zakonenma Ott. Obtožena sta, da sta svojega nezakonskega sinčka Josipa tako pretepala, da* je obolel; ko se mu je na lediib napravila bula, jo je oče s Škarjami prerezal, daje deček zategadblj več dni krvavel in končno radi zastrupljanja krvi tudi umrl. Na to je oč« dečka razkosal in posamezne dele telesa v štedilniku sežgal. Ob tem ogniu pa je kuhal zajutrek in obed! Policiji je Ott spočetka lagal, da je vrgel truplo v Dunav, končno pa je priznal, da je telesoe iztrpin^enega dečka z nožem razrezal ter posamezne kose sežgal. Kot sokrivka je obtožena njegova žena, ki je dečka živinsko pretepala ter se zanj tudi v bolezni ni zmenila Pred porotniki sta se vedla zakonca cinično . in drzovito. Ott je bil brezposeln monter, njegova žena pa raznašalka časopisov. Razen sežganega Pepčka imata še dve de klici, ki sta pričali obe jako obtoževalno proti starišem. Včeraj se je izrekla sodba. Josip Ott je bil radi umora in sežiga petletnega sinčka obsojen k smrti na vislicah, njegova žena R zalija pa v ječo na 12 let.
* 4200 kron štolnine za pogreb. Iz Črnovice se poroča, da se je pred on dotnim deželnim sodiščem vršila civilna obravnava, ker so dediči posestnika Ivana Hauserja telili katoliškega župnika Stein bacha, da mora vrniti menjioo za 4200 kron. Lani je Häuser umrl, in župnik je zahteval za se 2200 kron in za cerkev 2000 kron, sicer mrliča ne pokoplje. Dediči so prosili, naj bi vendar nekoliko odnehal, a župnik je ostal neizprosen. Okr. glavar, katerega je prosila vdova posredovanja, pa je prosilko zavrnil. Dediči niso imeli denarja, zato so izročili župniku menjico za 4200 kron. Ko je prišel župnik po mrliča, je stopil prej še k vdovi in zahteval, naj podpiše menjico še na zadnji strani. Žena se je branila, a župnik ji je zagrozil: .Ako ne podpišete, odidem z vsemi zastavami in Vam napravim največji Škandal!" Vdova je torej menjico podpisala. Po pogrebu pa je vdova župnika tožila, da ji- mora menjico vrniti. Župnik je hotel najprej utajiti svoje postopanje, končno pa se je z vduvo poravnal ter mu je plačala le 800 kron, cerkvi pa 400 kron. Potemtakem pogrebni stroški niso znašali več 4200 kron, nego 1200kron, kar je še vedno ogromno! Pa pravijo, da nekateri duhovniki ne zlorabljajo cerkve in obredov!
* Samomor iz ljubezni do sestre. .Bosn. Post" poroča, da je bila sestra pekove žene Savke Drocika, Stana, smrtno bolna. Sestra Savka je izjavila, da smrti Stane ne prenese, in da pojde s sestro vred v smrt In res, te dni se je dekletu obrnilo tako slabo, da je kmalu nato umrla Pekova žena pa smrti ni čakala, nego izginila Kmalu so jo našli v vodnjaku utopljeno. Bila je stara 30 let. Tako je imel pek Sava Drocik v hiši dva mrliča: ženo in svakinjo.
* Okrsjni glsvsr — ropar. Iz Lvova poročajo: Katoliški župnik Milevaki v rusko litavskem kraju Krosje v okrožju Kovno je hranil 12 000 rabljev za stavbo nove cerkve. Pred kratkim ob 1. ponoči je zbudil ropot župnika, in šest ošemljenih mož je vdrlo v vežo. Ošemljenoi so zahte vali, naj gre župnik nekega delavca spre-
Dalja v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu** St 27, dn6 1. februvarja 1901-
videt Ko je župnik, nsttesnje tej proSnji, stopil iz sobe, so mu možje vrgli okoli vratu vrv, ter zahtevali, naj jim izroči denar. Župnik je ostal navidezno miren ter je pozval može, naj gredo z njim v sobu. Tam je župnik Sel k pisalni mizi ter bliskoma potegnil revolver in ustrelil. Dva roparja je župnik ustrelil, drugi pa ao zbežali. Mrtveca sta bila okr. glavar in njegov adjnnkt Sluti se, da so bili tudi ostali Štirje pobegli roparji uradniki okrajnega glavarstva. Najlepše pa je da so druzega dne zaprli — župnika, 6e§, da ni imel orož nega lista. Ropar glavar je Sel ropat, misleč, da župnik nima orožja'
* Čudno tele. Iz Sonje javljajo: V nasi okolici vrgla je krava te dni nenavadno tele, ki ima na glavi — tri pare ušes ITSesa so nekoliko manjSa, a stoje v vrsti drugo poleg drugega. In Se nekaj je bilo čudnega na teletu. Ko je priSlo na svet, je bilo pokrito z malimi živalicami, sličnimi gnidam. Kako so doile na tele, je tesko razumeti.
Književnost.
— ^Ljubljanski Zvon". Vsebina februarskega zvezka: 1. Pesmi Kazimirja R a d i č a. — 2. Fr. S e r a fi n: Žrtve. Povest
— 3. Ivan Vavpotič: Iz svetovne razstave parižke. — 4. Nataša: Mornarjeva ljubica. Balada. — 5. Pfemysl Haje k: ölose k dogodkom na Kitajskem. — 6. Stanko Stanič: Pri sosedu sem pestoval. Pesem. — 7. Stanko Stanič: Snubač. Pesem. 8. Vladimir Borisov: Planinska idila. Povest. — 9. Dr. M. Murko: Misli k Prešernovemu življenjepisu. — 10. Književne novosti: A. Aškerc: Prešernova ■togodišnjica (srbska). — A.: Ilijada. — Mladinska knjižnica. — Rudolf Vrabl, Božični darovi. — Römische Strassen und Befestigungen in Krain. — S. Rutar: E. Laszowski, Hrvatske povjestne gradje-vine. — S. Rutar: II centenario di Paolo Diacono. — Koledarji. — 11. Glasba: Dr. Gojmir Krek: I. Ipavic: »Možiček«.
— Markiza Maja Strozzi. — 12. Med revijami: Russkij Vjestnik. — Jug. — »Glos literacki.« — Peterburški »Kraj«. — Sarajevska »Nada«. — Dunajska revija »Zeit«.
— 13. Naše obnebje: Prof. M. V o du še k: Zvezdoznanstven pregled za mesec februar.
— 14. Splošni pregled: Josip Mil ako v ič: Prešernova slavnost v Sarajevu. — Slovenska trgovska akademija v Ljubljani.
— A. A.: Slov. akademično društvo »Triglav«. — HexAKUOBi; Tolstoj — izobčen.
— -j- Arnold Böcklin. — Tiskovna pomota.
— ,,Slovenka"- Glasilo slovenskega ženstva. 1. Stev. V. letnika, ki ima novo obliko elegantne moderne revije, ima to le vsebino: France PreSeren. Spisal Ivan Merhar. — O spolni vzgoji. Spisal Dragotin Lončar. — Daj nam naš vsakdanji kruh!
— PiSe Zofka K veder. — Pesmi. Zložila Vida. — Ženske učne moči na ruskih gimnazijah. Poroča prof. M Hostnik. — Nove skladbe. — Nove knjige. — Beležke. .Slo venka" izhaja v Trstu vsakega 25 v meseca in stane za vse leto 6 K.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 1. februvarja. Z ustanovitvijo Šusteršičevega .Slovanskega centruma" še nikakor ni rešeno vprašanje glede skupnega kluba. Dalmatinski poslanci se Še niso odločili in se danes dogovarjajo, kaj jim je storiti. Popoldne ob 5. se snidejo slovenski napredni poslanci in pa Robič in Ploj da se posvetujejo glede nadal-njega postopanja.
Dunaj 1. februvarja. Pogajanja opozicionalnih Poljakov z radikalnimi Malorusi radi ustanovitve skupnega kluba so se razbila. Obe stranki sta se samostojno konstituirali, a bo-deta druga drugo podpirali.
Dunaj 1. februvarja Nemškega klerikalnega poslanca Ferka je danes neki izvošček povozil in ga težko ranil.
Dunaj 1. februvarja. Nemški radikale! so sinoči praznovali svoje zmagoslavje. Wolf je povdarjal, da I vsenemška ideja znamenito napreduje. Pred nekaj leti se niti omeniti ni smela, sedaj pa, je rekel Wolf, je bila v znani konfiskacijski razsodbi sodno priznana kot dopustna.
Praga 1. februvarja, .Narodni Ustp* poročajo, da bo prastolni ogovor,
če bo kaj govoril o nemškem državnem ali posredovalnem jeziku, vplival na parlament tako, kakor če bi v njem razpočila petarda. 15 milijonov Slovanov kratko malo ne bo trpelo, da bi se jim v državi odkazalo tisto stališče, kakor Slovakom na Ogrskem.
Praga 1. februvarja .Politik" poroča, da zatrjujejo vladni krogi glede prestolnega ogovora, da ne bo imel Slovanom nasprotne tendence, nego da bo obsegal nekako priznanje jezikovne ravnopravnosti.
Bruselj 1. februvarja Transvaalski poslanik dr. Leyds se je izjavil, da položaj Burov ves čas, kar traja vojna, še ni bil tako ugoden, kakor sedaj Buri so gospodarji na celem južnoafričan-skem bojišču, in bodo johannesburške zlatokope uničili, čim se polaste Johan-nesburga.
Narodno gospodarstvo.
O pristojblnskem nsmestku.
(Konec.)
V opomnji 1 k tarifnemu postavku 106 B e. zakona z dne 13. dec. 1862 leta določena oprostitev od pristojbinskega namestka se uporablja samo na družbe za skupno pridobitev, ako je družabna pogodba ustanovljena ali
a) na določeno dobo, ki ne gre čez 15 let, ali pa
b) izrecno samo na žive dni prvotnih dtležnikov ali za njih dediče.
Ta oprostitev se torej sploh ne razteza na družbe, katere so ustanovljene na določen čas ali na določeno dobo čez 15 let, in se izgubi, če se prvotno na določeno dobo ne čez 15 let ustanovljena družba izrecno ali molče podaljša na nedoločen čas ali na določen čas, ki gre pristevši dosedanjo trajno dobo drnžbe čez 15 let, dalje če družbi, ustanovljeni na žive dni deležnikov ali pa za njih dediče, pristopijo novi deležniki, in to ne kot dediči prvotnih deležnikov, ne da bi se to tikalo pravnega obstanka družbe in bi se prenesla njena nepremična imovina. V smisiu § 33 citirane naredbe je na opust pravočasne napovedi uporabljati § 80. pristojbinskega zakona z dne 9. februvarja 1850. leta tako, da se naj vse desetletje, za katero naj se odmerja pristojbinski namestek, pobira podvojena pristojbina.
Če kdo zataji ali neresnično napove kaj predmetov, katere je priznati, postopa se z njim po § 84., št 3. zakona z dne 9. februvarja 1850. leta po kazenskem zakonu o pripadninskih prestopkih. To velja sosebno tudi, če se pri rečeh, ki so same na sebi premične, zamolči, da so pritiklina kake neprimičnine (§ 11. citirane naredbe).
Stranke se opozorijo, da se le na predpisanem tiskanem formularji spisane priznanice in spiski sprejemajo. Tiskovine in sicer priznanice A) 1 in A) 2 (za zemljišča in poslopja), B (za premičnino), spisek D (za premoženje, ki bode po 1. ja-nuvarju 1901 nameatku podvrženo postalo), specifikacija II. (za bremena) in priznanica C (za vžitne pravice) se dobijo po 4 in 2 vinarja pri vseh c. kr. davčnih uradih, istotam se dobi za ceno 10 v. tudi na-redba c. kr. finančnega ministrstva z dne 14. julije 1900, št. 120 d. s.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu januvarju t 1. bilo je pri ljubljanski kreditni banki vloženih na vložne knjižice, tekoči račun in na giro conto 596,311.72 K, vzdignjenih pa 275.863 82 K. Stanje vseh vlog znaša dne 31. januvarja 1901 1.243980.27 K.
Izjava.*)
Podpisani obžaluje ln prekliče na Št. Laznberskem shodu dne 2. decembra 190 O izgovorjene, posojilnice ▼ Zagorju tikajoče se žaljive besede, ter izjavlja, da smatra odbornike g. Andreja «Mauer, Pavla Weinberger, Josefa Cimerman in Matijo Intihar is Zagorja kot popolnoma zanesljive ln zaupanja vredne člane načelstva „Zagorsko posojilnice1'.
Zagorje, dne 31. januarja 1901.
(246) Martin Škerjanec
_ kaplan.
I I
I Ij I I I I I I I I I I II I I I I I I I I I I I I I I II IIIIII'I I I Ivi II tli
Pogori (
i V ponedeljek, 4. februvarja t. I., I
i ob pol devetih zvečer sestanek i
I v „Narodnem domu'1.  Soba na |
- levi strani vhoda. i
i■ 11 ■ 11111111« i
II I III I 1 1.14 Hill 1.1 II Ulli
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kelikei dolofs aakon.
Zavarovalne vesti.
„Janus" vzajemna zavarovalnica na življenje
nas Dunafu
I. VVipplingerstrasse No. 30.
V IV. kvartalu 1900 je bilo 2062 zavarovalnih penudeb z zavarovalno svoto okroglo K 6.100.000 v reSite v predloženih, od katerih se je izdalo 1845 polic za zavarovalni znesek K 5,410.000.
Od početka leta je bilo 7339 zavarovalnih ponudeb z glavnico K 21,393.000 v delu, polic se je izdalo od 1. januvarja nad K 17,982000 zavarovalnine.
V IV. kvartalu zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi glavniSke obresti so znaSale okroglo K 1,165000; od 1. oktobra 1900 do danaSnjega dne na znanjena izplačila iz leta 1900. so znaSala K 659000. 1232)
Za čas od 1. januvarja t. 1. se je notificiralo na premijah, pristojbinah in obrestnih prejemkih K 4,504 000, na zapadlih izplačilih K 2,243.000. Od začetka obstanka zavoda pa se je izplačalo K 45,994000.
Pojasnila daje brezplačno in zavarovalne  ponudbe sprejema podružniea za Štajersko, KoroSko in Kranjsko: v Gradcu, Jsnushof Neuthorgssse 47.
C. kr. priv.
obe. zavarovalnica Assicurazioni Generali
v TpsSu
ustanovljena v letu 1831. (203—2) (Olavno zastopstvo za Kranjsko v Ljub-Ijsnl, Orsdišče štev. 4.) V teku 1. 1900. se je vložilo pri tem druStvu 13091 življenskih zsvsrovalnih ponudeb v zavarovalni glavnici 98 mili-onov 155293 K 36 vin. ter izdalo 10.980 polio v zavarovalni glavnici 84,101.886 K 75 vin. Jamčni zakladi druStva znašajo čez 170 milionov kron. Društvo je izplačalo od svojega obstanka do konca 1. 1900. svojim zavarovancem več kakor 661 milionov kron odškodnine.
□arila.
Upravnlitvu naloga lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Mstoda. G. Blaž Zafosnik, uradnik banke „Slavije" v Ljubljani, nabral v veseli družbi pri „Valvazorju" (med katero je bil tudi nekdo, ki hoče vedno biti mož-beseda) 16 K s sledečima vrsticama:
Jaz sem vedno mož-beseda, — rekel France Ko iz polne sklede vse pojedel žgance .... Za Prsisrnov   spomenik.  Mijo Stravs, posestnik in gostilničar v Idriji, povodom poravnave neke zasebne kazenske pravde 20 K. — Živel!
I XL. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 24357 K 61 vin.
Vesela družba v gostilni fient-peter8ke vojašnice........ 2 „ 60 „
Dular Fr. v Bosanski GradiSki. .      6 „ — „
Pebani Evgenija nabrala v veseli družbi „pri Kramarju" v Logatcu     22 „ — „
Sevnikov fonograf je nabral na Silvestrov večer v gostilni A. Zupana............... 14 „ — „
Maj zel jeva Franica nabrala v Beli cerkvi pri novomeških lovcih     12 „ 22 „
Orožen Emil c. kr. notar v Trebnjem nabral kot odkupila od novoletnih vošči K 44 80 in za razprodane Prešernove podobe K 5 20 skupaj........... 50 „ — „
Višnikar Albina v Ribnici nabrala na Silvestrov večer........ 50 „ — „
Hribar Ivan. župan prispevek za mesec december......... 50 „ — ,,
Divaski tamburafii darujejo nagrado, zbrano zanje v kolodvorske] restavraciji....... 81 „ 64 „
Kren Gojmir dr. nabral med is-letniki na goro „Libanon" ...      8 „ — „
Podpac Štefan z Jesenic, prebitek veselice prirejene v korist Pro-Sernovemu spomeniku...... 128 „ — „
Cisti dohodek Prešernove slavnosti v Ajdovščini 6. jaauvarja 1901.   200 „ — H Skupaj . . 24919 K 97 vin.
Dr. Josip Stare,
blagainik.
Razširjeno domač« zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmaticno mazilo. V steklenicah po K 180. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (2—2)
Premtrna elatlla Škodljiva.
Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih učinkov. To sredstvo ne predru-gači prenavljanja, temveč ga obudi in krepi; imenuje se dir. Rese balzam aa želode« iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva ae tudi v vseh tukajšnjih lekar-aak. Glej inaeratl a S (6)
Oospodu Juliju Schauutaniiu, lekarnarju v Stocfcerauu.
Poslužujem se Vaše želodčne soli I« več let z najboljšim uspehom. Dobival se isto doslej iz Lipakega, nameravam pa jo odslej dobivati neposredno m Vas torej prosim, da mi takoj pošljete s poštnim povzetjem 12 Skatljic.
Z velespostovanjem
Louis Ylquet.
Bero lin, Oranienstrasse 107.
Dobiva ae pri Isdelevatelju, deželnem lekarnarju, Juliju Hchaamsmia v Ntockerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za Skatljico, najmanj se pošiljati 2 Skatljici.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Melusina ustna in zobna voda
atrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 60 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja ae vsak dan dvakrat.
J edina zaloga (28—5)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Besljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. Zakonito vpisana Svetovnosnani
ruski karavanski čaj
bratov
K. in C. Popoff
v Moskvi.
varstvena znamka.       Najfinejša znamka.
Dobavitelji več evropskih dvorov.
V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotidnih
finejših proda; alnicah (2063—18)
Proti katarom sopilnih organov 25324 1 leifrenberg-s^e JoSiJ SS* •X* -ü* -ü* mineralne uode
Konstantinov in Emin vrelec. Vre14^ «
Zahvala.
Podpisano poveljništvo prostovoljnega gasilnega društva usoja si tem potom vsem p. n. dobrotnikom, kateri so z denarnimi prispevki ali a krasnimi dobitki za Brečkanje omogočili, da je društvena veselica dnö 20. januvarja t. L v vsakem oziru tako sijajno uspela, izreči najtoplejšo zahvalo.
Gasilno dršutvo hoče to blago naklonjenost povrniti s tem, da bode tudi v prihodnje vestno izpolnjevalo prostovoljno prevzete svoje dolžnosti. Prost, ga* lino društvo v Škof JI Loki. dne 26. januvarja 1901. Friderik Krämer.   Ivan Debelak, tajnik. načelnik.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 66._ Dr. pr. 1086.
V soboto, dne 2. februvarja 1901. Začetek ob «/,8. url.
Popoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Nepreklicno zadnjikrat v sezoni:
a
I.
Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, po Jurčič-Kersnikovem romanu dramatizoval Fr. Govekar. Uodbo zložil V. Parma. Režiser g. A. VerovSek. Kapelnik g. H. Benišek.
Št. 59. - Dr. pr. 1078.
Eaeetek ob t. url.
Drugikrat na slovenskem odru in zadnjikrat v sezoni;
Charleyeva teta.
Gluma v treh dejanjih. Spisal Brandov Thomas.
Poslovenil *V Režiser g. A. Dobrovolny.
Prihodnja predstava bode v torek, 5. februvarja. Prvikrat v sezoni drama: .Lovodska sirota".
Umrli so v LJubljani:
Dne 28. januvarja: Adolf Lorenc, postni sprevodnik v p., 80 let, Marije Terezije cesta št. 11, srčna hiba.
V deželni bolnici: Dne 25. januvarja: Marija Kovinšek, koči« jaževa žena, 43 let, spridenje srca.
Dne 26. januvarja: Neža Stare, kajžarica,
39 let, spridenje jeter.
Meteorologično poročilo.
Viiln» nad morjem 1061 m. Srednji mčni tlak TM» MM.
čas opazovanja
Stanje barometra v mm
2.»
Vetrovi
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
7335 j— 421 al. sever
737-1L 77 aLjsahod 7372 — 43 al. jvahod
Nebo
oblačno
oblačno sneg
t-
Srednja včerajšnja temperatura —30*, normale: -17*.
Dunajska borza
dne 1. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah   . . . , Skupni državni dolg v srebru . . . ,
Avstrijska zlata renta......,
Avstrijska kronska renta 4*/* . . . .
Ogrska zlata renta 4»/,......
Ogrska kronska renta 4*/«.....
Avstro-ogrsk« bančne delnice  . . . ,
Kreditne delnice.........
London viata.........,
Nemški državni bankovci za 100 mark,
20 nuuk............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini . ,........,
08-46
98*80 117-60
08-60 11740
92-96 1704 — 06660 24070 117*66
10-ld 90**0
u-aa
ljubljanska kreditna banka
Uibacher Creditbank
V Špitalskih ulicah št 2 menjalnica v pritličju
•prejema vloge no hranilne UnJI-
atee ter late obrestuje po * °/, o« dne ■loa» do'dne d vi ara,
»•/, rent nI davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
laplaea to d I veeje avote »res odpovedi. (11—27)
Zunanjim vlagateljem so na željo postno hramlnične položnice na razpolago v svrho poštnine proste
vpošiljatve zneskov.
Tuinim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas iskreno ljubljeni stric, oziroma svak, gospod
Jakob Petrin
mizarski mojster
včeraj ob 5*/4 uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v 60. 1. Bvoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki predrazega rajncega bodo v soboto, 2. februvarja 1901. 1. ob 4. uri podoldne blagoslovljeni v hiši žalosti Hrenove ulice št. 8 in prepeljani k sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v lupni cerkvi sv. Jakoba.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, 1. februvarja 1901. 11(247) Žalujoči ostali.
Pri kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
naravaa
aikaBična Sd^Iš^s
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (25—2)
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
__*._   3 lepo (233-2)
meblovane sobe
in sicer 2 skupno, 1 sama zase, v I. nadstropja, se takoj oddajo. Vpraša naj se: Židovske ulice it. I.
Zaslužek.
Dostojne, zgovorne osobe lahko vsak dan dobe postranski zaslužek (250—1)
5 do lO bron
Naslovi naj se pošiljajo pod „O. R. 12" v Brno (Moravsko) poste restante.
Eomptoaristinja
dobi stalno službo.
Spričevala o njenem dosedanjem praktičnem delovanju je poslati pod „Komptoa-ristlnja" upravniStvn .Slov. Naroda". (241)
do 300 goldinarjev na rase &
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, Vili., Deutsche gaaae 8, Budapest.__(2497-9)
Pekarija
obstoječa čez 20 let, z vsemi potrebnimi prostori in opravo (pripravna posebno za začetnike), odda se pod prav ugodnimi pogoji takoj aii pozneje. — Pojasnila daje J. RazborSek, Šmartno pri Litiji. (226-2)
Popotnika
V8prejme velika, dobro poslujoča
štajerska vinska kletarija za lastne pridelke in žgalnica za slivovko. (2i9)
Služba je za Ljubljano in vso Kranj sko ter se nastopi takoj. — Ponudbe pod „I. T. 30" na upravniStvo .Slov. Naroda*.
Cm. kr. avstrijski &M državna železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1 februvarja 1901. leta.
Odhod li Ljubljan« juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ori 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraazensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; Cez Klein-Beiiling v Steyr, v Line; čez Ara-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal vS>lnograd, Ino-most; čez Auistetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 51 m dopolndne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frantensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; če* Klein-Reiflng vSteyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko,čez Amstetten na Dnnaj.— Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto is Ko&evje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 ni popoludne osobni vlak v Novo mesto, StraSa-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyr«, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolndne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, H»ba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyr a, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4 uri 38 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna' Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla*
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja' Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz No-' vega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže- Toplic, Noveg t mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano dri. kol. ii Kamnika. Meftani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m b večer.
Gostilna pri „Gambrinu"
Židovska steza št. 4
Y nedeljo, dne 3. svečana
Vstop 40 vin.     Začetek ab 8. url.
Svira oddelek meščanske sodbe na lok,
Vse cenj. goste, prijatelje in znance vabita najuljudneje (253)
8 spoštovanjem
Alozij in Marija Rasberger.
Fino puntigamsko pivo, dolenjsko, štajersko, črno Istrljansko vino In refoško. -        Gorka in mrzla jedila. ^^=—
Vodstvo pogrebnega društva
»Marijina bratovščina"
* LJubljani
naznanja svojim čast. p. n. udom, da je a 1. svečanom t. I. zopet prevzela službo društvena napovedovalka
Ana Robida
in stanuje (251)
v Ljubljani, Sv. Florijana ulice št. 32.
Tovarna ustanovljena I. 18SO.
Anton Sodia, puškar
v IIorovijali (Ferlsch) Koroško
I>riporoča puške in rewolverje iz svoje za-oge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
Specialitete s Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah, gajr* Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno In franko, npaj (1963—20)
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York,
10-00 dopoldne. 3-00 popoldne. 10-30 dopoldne.
Prihodnje odplutbe:
7. febr. Spaarndam    3-20 popoldne. 14. febr. Rotterdam 21. febr. Amsterdam 28. febr. Statendam
Novi pamiki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (88-4) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K    „    j niSča JU. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za EI. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Nikdar več v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 K 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišeCega toaletnega mila, 1 usnjat port-monč, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 8 H 60 h.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (236)
Krakow Mo« B2/X«
Za  neugajajoce se vrne denar.
Za kasolj in katar so
Kaiserjevi prsni bonboni.
uspešno sredstvo, ODRA    notarsko ove-kar se prlpoznava /nijlj rovljenlml z nwv spričevali.
Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju,
hripavosti, kataru In zasllženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-
{erju v Ljubljani, v orlovl lekarni poleg eleznega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani.
)
in za
(rentiiino) izdeluje in pojasnila o tem daje
Jos. Perhauc
konces. privstns pisarns
Dunajska cssta št. 6, L nadstropje
(v Sobrovl hlsil).
(166-4;
Vabilo
um
plesni vencek
katerega ptirede
ljubljanski trgovski služabniki v soboto, dne 2. februvarija  19Q1. leta
ob 7. uri zvečer v steklenem salonu k^jinsks restavracij*.
Godba sL c in kr. pes~polka Leopold IL, kralj Belijijrev št. 27.
Dame proste. Vstopnina 1 Jcroni
K mnoyobrojnt udeležbi vabi itljudm
odbor.
Dr. Fran P o ček
kazenski zagovornik
v Ljubljani (pisarna Mosche)
želi vstopiti kot (244)
odvetniški koncipijent.
plesni veselici
katero priredi
Ivan Godec, gostilničar na Žabjeku št. 3 v soboto, dne 2. februvarja 1901,
v nedeljo, dnö 3. februvarja 1901.
Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina prosta.
Za dobre pijače in jedila kakor točno postrežbo bo najbolje skrbljeno.
K obilnemu obisku uljudno vabi
(254) Ivan Godeo.
CHOCOLAT
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
UTaJw^SJ« odlIkovan|e.
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce
Itd. Itd.
Najboljša in najcenejša postrežba
M drogve, vsakovrstna zelišča In korenine, tudi po Knelppu, ribje olje, redilne In posi-palne moke za otroke, kemikalije rasnih vrst, dišave, toaletne predmete, fotograflčne aparate In potrebščine ter klmrglčna obve-zlla Itd. Itd. 2 Za 4ivIitoi*ei|ce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno I. L d.
Obiastv. konces. oddaja »trapov. TWkoyrttna sredstva za dealnfekcljo. V&anja naročila izvršujejo se točno in solidno.
?£?i!«ril§ Anton Kane
Italijana, Seienburgove ulica it. 3.
A Alojzij Erjavec Ä
črevIjarski mojster 1 Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani o. kr. tehnolo-gičhega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in al. občinstvu za obilno narocevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt 5 Im m dnsjsjtj«. — Vsssjss nrsfiksi uj a priden ntm.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na O Unca It št. O«
fiilijalka: Šelenfaurgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo atrugarsklh del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in knlantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 5
MODERGE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život In v vsaki faooni
v,sn   r^s   G-,   *ss   ^   priporoča   ®   @   ®   @ ®
v Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. ® j§> 6
Skladiioa za modno blago, pozamontrljo, trakova,, otoka, svileno blago, parilo, • •asa klobuk« za damo, tkana In kratka roba na dobolo in drobno. • • • • •
HENRIK KENDA
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg st. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečeneo (VaniUe-
Zwiebak), kakor tudi
Sörzen kruhke
hlebčki po lO, 1» In V* Ur.
V slasčlčarnlcl postresam z najfinejšim nasladnlm pecivom in a finimi pristnimi likerji ter a Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 5
Vsak dan sveži
pustni Uroft*
► ►
Učenec
dobrih in poštenih starišev, zmožen slovenskega in nemškega jezika, s primerno Šolsko oliko se sprejme v veöjo trgovino z manufakturnim blagom na deželi. (123-6) Naslov pove upravniStvo .Slov. Nar.".
Spretna prodajalka
posebno za manufakturo, se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. PriletDe osebe z večletno prakso imajo prednost. Znanje nemščine in slovenščine pogojeno.
Marija Mauchler
KS*icI«-b». Koroško«
T7"sa.Ic dan sveži
122-3)
0
pri
Rudolfu Kirbisch-u
slaščičarju na Kongresnem trgu.
Istotam tudi
fina desertna ter namizna vina, likerji, konjak, kompoti, marmelade, čajno pecivo, cakes, suhor
itd. itd. (74—6) „Frenatlenhlatt", ,,I.,all>aelier Zeltune;*' in „OstcIeutHrlie Kiiiiftaehau" »e oddaj« v druse roke.
m
fei
Staro preizkušeno dije-tetično kosmetično sredstvo (namazanje) za oja-čenje in okrepčanje kit in mišic človeškega trupla.
Kvvizduv fluid.
znamka kara. (Turistovski lluicl.)
Vporabljajo ga turisti, kolesarji in jezdeci z uspehom za ojače-nje in zopetno okrepčanje po daljših turah. Cena 1 steklenici K 2—, '/, steklenici K 1-20.
Pristen na prodaj v vseh lekarnah. G Glavna zaloga.: (1336-9)
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu,
se razpolilja sa vse postaje južne in koroške, kakor tudi ogerskih železnic
po 32 kron za vagon s 100 met. centi
od postaje Skale (Skališ).
Naročila sprejema (180—4)
Šaleški premogokop v Vslenji.
(Schallthaler Kohlenbergbau in Wöllan.)
h
Odlikovan m kolajno na parlwkl razstavi leta 1900.
i
Vso vrste 24504
priporoča tvrdka
J. Stjepnšin
t Slaku
na Hmtiktm.
Ilustr. ceniki
4 •,1V.   •-. na zahtevo
|_ Odlikovan a kolajno na huda- J pešlanski razstavi leta l*»«. |
Čudovito po ceni!
315 komadov za sanio gld. 1-85.
Elegantna ura, za tri leta zajamčena, a pozlačeno verižico, čudovito lep smotkin nastavek z jantarjem, 1 jako krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 jako eleganten prstan z imitiranim briljantom za gospode in dame, 1 krasna garnitura obstoječa iz manšetnih, ovratoiških in prsnih gumbov s patentnim zaklopom, 4 komadi pristnih platnenih žepnih robcev, 1 jako eleganten niklast žepni pisalnik z angleškim mehanizmom, 1 krasno toaletno zrcalo v etuiju s finim česalom, 1 jako elegantna pariška broša najnovejše facone, 1 fino vezana beležnica, 20 kom. koreapondenčnih komadov, 1 ff pisalo, 72 kom. finih angleških peres, in še 200 kom. raznih stvari, ki se vse potrebujejo v hiši, se dobiva le se malo časa proti poštnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje, pri eksportni tvrdki
H. Spingarn, Krakov
poštni predal £/36.
Ako se odvzameta 2 zavoja, dodam brezplačno lep žepni nož z dvema rezaloma. Za neugajajoče se vrne denar. (242—1)
L. LnserJev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. Itd. _
v___
3«2
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meldung.
obliž za turiste po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschläger, J. Mayr, C. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. (485-29)
Zahtevajte
Veliki krah!
i New-York in London nista prizanašala ; niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta" nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev 8
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalniee za sladkor.
49 komadov skupaj samo gld. ©*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6-60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlkakftnl slepams-ajl
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to k n«. mii o vam I turu, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše jrospodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116—17)
a. iiiatst ms m.-a
Eksportni hiši američanskega pat srebrnega blaga
naDunajiII., Rembrandtstr. 19.M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošije. 4&^JU Čistilni prašek za njo tO kr. W^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). *r7V Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
St. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Böhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
(12—26)
Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topi! Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
„Pozdravljena, prelepa zemlja 1 Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Hlauerja ^Triglav" s
Najboljša
desertna
vina
vinogradniške družbe
:#y„ACHAiA"
v Patrasn.
Glavne znamke: MaVTOdaplme (rüdeöe in sladko) Achajec (belo in ne sladko).
Glavni zastopnik:
C. J. Schrauth
Dunaj, IX., Frankgasse 4.
Zaloge v Ljubljani imajo: M. Mardetschlä-ger, lekarnar; Jos. Mayer, lekarnar; Gabrijel Piccoli, lekarnar; J. Buzzolini, trgovina z delikatesami; Edm. Kavčič, trgovec;
Alojzij Lilleg, trgovec. (146-3
Zaradi premeščenja v drugo avojo hiSo prodam pod ugodnimi pogoji
hišo št. 98
na Velikem trgu v Rudolfovem
stoječo nasproti mestnemu vodnjaku. Hiša je v najboljšem stanji, ima nov strešni stol, je krita z opeko in je posebno pripravna za trgovino.
(2io-3) Dr. J. Schegula.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
ZßlodüQO *
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani    |><~
dvornega založnika; Nj. Svetosti papeža
kot želodee
kreocujoče
in tek vzltu«
jajoce, dalje kot prebavljen Je in te-leano od-
prtje pospešujoče sredstvo HPosebno onim, 5«jki trpe" na na-JgŠft vadnera '   : lelewnem
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in veC stekleniCic. (1368-22)
S čim naj se krmijo psi?
Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako
se jim daje Fattinger-jeve patentne kolače iz mesnin vlaken
za krmo. — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno
Pattinger & Co., Dunaj
IV., Wiedener Hanptstrasse Nro. 3.
Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik.
(1901—11)
Ljodevit Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskuse ne. — Ilustr o-(2692)        vani ceniki zastonj. (4)
i
Razglas.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani kot nadvarstvene oblasti z dne 23 grudna 1900, opr. št. P 222/00/20, naznanjam s tem, da je
večje zneske gotovega denarja
nedoletnih varovank Antonije in Marije Vilfan iz Črnuč št. 19 dobiti
na posodo
na zemljišča ali nepremičnine proti zakoniti varnosti v smislu §§. 195—200 ces. pat. z dne 9 avgusta 1854 drž. zak. št. 208.
Ako bi se točno izpolnovala določila dotične posojilne pogodbe, ki bi se sklenila, bi se posojilo akoro
20 let ne odpovedalo.
Natančnejša pojasnila se lahko v navadnih uradnih urah od danes naprej poizvedo v moji pisarni.
V Ljubljani, dne 26. januvarja 1901.
3Dr. Fr. Stor
(206-2) odvetnik v l.|nbl|anl.
a
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 5
Pristen okusen jetrni tran
Jelkino Francovo
Pulcherin-Creme
dela kožo lep sto, gladko fino; a 1 T stekleničica zaposk ä20h.
J rdi nI IzoelatelJ 4
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarnar te kcalk
rozoi zxa. latemUke
Blaž Jesenko
IJubljana, Stari trg št 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 5
film ms*
X I?n Sferi
stanuje samo
Opekarska cesta št 16.
Šivalni stroji po najnižjih eenah.
Blclkle in v to stroko spadajoča papra-
_vila izvršuje debre In oeno.___5
■V Vnanja naročila ae točno izvrši, "^aj
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladi SCe tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 5
različnih vrat sa polovleo eene.
Vzorce pošilja na zahtevanji poštnine prosto.
8SG
5
Kar Pod Tranöo »t. 2. TfcJO
» Veliko zalogo
priporoča
v* J. Soklič.
»•  K3L Z »? oouiji pod J^fJ •«!
Dragotin Košak
K zlatar *
5   Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Veliku zaloga
poročnih prstanov
laNlnesa Izdelka.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrSe.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo se točno in a po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in 3 zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 5
iimiiiiiiiiii mwrmtman
^a.Aa.AAjenA^ aääa a. ^
i  Josip Reich ►
4 likanje snkna, barvarija in > \ kemična spiralnica ► 4  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 t
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča a 4 5 dela. £
*       Postrežba točna. — Cene nizka. "
"v •«sts-'s^ "^r^r w
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg št, 1.
5 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzhc njih izbornoBti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
i
Avgust Repič, sodar
m
Ljubljana, Kollzajaka ulice štev. 16 r
(rr T1 r n. o -v e m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne £
sode
£ po najnižjih renali. & s.
I Kupuje In prodaja staro vinsko posodo, j aWataWaWai mmiimmmmmmmmmMmii a i
Ign. Fasching-a vdove I
5 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) |
priporoča svojo bogato zalogo
ätedilnili ognjišč
$ najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto |
ämedjo ali mesingom montiranih za obklade z '1 pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in I po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršd. 1
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4*1, °|o
brez odbitka rentnega davka* katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—5)
Poštnega hraniIničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
%ya&j^
-i
-|
J -S
-J
-i -I
Ravno se je izdalo
Hölzlovo zemeljsko oblo.
Priredil prof. Fr. Orožen.
Premer 25 1 a cm, merilo 1: 50,000.000. Cena z aabojčkom vred 16 K.
To novo slovensko zemeljsko oblo, od vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z odlokom z dne 20. julija 1900, št. 16.616, pripuščeno za učno porabo na občnih ljudskih in meščanskih šolah, možkih in ženskih učiteljiščih s slovenskim učnim jezikom, podaje pregled vsega zemeljskega povrSja v politiškem kakor tudi v fizikalnem oziru. Na njem niso razvidne samo dežele, reke in politiSke meje držav, temveč oblo kaže tudi fizikalne razmere, ker je gorovje, z najvažnejšimi vrhovi, označeno z rjavo barvo, reke in jezera kakor morja z modro barvo. Na oblu najdemo tudi oblike rastlinstva Savane, Llanos, puščave itd) kakor morske toke; tudi ne pogrešamo dnevne meje. Čeprav je mnogo imen (dežel, držav, polotokov, otokov, gorovij, rek, jezer, mest itd), je zemeljsko oblo vendar čisto in pregledno, kar se je doseglo, da so se porabile različne barve ter razločne in dobro aranžirane pismenke. Zemeljsko oblo se je priredilo po najnovejšem in najboljšem gradivu. (245—1)
Dobiva se v
m
Založena 1847. fe.
Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 5
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške j| vozičke, zastore, preproge itd. 1
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Št. 3304
Stavišea na prodaj.
(252-1:
Valed sklepa občinskega sveta z dne 22. t. m. bode
v ponedeljek, dno 11. februvarja 1901
ob 10. dopoludne mestna občina ljubljanska deset svojih v Ljubljani, med Dunajsk cesto ter med Dalmatinovimi, Cigaletovimi in Sodnijskimi ulicami ležečih staviSČ poten: javne dražbe prodala.
Dražba se prične ob navedeni uri v mestni dvorani (Mestni trg ät 1) in se bode stavinča izklicala s ceno 20 K za StirjaŠki meter.
Kdor se bode udeleževal dražbe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke dražb^nega voditelja.
Razdelitveni načrt staviSö zamore se ob navadnih uradnih urah ogledati pri dqk gistratnem gospodarskem uradu, kjer se izvedo tudi natančni peg ji dražbe.
:m.a,gristrsit -v X-.jvL~bl.ja.ri-I
dne 28. januvarja 1901.
Zahvala.
Zahvaljujem se vsem častitim gostom za doslej mi izkazano naklonjenost na obisku moje gostilne, katero sem oddal svojemu bratu Avguštinu — katerega cenjenim gostom najprijaznejše priporočam, ker se bode skrbno potrudil dosedanjo postrežbo v vseh zadevah tudi nadalje ohraniti.
Ob enem naznanjam vsem čast. od-jemnikom, da se bodem odslej pečal samo
z vinsko trgovino na debelo
ter se ista nahaja kot doslej v prostornih, vsem zahtevam umnega kletarstva ustre-zajočih bramovih moje hlse mi. 14* v Spod. Šlskl, kamor prosim vse poStne poSiljatve adresirati. Možno mi bode vedno solidno in ceno postrezati svojim čast. od-jemnikom, in radi tega se nadalje priporočam za obilna naročila. (240—1)
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec s soprogo.
Q t
X X X X
X X X X X X X X
x X X
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem od svojega brata Alojzija prevzel veleznano dobro
gostilno na Rimski cesti št. 4
ter čast. gostom zagotavljam, da se bodem potrudil za najtof nejšo postrežbo in sicer z vedno svežimi gorkimi in mrzlimi j edili ob vsakem času, ter se priporočam za cenjena naročila hrane v hiši in izven hiše po primerni ceni.
Točijo se kot dosedaj najboljši dolenjski rvlerk, l*lr»l*a in a-orlskn vina ter hrvaški pelinkoi ••«•. kakor razne najboljše vrste »turih vin v «<«*-klenlrah. ter vedno sveže Keinina-huuNoio moreno pivo.
0 Islej je tudi na razpolago posebna soba za društvene seje, prijateljske sestanke, ter za prirejanje raznih veselic v majhni skupini, kakor tudi za svatbe.
Za mnogobrojen obisk se naj topleje priporočam a od]iCnim spoštovanjem
AvgUŠtin ZajeC, gostilničar.
risitne r* vi^ 1*:*3
1860 P.A. P.M\ ). ÜETEPByPV
Varstvena znamka.
(228911)
se dobivajo i»o atalitlh cenah pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Renda, Ant. Krisper, V. Petričič, K. Recknagel, Fr. Szantner, F. M. Schmitt.
Ustanovljeno
Ljubijo a, Frančiškanske
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 6 južne železnice.
Slikarja napisov.
Sta vbit«s ka in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeid-ovih
barv 7 tubah za akid. slikarje.
z« loga
vsakovrstnih öopiöev sa pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mazila sa hrastove pode, karboUneJa Itd.
Posebno priporočava si. občinstTU najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje
eobnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reeino in fino po najnižjih cenah.
Wr. W. Zajce
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih In stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. f••o.' Srebrna cilinder remontoar ura „ „ 4*—. j Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m isvrtajejo natančno in s jamstvom.
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 6 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
			
rt* ■			
Ruske, angleške in avstrijske
galoše
iz prvih tovarn.
w*r Najnovejše v n
kožuhovini
priporoča
J. S. Benedikt
Ij|nbl|ana, Stevfl da-ff.
990
ufekejeva moka za otroke
l m Ml I I I fl I I I I II — II  I 11 11 HI 1 Ml   I II I I — I II I I I I I I I 1
TA
n gosi
Suhe Spile sa klobase, prav fine, 5 klg. 2 gld. 50 kr.; velike kranjske klobase po 18 kr. ena pošilja po povzetju
Janko E. Sire v Kranju.
531—2)
nlijbdljäinh na^crevih fcoln
0 oP Iva se v liRapncrh; droguarljah Ng v fevarni   R. KUFEKE
""'« otroke
E PUNAl y\/z
„Andropogon"
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sred-Mtvo sa rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkuSenaii zajamčeno neškodljiva tekočine, Ivi izbrani ls-padaiaje laa In odstrani prahsje.
ZnaCilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—19)
Mnogoštevilna priznanja Cena steklenice S 14. * Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. *
Glavna razpoSiljatev pri iznajditelju:
JPa Herrmann
Zgornja Poljskava.
Fzoprod.aja.lci popust
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petrlčlč-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl.
Najudaneje podpisani si usoja s tem ponuditi od čisto sveže do s le pošlljatve
l garantirano pristen cognac
od
F. Conrvoisier & Curlier t Cognac-u
v najboljših znamkah, posebno za rekonvalescente, kakor ne manj svojo priznano naj-"    - bolje asortirano (2452—10)
zaloga špecerijskega blaga
po najnižjih eenah priporočati, in prosi za častita naročila, katera bode vedno skušal
najbolje izvršiti. z velespoStovanjem
4» jcfo			+ | +			4°	4°	ffr    Karol Planinšek.
d
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—5)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c. kr. priv. povsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- jfmT' Of Pppflfilarirlf
stl pazi naj se natančno na moje Ime fjajr BiaUlAMiVAU. -a*g
Pozoil       ^ ^       Pozoil H
Podružnica R A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe-
tovarne za gasilno orodje] ;
slavnim gasilnim drnštvom, občinam in zasel)nikom sledeče predmete:
Brizgalniee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe atranl Jemlje in meee vodo: „unlverzalko" prikladno j«za male občine, ista se nosi ali vozi; 1 parne brlzgalnlee, vodonoše, Isesalhe vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljSe vrste; dalje eelade, pase, sekirice, leatve ter sploh vse za gasilna druStva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Metor-veieve in priprave za aeet> len-lue. .Dalje kmetijsko orodje vsake vrste _ Gasilna druStva, občine in poSteni kmetovalc1 gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru.  Naročila franko na vsak kolodvor. (213—1) BST" Cer-ike pcšiljarcLO brezplačno in. požtnlzio prosto. ^a|
Podružnica R. 2L.
Patentirani
ročni in nanrbtni )K X( žveplalni prlstroji
navadno in dvojno delujoči patentirani
Peronospera - pristroji
najnovejših sestavov
brizgalnice za žvepleni ogljik
(injektorji) proti trtni uSi
pristroji za streljanje proti nevihtam
specijalne brizgalnice za sadno drevje in >sa orodja za sadjarstvo in vinarstvo
se dobivajo pa najnižjih tovarniških eenah pri
ICr. EDESInliZSR, Dunaj, II., Praterstrasse 49.
Lepo veliko posestvo
pri glavni cesti v Spodnji Šiški št« SO pri „Kankrtu", 10 minut od Ljubljane, v najbolj priljubljenem kraju ljubljanskih meäöanov, v katerem je že čez 40 let prav dobro obiskana krčma, Je na prodaj z vsem inventarjem za 800 oseb za primerno ceno 39.000 kron* 20000 kron mora na hiši vknjiženih ostati.
Inventar je v najboljšem stanu. Promet vsako leto: piva 230 hektolitrov, vina 120 hektolitrov, kar se lahko izkaže.
1. Poslopje s Hifia, obstoji iz 5 sob, 3 kletij itd.
2 poslopje t salon za 500 oseb, v katerem sta 2 veliki peči, in zdaj vedno prirejajo društva velike veselice.
3 poslopje t lep salon za 180 oseb, zraven lep senčnat vrt za 400 oseb, veliko dvoriSče in izvrsten vodnjak.
Ignacij Kozjek
(186-2) lilšnl posestnih. In krčmar.
ÖQQU:čovjooooc c o do ~o h ncooooSc^SSi
vlj*-1mmmm^*m-mmmn-n-mmn-iamBaaaaaaaaamaaaasaBasesBai
Za na želodcu bolehajoče!
Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodčni katar, želodčni krč« želodčne bolečine« težko prenavljanje ah zažlezenje«
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
prebavno in kričistilno sredstvo
Huberta Ullricha zeliščino vino.
* To zeliščino vino je prirejeno iz (zbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča *
8
* in oživi prebavni organizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno sredstvo
Zeliščino vino odstrani motenja v žilah, čisti kri vseh pokvarjenih, bolezni ž provzročujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. $
Po pravočasni vporabi zeliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih. zdravje vničujočih sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
7 Sin rt IP m nJe£a neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje £-Qyj\ IJO srCa, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliSčinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost, pospeši ves prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in
odsiKIlAniA 80 večm°ma posledice slabega prebavljanja, nedostatnega sno-V/OldUlJd IJÜ vanja m bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni oslabelosti in razdraženostl in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. 4mT~ Zeliščino vino daje oslabeli življenski moči nov impulz. dF Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje in zboljšuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 160 in 2 a v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamnika, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celji, Sežani, Trstu itd. kakor tudi na Kranjskem in po vsem Avstro-Ogrskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Pred ponaredbami se svari.
Zahteva naj se izrecno (1306—9)
Huberta Ullricha "Sfl zeliščino vino.
Moje zeliščino vino ni nikakoršno tajno sredstvo; njegovi deli so : Malaga-vin o 460,0, vinski sprit 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, sok jerebike 160,0, čreSnjev sok 320,0, mana 30,0, sladki janeš, janeš, Alenina korenina, ameriški lapuh, svedrčeva korenina (encian), kolmeževa korenina aa 10,0. Te naj se zmeša.
jop joocjc ocQQ j od55oooooo
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovej&i fa-coni in najpovoUnejfiih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladi&ču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa sa izdelavanje
talarjev in baretov. 6
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
-urar z=
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
slatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih conah. iTorrostl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 5 izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod tranSo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal. lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno ki oeno.
5
StttTTttVTTtTttvtTttttTtttTttttA'
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga s
suknenih ostankov.
344444444444444444444444444444t»
Ugoden nakup.
Lepa, na novo zidana, enonadatropna
hita na deželi v bližini mesta Ljubljane, v jako veliki župniji, a trgovino z meSanim blagom ter krčmo se radi posebnih vzrokov a skladiščem blaga vred za nizko oeno flO.OOO K proda. — Skupi se vsak dan od 80-120 K.
Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. (2499-9)
TJradzio dLo-volJeaaa.
(239)
Gospodske ulice št. 6
nnjno t fino kuharico v grofovsko hišo v Gorico; dobra plača; gospodarico in kuharico za neko graščino, izborni pogoji; gospodinjsko kuharico k 2 gospodoma v Ljubno (Leoben); hlšlno v neko penzijo v Opatijo, jako dober saslnžek; več navadnih kuharic in deklet za vsakovrstna dela; 8—4 dekleta k otrokom za Ljubljano in drugod. Več se izve v p sarni. Priporoča m+*> spretno osobje z znanjem jezikov in lokalnih razmer in z najboljšimi referencami.
Domač
plesni venček
priredi se
v soboto, 2. februvarja, in v v nedeljo, 3. februvarja
v gostilni .pri znamenju'
na Sv. Petra predmestju.
Začetek vselej ob 5. uri popoludne.
Za dobro postrežbo je skrbljeno.
K mnogobrojni udeležbi vabi ulj ud no
(238-2) gostilničar.
s 4 sobami, kuhinjo, shrambo in hlevom, kletjo, sadnim vrtom in nekaj njive v Hudem na glavni cesti, 10 minut od postaje Zatlcina, se pod narodnimi pogoji In za nizko ceno proda. (200—3) Posestvo leži na lepem kraju tik glavne ceste in je pripravno za vsako obrt. V hiši je bila veliko let gostilna, katero je pa sedanji posestnik radi svoje službe opustil. Gostilna bi bila tembolj pripravna ker se je c. kr. sodnija preselila iz Zati čine v Višnjo goro, in gredo stranke iz Zatičine, Št Vida in okolice vse tam mimo. Naslov pove upravniStvo .SI. Naroda".
^^hv fartf.numka: Sidro, -d^-da m\ 44 dk
►
LINIMENT CAPSICI COMP.
iz Rlehterjeve lekarne v Pragi
priznano (zborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h , K 140 in X 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (^498—10) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne  steklenice  v  zaklepnicah z našo varstveno znamko „sldro" iz Rlehterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rieht erjeva lekarna pri zlatem levo v Pragi, I. Elizabete centa 5.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-
reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-eečne vporabe svoje
samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejRe avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, po-uspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld.
Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (193-2)
Ana C&iliagf
Dunaj I.. Sellerfrasne st. S.
JLeo državni baron J^aillou S tem pristojno javlja vest o svoji predstoječi poročitvi j gospodično Jiosefino Jfohn, hčerjo gospoda Feliksa Jfohna, viteza ees. avstr. Franc Jojefovega reda, komanderja kralj, španskega reda Tabelle katoliške «. t. d. i. t. d. in pokojne gospe Jrfarije Jfohn, roj. Sfcer.
Poroka bode dne 7. februvarja L t90t ob ttH%. uri dopoludne v kapeli pri Sv- Štefanu na Dunaji. (237!
Jfokrica, svečana meseca t90t
V hiši št. 12 na Marije Terezije cesti
oaletaflo (192-2)
pritlični prostori
na ulico za kako pisarno ali za trgovino s 1. majem 1901.
Vpraša naj se istotam v I. nadstropji.
W«snlt dan sveže
pustne krofe
priporoča
slaščičarna in pekarna
Jakob Zalaznik P 5)
Stari S*«»ar. 2U.
□
ženini in neveste!
s1
Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obceznano veliko izbero vsakovrstne zlatenine in srebrnlne v secesiji, posebno
1*3 jp €3
poročne prstane
prave avlearake šepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne »prave (Besteck) in najboljše sMvanlsae otr>o|e vse to po najnlšjlh eenah in a Jamstvom.
Vabim na obilni obisk In ogled m vsem spoštovanjem (101—7)
Čud
SnRIÄ* -P »S VUUbU,
urar in trgovec, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno ia poštnine prosto.
„Dolencjrst št. 99"
poste restante, glavna pošta Trst.
Za Vas leži pisno o na tej pošti (ffi
Učenca
ia dobre hiše vspreju.e v jermennrako obr.
Fran Bartl (22a
jermenar v Ljubljani, Šelenburgave ulice.
!Redka, prilika,!
300 komadov za gld. 1-65
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 čudovito lep nastavek za amodku z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov, 1 krasen žepni tintnik, obstoječ iz 3 koma-dov, 1 krasen zavratni kolje iz orijentalskih biserov, 1 jako elegantna pariška broša za dame, najnovejše facone, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom, 20 predmetov za pisalno potrebo in še nad 250 komadov , ki bo v hiši koristni in neobhodno potrebni. (235)
Vsako sleparstvo je popolnoma izključeno, ker se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvema reziloma kot darilo.
Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej založna trgovina:
Ernst Buchbinder, Krakovo.
Poštno predalo štev. K/L.
Prosim številko poštnega predala vselej dostaviti
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Brüx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoö priznalnih pisem. (2611—14)
(GT Ilnstrovani katalog zattonj in poštnine protto
želodec
iz lekarne
lI.FRl€i\KK.ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zulozai
ekarna B. Fragnerja v Pragi,0 'A"
,.prl črnem orlu" Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po polti razpo -ilja ta vsak daa. = Proti vpoäiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 1 60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Piccoli, U. pl. Trnköczy, M. Mardet-a schläger, J. Mayr. (1742-12)
IadajaUIj ia odgovorni uradnik: Joaip Nolll
Iiaatnina ia tisk .Narodna Tiskarna".
78