Štev. 172
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v petek 27. avgusta 1920
Posamezna številka 20 stotink
[letnik XLV
izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nc vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsc"'5 lista Edinosti. — Tisk Uskarne Edinost. — Naročnina znaša na	po!
leta L 32.— in celo I~io L CC.-. — Teiefon uredništva in upr*	i 1-57.
EDINOS
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (,/2 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov itim po 40 stol.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Teleion uredništva in uprave 11-57.
Proti reaKcijonaraemu režimu in nasilju
F od tem naslovom pereča .^Lavora'tore < z toe 24. avgusta, da so strankina pokrajinska eksekutiva 'i«n ■vedrini pokrrfHDski odbori, — nujno sklicani v .ejo — sklen'li sklicati za prihodnjo netijo vse socialistične sekcije v »Jul pki Ber>eč:,i v protest <prcti > r.eznosljivc-mu političnem a položaju, kjikor ga ustvarja nezpremenjena vojaška uzda--.
Ta klep pospremila Lavora tore t s sledečimi pnp c.miba mi:
Treba enkrat napraiviti kcnec z vojno uzdo: 7. odredbami in izrednimi sodn'1, ami, z nasilji
v jurskemu aadjooalizna?! S bem da.j e te le ■kričeč dokaz, da irič ne razumete naših stvari. Mi smo sovražsidki vsem nacrjouaiiziroom. Poprej, med in po vofoi smo mi z vsemi svojimi močmi pobijali slovanski nacionalizem, isto-tako, kakor smo italijanskega. Čitajte te slovanske liste: ni te besede tam, ki ne bi bila naperjena preti nam. To poraešavanje nas z našimi sovražniki mora le o gorčati delavske mase. Naša stranka je najpoštenejša v »»Julijski Benečiji i..
Zaključujoč zahteva ? Lavoratore*: svobodo gibanja, združevanja in manifestiranja; odpre na; -e pcjlftičnšm žrtvam vrata ječ; naj se odpravi vojna sodnija; naj se s pomiloščenjem izbrišejo obsodbe radi političnih del ik tov; naj m zabranami; aretacijami in političnimi ob- e odpravi vojaška uzda, 'ki uničuje vsakič*ener-sodbanri. Ne more se tajiti: mi imamo dVe o, 'ki strašno pritiska vsa javno življenje; vlad1.: vojaško in civilno. Dogajaja se, da ena , naj se odrede upravne in poKtilčne volitve: podira, kar je dru-ga napravila — ali pa, da *	"	11	~1!
icna molči, da mc-re druga delata. Vojaška vlada; poslu; e s -sabljo. Ne razume socijalizma ga hc.ee uničiti z vsem: sredstvi.
Nadaljevanje naglaša socijalno-deinckratič-nc glasilo, kako da bi hotela sedanja .vladavina porušiti vse «ocrjal:stične naprave, smatrajoč sccijaHzem! kot izdajalski. Ne dtovolju-
hečemo biti državljani, ne pa podložni ki ali slu£e!
« • •
Pozdravi ame uvodoma omenjeni sklep eflfisekutive in vod'lnih -odborov socčjailistične s-tranke. Pritnjamo označbi sedanjega režima, ki jo podaje »Lavoratore«. Izpregcvciril je pošteno in skrajno potrebno besedo. Ne mere-je;o se socialistične manifestacije. Če -si soci- nio mu pa prjt'ati, ko piše tako, kakor da b) jjelist, pomen!a, da si zločinec. Vojaška vlada- sedanja vladavina le v socijalistečni stranki vira ni in ne mere t ti tolerantna. Ni in nc izbirala svoje žrtve. TukM naš živel« na. tem nrore •bi« .zst k(portun:stično bistrov "dno po- ozemlju občuti ostrino sab-lje; tudi": njega pri lit'.ko. Je in mora biti za nasilno pclritiko ostrega rezila. Ce ne zadošča ena odredba,, >'edi -dir u ga, Ce ne zadošča en z-Dikon, sledi drugi. Bc-j ije to brez odmora — do sksrajncyti. Vojaška vlada ne razpravlja: odloča, odreja in zapciveduj e.
Pcihem vprašuje »Lavoratore : so-li ti časi 23, vojaško vir-:':? AJi ri marveč čas, ko naj •bi se t«o!j upoštevala moč proletanskaj?- Mi
tiska uzda; tudi njemu je zabranjen Visak svobodni dih; tudi v .kožo našega življa režejo o; z ne izjemne odredbe in ukazr; -t-udi v n aš'h vrstah se izva.-;aj*c aretacije; tudi naš živelj ti hotel ta režim odpraviti. Tudi naša stranka ic poštena in lo^a.!na, ker se odprto bori za piavice svojega naroda. In to -ob še hujSih ckclrrcrfiVh iiz razloga, da >;e vodstvo socijalist'one stranice v italijanskih rokah. To je:
nimamo nobenega zaupanja tudi do civilne režim je nasproten soci!ailstom le iz socijalno-vlade. Ali, kaj naj rečemo, k temu, da -e pole 2 pc-lriričmh, nam pa i trudi in v prvi vrsti iz nate vlade še druga., ki se, prežeč, drži v senci, lednih! In ta režim je nacijicnavstičen do
skrajnosti. Ravno zato pa priznavamo radi in brez .pridržkov, da; dela režim socjaliulični stranski'' najhujšo krivico s tem, da \ o meša s »slovanskim- nacipoiHEtlizmom AJi, istotako in še hujšo krivico dela scci^afeti-čna stranka nam .s tem, da .naš na a Analizam meče v en koš z italijanskim. AJi rc bi zapeli tu z-cpat tisto staro, tolikokrat epe tovarno pe.-em, ki pa osl-rija vsi'kda? t vez učinka pr: naših sccija-list h?! Ali naj jSirars zepet predočimo neoporečno dejstvo, da so lu italijanski nacijcnalisti gospodovalna stranka, ki more nebrzdano dajo ti duška svojemu nacionalnemu pohlepu, svojim napadalnim nam ene m, dc čim smo mi obsojeni ▼ obupno obrambo najelementarnej-ših pravic, svojega naroda, ▼ obupnem beju za skp deželo, ki jo treba držati na uzdi z želez- ; aago nacijonalnc ekzistenco?! Tc vedno pod.-jem in cenjen®, z izjemnimi odredbami, izjem-! tikanje našega obrambnega nacijonalizma, —
-in ki si vse upa. ker si sme vse upala. Ni je inicijative, ni uk epov, ni nčesar, i»e da bi vojaška vlada ipcti.so.ila svojega prsta vmes. Cesto -se vojaška vlada pos,tav| a nad edvulno — tn to tudi v nevojaških stvaieh. Vojaški vladi r»i v navado, da bi ubogala, ampak ukazuje. ,!e diktator, je absolutist v najpopcJnejšem ps-meru besecie. Ta vlada svo. i mi strogimi cd-redbami, s svoja reakcijonarno pclit.ko, je v največji meri vznemirila prebivalstvo v Julijski Benečiji«'. Po petih letih oJi) cznega vojaškega režma avstrijskega, režima gladki, je to prebi-valstvo pričakovalo pač drugačnega režima, drugačne pob'f'ke, posebno pa druga čT.a^s takta. Ali vojaška vlada je prišla fcerrkcj kakor v soviažr.o, kaker v okupacij-
oo sodrAjo; to je: s sistemom tcrrrja. <Naše prebaveilstvo bi bilo z: lužilo pač kaj dnugega. To n: niik?-ka zemlja — barbarov! Tu je stran-?ca:-ska b-:rba od strani delavstva vsikder poštena in lojalna; z odprtim vizirjem. Čemu nam prihajate s podtikanjem zarot in kompletov? Cemu to, da hočete v vsakem našem činu, v vsaki nv-ši akc-'jd videti manever v prilog sio-
ki neče ničesar, kar je tujega in ne zahteva ničesar na škcdo drugega nareda — v en koš z italijanskim, vendar nd — oprostite! — l-O4-jalno. Eno pa vendar spei a nas in soe"aliste: tiso-S'krat epravičeno obsojanje režima, in pa želja, da bd že enkrat p;iišli !i)a ven na solnce svobode *n ne»cjvixanega pcliJ.čnega luveljav-ijen; a.
Hučl boji z ruskimi zadnjimi stražami Fo?ja I pričakujejo novo b.tko na črti Osowiec - Crodno
SyIol:n položaj na bojni in dlp!omatIčnl fronti
DUNAJ, 26. Vesti, k«l so prispele semkaj iz Rusije c pe-mzu, ki g.a je doživela ruska vojska med N ar evo m :n nemško meje*, se -nikakiOr ne ■ujema/o z uradnimi in neuradnimi pcročili francoskega in poljskega vira. Moskovs-ki list "Vestnik piše n. pr., da so takšne vesti o -ruskem pc-razu pretirane. Giavna moč ruske voske — pravi list — ;e nedotaknjena, dočim so izgubljeni le nelci c<ddelki, ki so bi'li- zašli predaleč proti (tapad'u, dajsK so -fcliJe gibove eperaeje nobhcdno potrebne.
Peti cgraj&ka »Izvestja^, uraiao glasilo so-viet<kib -cbla-ti, je malo bolj v skrbeh. Naglasa zvezo m?d operacijami generala Vran^jela in u \>ske vc^ke, in ne ta/.- nevarnost/, ki bi na^t»»la za rusko re-.olnc:jo, ako bi ta dva njena sovražnika zmagala. T^da — dostavlja lisi ruska v«dska zbi.a zepet vse svoje moči, da uniči enkrat za vselej poljsko plemslvo in izd£}aiskcg.. Vrangela.
Obenem z operacijami na raznih bojo h črtali se ' "Si ddplomatični dvoboj na konferenci v Minsku med rusko Ln poljsko mirovno delc^ac'o. Na drugi se;a so zahtevali Peljaki, prizna Rusija needvisrost in suverenost Paij&ke. Ri»i so s svoje slasni stavili zahtevo e priznanju rusko - ukrajinske sovjetske republike. Pciaki so pr ?tali na ta pogoj in a tem priznali ir'redinjenje Ukrajine in Rusije. To jc velika in važna p opusti tev, a kc se pomiisli, -da je b i-la vedno najgla^-nejša točka :poljske pro tir uske pcljt;ke ravno odcepitev Ukrajine nd Rusije.
Na -tretjem sestanku v Minsku so predložili Rusa Poljakom svoje pogoje. Ti posledn-i so izjavili, da so ti pogc-ji nesprejemljivi in niso eadovo! ni niti z mejo, ki jLm jo je obljubil Lord Curzon. Tej meji se Peljaki upirajo v glavnem ladi tega, ker fje to črta, po kateri se je izvr->'da v preteklosti delitev Pc-ljske.
Vsled zadn ih zmag se bodo Poljaki proU-i -di tudi najglavnejšim rusk:m pogojem, in radi t.:ga bi se utegnila pogajanja sploh prekiniti.
CURJH, 25. Glascim ve?tir, ki so prispele o p >lroŽ3)u na rusko - pci ski fronti dne 24. t. m. predpeldne, bi bil položaj ta-le: Peta .poljska armada napreduje v predelu Ciechanov -Pnsasnysz - Mtarva. Prva anaada zavzema pre-
del Chorzel - Myszun:ec - Baranovo. Četrta armada drži predel Ostrelercka - Helno - Lc<m-za - Zambrov. Druga armada se razteza od Bjelostrka črez B:elov do Brest - Li lovska. Tretjs armada operira južno od Brest - Litov-! ska. Tri; diivizi] e pehote in d ve dCv izirj: kcnjice, crtanki obeh -ruskih armad, ki ste eperirali z-s.podno od Nareva, skupaj kakih 10.000 mož, ' so ušle med Mlavo :n Cicehancvim, so napadle ; ero poljsko brigado, ki je držala Chorzele, in korakajo sedaj proti Mvsizvniecu. Poljsko po-vel^ništv.a [e zbralo dve diviziji na Črti Kolno-Lcmza. kijer up?, da i bo zadržalo Ruse. Ruske cele, ka so operirale proti Lvovu, se urn kajo predi vzhodu. Šesta poljska armada zasleduje unr kainje sov ražnika. Riask: peke mi :c ddel ki 5?o zajedli Hrubcžev. Protd njim se pomik--|o oddelki tretje poljske a-:madie'. Dve novi divi zija ste prišli na bcjišpe vzhodno cd Bjel^toka in ena nova ruska armada je na poti iz Rušile preti poljski fronti.
Poljska poročilo
VARŠAVA. 25. Uradno poročilo poljskega glavnega štaba z dne 24. it. m. pravi: Na 'severni fronti <se je posrečilo zadnjim delom IV. sovjetske armade, zbranim v večjih oddelkih, odpreti si pot v fmeri Chcrzel in Kolno p~ večurneitn hudem .boju. Precejšn e .bcijseviške moči so se napotile preti tem krajem. Preganjanje sovražm,rka s strani I. poljske armade se na daljne. V. armada lotva dalje ostanke boljše viških čet, ki se nahajai-a vzhodno cd »proge Mod&in - .Mlava. V sredini izvrši: jejo j čete obkoli'lno gibanje v smeri protir Koyczy-nu - Strvinski - Kclno, da -cbkcVio IV. in V. boljševiško armado. Sovražnik, ki je gonjen z vseh strani, se zbira v večje oddelke in skuša obupno prebiti obroč naših čet. Dne 23. t. nr. je sovražnik napadal zelo crd'to pii K;lnu, , toda -bil je odbit s težkimi izgubam! cd našega 60. poznanj^kega pclka. Ta hrabri pclk je ujel pri protinapadu več ko 1000 vojakov, med katerimi tudi poveljnika divizije ter je znple-nil 10 topov, nekelikc zastav, avtomobilov in zaleg. Piri zavzelju Leoiize smo ulovili 2000 mož in zaplenili 20 topov, 22 strojnic in ogromno množino vofnega materijala. Po zavzetju Bjelcstoka je trajal hud ibc$ še 20 ur s 50. prostovoljsko	ki je bila prišia na p=»-
moč Rusom, in z -judovskim delom prebivalstva. Ob koncu bojev pri Bjelo5bc<ku je na-
Dombrovskym, ki je izjavil, da pomeni izjava mestne ustavodajne skupščine glede nevtralnosti v rusko-poljskem sporu ogrožanje obstoja poljske republike in v navzkrižju z miro-.no pogodbo. Posebno je razburil vlado sklep delavcev v Gdin-skem, da ne bodo dovolili izkrcavanfa vojnega materijala za Poljsko.
Kakor sedaj stvari stoje, bi ne bilo nič čudnega, če bi poljska vojska zasedla mesto.
Poliski ministrski predsednik v Galiciji
VARŠAVA, 25. Poljski minjfctrsfkj predsod-aiik W:tos je imel v Tarnc.vu v Gai cJ i na nekem shodu govor, v katerem je izjavil, da se je Pcijska rešila radi junaškega napora ljudstva in <n! egcve čvrste volje, da mora zmagati. Zborovalci so sprejeli reselueijo, v tkateri se poklanjajo armadi in predsedniku in izražajo hvaležnost francoski mrsijti in njenemu načelniku, generalu Weygandu.
italUansKo-JusrsEouensha poaaja -njo niso Dlla preKinlena?
RIM, 26. Cascpisfe se tudia danes bavi z vprašanjem' italijansko - • u gos k> venski h pog-a-
pravUa prva divizija več ko 7000 ujetatikov in (zasegla 18 topov, 42 strojonic in ogromno ma-•terćjala. Vsled tolikega poraza raste d«uiora-Irzadla med sovražnikovimi četami. KaLrmiški Kozaki se predajajo v masah. Pri Brest - litavsku za-tiJje.
VARŠAVA, 26. Poljska vejska nadaljuje svoje naprei'ovan;'e v ipredelu med Sžerpeoom in Soldauom. Neki- oddelki te armade korakajo proti Chorzele, da. presečejo umikanje •ruskim četam, kd se še nahajajo v iem kraju. V sredini so zasedle poljske čete Ostrolenko, Kolno in Sta vinski- ter korakajo proti Oso-viccu. Južno je bčl Grubickov zjopet zavzet. 66. boljševiška divizij«, ki je (bila tepena pri Lvovu, se umika proti jugozapadu.
Mnenje poljskega vojnega ministra o roškem borazn
VARŠAVA, 24. Poljski vojni minister Sosnokov-ski je podal sledečo izjavo o ruskem porazu: Štiri ruske armade so bile popolnoma razdejane. Načrt boljševiškega vdora je bil izdelan po strateških načelih ruskega generala Puzerevskega, ki jih razvija v svoji knjigi o :usko-poljski vojni iz I. 1831. Pri Miavi smo obkolili s pomočjo pomeranskih čet en kor konjtce m tri divizije pehote. Šestnajsta armada, ki je operirala v severnem boljševi škem odseku, je bila popolnoma uničena. Boljše viki so razpolagali s 250.000 možmi, od katerih je ali bo padlo v naše roke 100.000. Mrtvih je okoli 40.000(7!) Neki angleSki general je izjavil, da ni videl ob času svetovne vojne nikjer tako krvavih bojišč. Zmaga je končnoveljavna, in reorganizacija boljševiških armad bi zahtevala dolge mesece časa. Poljska zmaga bo imela važne posledice za rusko notranjo politiko.
Poljaki postajajo bolj pohlevni.
VARŠAVA, 25. Neko uradno poročilo pravi: Zadnja dva dni se je vršilo nekoliko hudih bojev v dolini reke Nareva pri Ostrolenki in Lomzi. Boljševik! si so hoteli za vsako ceno odpreti pot proti Bjelostoku. Bitka je bila trda in izgube zelo občutne na obeh straneh. Poljaki so se polastili vseh prehodov, ki vodijo na ono stran reke. Čete, ki so bile odrezane od črte Ostrolenka-Myszyniec, so bile vse polovljene dne 24. avgusta. Število ujetnikov v bitkah med Bugom in nemško mejo prekaša 50.000. Razvidno je. da se bo sovražnik skušal obdržati pri Osovjccu, ki je radi svoje prirode zelo pripraven za obrt.mbo.
Osemdeset tisoč Rusov se rešilo v Nemčijo
KONIGSBERG, 25. Včeraj popoldne so prekoračile nemiko mejo tri nove ruske divizije. Število interniranih Rusov znaša od 70 do 80 tisoč.
Zbiranja močnih ruskih oddelKov oh nemški meli
GDANSKO, 25. Glasom vesti, ki so jih pobrali poročevalci gdanski!i J?stov. se zbirajo znatne ruske moči severno od Osovieca med nemško mejo in Grodnom.
Litovci zasedli Vilno
KOVNO, 25. Bol? še vika so izpraznili Viir. o. Litovci so zasedli postajo dno 24 4. m. zvečer. Litovski 'bel1 še vik i so zbežali.
Kamene? prejel ukaz iz Moskve, naj odide iz Londona
Rusko - angleška pogajanja prekinjena
LONDON, 26. »PaH Mali Gazette« poroča jo iz verodcfcrtcjn-ega vina., da je moskovska vlada ukazala Kam ene vu, naj zapusti London, preden je dobila pismo Lloyda Georgea.
Energičen odgovor ruske vlade na Balfourovo aoie
LONDON, 26. Neka nepopolna radiobrzojavka iz Moskve z dne 25. t. m. vsebuje sledeči odgovor sovjetske vlade angleški vladi glede pogojev za mir s Poljsko: Izjavljamo, da nismo nikdar smatrali naših pogojev za ultimatum in da smo kakor
smo vedno bili pripravljeni se pregovarjati o njih	,
s poljsko vlado. Ti pregovori se morajo vršiti med • '.'a locro«'.?. /»gcficrensfr 'Ih	f
ido, s katero edino in samo ž of?:o:;ozniih listov, ki se strinjajo v tem, <
m Jugoslavija. Drug! zavezniki, Francija Anglija in Zed&njene države vs>a.j odkrito pokazali, da so proti Rusiji; Italija [i je zagotavljala svo>e simpatije, sprejemala od nje b:YJe z žitom šn ji po zadn juh dogodkih na polj-đkenu bojišču kratkcimalo obrnila hrbet.
Nasproti Juge sla vi ji jc bila italijanska po-1 tika zadnje čase na videz Icjalrja in priiatelj-ska, a na skrivšem je ^tali,jar.ska vlada rovarila in rovari dipfctma«bski in dejanski povsod proti njej.
•K sreči se ri dc;le; ni p.csrcčilo uničiti Jugoslavije, in zadnji dogodki v Albaniji kaze',.*, da bodo tudi tam njeni eve-ntuelni načrti padli v vodo.
Jugosloi/ilii zafeln Poznovnii cllinnsRe Izzijafe
SKADER, 24. Dne 20. in 21. avgusta so šc izkrcali v Baru štirje mešani bataljoni, sestoječi od Srbijance*/, Bosauccv in Slovencev, s topovi in municijo. En del izkrcanih čet s lopo\i jo na poti proti Bojani in so že prispele do Amalita, odkoder so sc napotile proti Tarabošu. Zdi se. da pojdejo tja tudi druge čete, ki so sc izkrcale v Baru. Na hribu Dobravoda in iMcdjurek. ki gospodarita
ranj. Veliico^ se p:se o G'oMtrjovi izjavi, da je j nad barsko cesto, sb postavili tope. Pričakujejo se vse eno, kdo začne prvi; Italija ali Jugosla-jše druge čete iz Jugoslavije. Dne 23. t. m. so navija. Njegova Sfeflava se tolmači vs-3 mo- • padle jugoslovenske čete desno albansko krilo goče načine. Neka 'tukajšnja agencija je prišla [ severovzhodno od Skadra rabeč mnogo topov. Al-celo tako daleč, d«a trdi, da se italil insko -.	so sc morali umekniti v ozemlju Kastrati in
ju^colovenska pcgajaeija, začeta v Palla-mzi, — ^krclji. V Skadru so trgovine zaprte. Bil je izdan niso sploh prekinila!
nPo informaci jah s sL ani- osebe, ki pozn^ potek naše politike — favlja agencija — se mora)o G'ioltttije.ve izjave gle^e jadranskega vprašanja teko le <tolmiaiči.ti: »Ministrska predsednik j-c mislil z omembo iz ravne ga sporazuma med ittalijansko in juge slovensko vlado glede -rešitve vprašanja vzhcdne oboli' pogajanja, ki so se že vršila oficii czno, in keterim ne manka drugega nego drločen d:,plr«matski dekument. To je razvidno ja-no iz besed, ki jih g. Giolitti ni izpragovorll slučajno, glede vprašanja, katera obeh držav bi morz.la nare-d ** ti prvi korak za z opet ni začetek pogajanj. D^itvo je, da so se ta pogajinja nsdaljevala po sest»2 rrku »v Pc-llanzi in da je pr -pisati n iznesti njihovoga nr d lijevan; a. Grciittvevo željo, da bi imel zx sodeloval ca g. Sfr-rzo. Mc-.'jla bi se dati podrobna pojasnila o načinu teh po-gajrr j in .o oseb ah, ki &a> jih vodile, 'toda za se dr.; je dobro, če se pcudar-ja K-v slučJ ii, ko bi b*1! pogejanja ne dcve*la že do dobrih uspehov, GicliM eva naznarUev njihovega aa-Galjevr-r« a pomenila kerak nazaj cd enega, kar je naredila i3 prejšnja vlada na d pkaiali-kem pc'ju. V splošnem že dosežen« sporac-um ni pa še dobil določne oblike, bako, da se 'lahko smatra, da bo kmalu znona sesitava našega odposlanstva za pogajala, ali pa se bo poskrbelo .za sestanek rred na^im ministrom vna-n;ih stvari in za&tcpnTci j ugcisl o venskega kra-ljesitva, sestanek, na katerem se bodo poga-j'^ja dokončala. Na vsak način se .je mmistr-skenxi predsedniku posrečilo doseči s strani g. Lloyda Georgea angleško solidarnost v 5vrho udejstvitve državnega programa vkljub morebitnemu juge slovenskemu cdporu. -
Tako poročilo, ki je je itreba, seveda vzeti z vsemi prkferžki.
Do$o^I o fllboRl7!
JiisorlovensHe i le začele rroi) fsnzluo
RIM, 26. Dc:go:\ki v Albaniji so c'ioKG'i mednarodni značaj cd časa, ko se je ugotovilo, da tse vodi ■albr.ns'ka akcija pre-ti J ugnalo venom po naroč'lu, načohi čn s p>c noc'o I1^ je, ker po tej ugotovitvi' bo Jugoslavija gctfivo nastcjpila na najbolj cc'ločen n.r č.'n v svitho iob-ramlbe svojega dzemlja pred sibarosko - iftadi-jtatciskim vpaden?., na:'!iqpila na vd rškem l'n d«i-
plomjatskem pelju. Tukajšnje čsscp-'sje cbj
nami in poljsko vlado, njo se pogajamo o tej zadevi brez posredovanja drugih, ki nimajo pri tem nič opraviti, tako da veljajo vse naše obljube le nasproti Poljski sami Vendar pa obveščamo angleško vlado, o naši i-skreni želji, da bi dosegli važne rezultate splošnega svetovnega stališča in koristi, ki bi izvirale od miru z Anglijo. — da je ruska vlada sklenila popuščati v tem pogledu in da ne bo zahtevala ustanovitve delavske milice v Poljski. S tem postajamo popolnoma složni z Anglijo glede vseh pogojev za mir s Poljsko.
Hlr med armenOo m Rusijo
TIFLIS, 24. Med Rusijo in Armenijo je bilo sklenjeno premirje ia začasna mirovna pogodba. Pregovori za sklenitev končnega miru bodo v Eri-vanu in se začnejo, kakor aitro pride boljševiški pooblaščenec Legrand.
G nizinsko odposlanstvo t Rusiji
RIM, 26. Gruz:n>ka iegaciijia javlja, da je 'klenll svet gruzinske profesijonakie zveze, da posli e v sovjetsko Rusijo odposlanstvo, se-starvijero iz 10 dela vcev. Namen temu odpo-slor stvu je, da se teznani z razmerami v sovjetski Rusiji in da obvesti ruske del-vce in ljudske komisarje o položaju Gruzf e.
Poljska ne misli prekoračiti narodnib me]?
VARŠAVA. 25. Opomin, ki so ga poslale Zedi-njene države Poljski, naj poljske armade ne prekoračijo etnografsih mej. se smatra tukaj kot prijateljska opozorite v, narekovana od prijateljstva Zedinjenih držav za poljski in ruski narod.
Poljske čete zasedejo Gdansko ?
CURIH, 26. Medtem, ko se ruska vojska umika od nemških meja in se pripravlja — kakor javljajo nemški listi — na protiofenzivo za Njemenom, postajajo odnošaji med Nemčijo in Poljsko, posebno pa po zadnjih dogodkih v Šleziji. vedno bolj napeti. Posebno veliko razburjenje je povzročila vest, da namerava poljska vojska zasesti Gdansko, da si tako zagotovi izkrcanjc vojnega materijala, ki ji ga pošilja ententa. Sir Reginald Towcr je baje izjavil poljskemu državnemu tajniku Dom-brovskemu, da ne more jamčiti za red ▼ mestu, če se hoče izkrcavata vojni materijal iz ladij. »Vossische Zeitungi priobčuje tudi pogovor z
albanske tolpe, katere so napodile svoje domače, albanske nasprotnike, a rrifco jugcsTcvcn-3ke čete, pod poveljnišivcm rtallansk'h čast-n'kcv, ki vodijo h\ org'-.ri'izri:ajo albansko vriske;. poaebno art^eriij-ske odreike, un da je orožje, s katerem ra.zpcia^r!io Albener, r'.'ali-janskega vira. Med temi itai^arskimi častniki ua vc)ski. «iav*®6efflflnar «v aibari^ko v:Meo, je tudi nekolrko D' Anmmz'jev'h p.frstiCvic^oev.
Iisdijau-ko časopJ«.je objavi1^ 'te vesti, ne da b' i-ih izravno zanikalo, eden o le »Tempo jih zanika, toda tudi na zelo čuden način.
List -prav5«, da ni res. <f.đ ita'iij arf ki častniki vcidf^ct albanske čete ;n da ni res, da je It?i";a dala na .razpolago orožje, n?f*.ra:cijo in artilerijske ča^bvke, pač pa da ]e neki itaJil'a^ski oddelek nasedel Meduo ... na žel;o e^anske vlade.
Že nfcali.jansko rovarenje v Aib:tniji sami bi zadostovalo, da poostri do fikreosti že itak n-rpeto ita^jansko - jugoslovenske ednošaje, toda to že ni vse. Italijanska pcl:t;ka na^pre ti Juijosla-vf^. se ni pr.?v nič izpremer ila c i ketnea vojne se:n in njen crl! je še vedoo uničemje iugcslcverrke d-ržave. V ta namen rovari v Albaniji, na Madžarskem, na Bolgarskem in v Crni Gori.
Italija se vedno zbira, hrani, plačuje in obo-rožuje Cmzgcrcs, ki naj bi se poslali v boj preli Jugoslaviji, v časai, ko so vsi drugi zavezniki ba.je odpckiioa-li svoje zastopnike pri bivšem črnogorskem kralju Nikiti, v času, ko	min.>jrsk:-s predsedr'k izja\'la,
da želj izravnih pogajanj z Jugoslavijo v s\-rho vzpcstavLtve miru na Jadranu in cmeni a z zadoščenjem govor .ital^anskega .ministra vnanjih stvari v zb crnici, ki je b'1 poln z ago t ovi'ite v :?tem času cc'ji ja N!egovc Veličanstvo itaii-janeki kralj v prijateljske obske k s vejem u ljubemu t:stu Nikiti, ki ga uradna italfonska agencila Štefani« naziva še vedjio ^črnogorska kraij«.
Itali janska .pciiitikia je bala ve»dn.o dvorezna: pred voj.i*o, v vojni in po vojnh V zadnjem času ofcčutite rt'ena dvoreznost najbolj Rusija
poziv na ljudstvo, naj se grejo vsi borit proti padalcu«.
Vesnić o feJkosIcvnško-jugoslovensRi zvezi
PARIZ, 26. vMat'n« objavlja brzc;:vko jiagcslc venskega m'tniisbnskega predsednika Vesnića o češke !ovaško -fu^rslover ki zvszt.
^*Zveza naše eržave s Češkcslrvr,?kci — je odgcvon'1 Vesvjii — pomeni fc^m-lno posvcli-•iev šest tclctnega prij-itcljstva meri rbema na-rcidc-ma v- svrha razvoja goi.prdarsk'h, kulturnih ln pol'ličnih vezi. Mi mcramo i«toč: no oh-cr.'-ti v tem delu i^tare Evrcpc mir, po katerem hrepenela oba nareda in duh Zver/e narcd;crv ter zagot»c:vjti izvrrtev pogc^eb, ki .'nm.-I-ijo za nc\i red, ipricti vsc«kem*.i coivk-v i (nespostort anja. Z: to R.mo trdno odlcčen.i za na-t. ;"|«\f?in;e sveje peli ob etrann na*:h ve! kih zaveznikov in pri družen cev, ki so toliko :Y*-pr:nesJi k na5i csvcibcdiitvi. Upamo, da p: ' jo naši prijailelji in sosed! kmalu k nam <z istimi namen mirnega sedelevanja v službi splošne •kuJture.«
Za člmnrejsnla voliiue v Jugotlnulji
PARIZ, 26. Iz Bclgrada poročajo: Ministrski svet je sklenil, da pospeši razpravo o volilnem zakonu, da se bodo lahke vršile čim prej volit\e v ustavodajno skupščino.
Gioll-fi o iJoljJevišKeRi režimu
PARIZ, 26. Na poti iz Luzcrna v Bern'je imel italijanski ministrski predsednik Giolitti pogovor s poročevalcem lista »Echo de Pariš«, kateremu je izjavil:
»Pogovori v Luzernu so imeli za uspeh rešitev spora, ki je že toliko časa motil evropski mir. Treba je sedaj zahtevati od boljSevikov, naj se ne vtikajo v poljske notranje zadeve, ker samo Poljska ima pravico odločati o svoji usodi in določitvi vladne oblike, ki jo hoče narod. Dolžnost jc vsega sveta, da brani poljske pravice. Nc more se dovoliti, da sovjeti vsilijo Poljski režim, kk nima v njihovi zemlji nikakega uspeha. Rusiji je grozila revolucija ves Čas po japonski vojni. Smatram pa, da sc nc motim, če pravim, da boljševi-zem ne bo trajal dolgo, ker boljševizem nc pomeni izboljšanja na poti napredka temveč povrnitev v barbarsko dobo. Rusija bo izšla iz to krize popolnoma obnovljena.
Aretirani član! italijanske misije na Dunaju
DUNAJ, 25. Italijani, ki so bili aretirani na Du-av- naju radi udeležbe na prepovedanih špekulacijah l-!C z valuto, so bivši člani italijanske premirne komi-<0 sije na Dunaju in sicer grof Arese, poročnik E»po-sito in desetnik Flateo. Pri njih so našli 6 milijonov italijanskih lir, nekoliko milijonov kron in drugih tujih valut.
RIM,
Giclitti se je povrnil v Rim
26. Gioliitti, v spremstvu fimančne£a
ministra in svcijega posebnega tđ'r ka, kom. Lavagciai, je prirpel v Rim. Na postaji sc ga sprejeli vsi maniGtri in državni podla niki, ki so prisotni v Rimu. Giolitti se je po pozdravil odpeljal z avtomobilom v .svoje stanovanje.
Nova nemška nota o uo'ožaju v ilezljl.
Nemčija zahteva zaičito za nemiko prebivalstvo,
BEROLIN, 26. Neka poluradna nota naznanja, da je predsednik nemikega odposlanstva v Parizu izročil predsedniku mirovne konference noto, ki ie v zvezi z noto z dne 21. avgusta in v kateri se konferenca obvešča, da se je položaj od tega dne nadalje poslabšal v Gornji Šleziji. Vsled tega 9e prosi, naj sc ukrenejo koraki v svrho zaščite nemškega prebivalstva.
Uradno zanikanje poljskega udora ▼ Gornjo Šlezifo
VARŠAVA, 25. Neko uradno poročilo tiskovnega urada v poljskem ministrstvu za zunanje zadeve pravi, da je trditev nemških listov,	da so pcijski oddelki' vdrli v
Gornjo Sl-czijo, brez vsake pediage. Domnevni poljski vojaki, ki so razorožili policija, SO vojak: iz Gornje Slezija, bivši vojni u' efniki, ki so stopali v oddelke, katere je sestavil general Hal Jer v Franciji. Vsled demobilizacijo Haiierfeae vojske so bili ilrid-i ti vojaki odpuščeni obenem s Poljaki :z Zedinjenih držav, toda nosijo še stare uniforme, kakor sicer odpuščen; vojaki vseh dežel. Uigotc. '"eno je, dar ni ob meji Gcrr'e Slezije sechj nobenega pelj--ke^a oddelka, kavti vse razpir!o?r'~'ve čete sa nahajajo na ruski front;. Poročr^cTabstavld, da so Poljaki Gornje Šlezije zasegli naredbo vojaške organizacije, naj začme močno protl-francosko propagando in naj oTganizira po p:'trebi budi splošno sitavko. N*a koncu zanika p o rotilo vesti o >po!jski vstali v Gornji Šleziji
>U/lAOSr< HAT. Ufc
V Trstu, <tae 27. a**u»fa 193«.
M<ij?ki Tojml ministar Janšo« ostao« m sto}«« sest o.
BRUSELJ, 25. Vojni minister Janson je izjavil ob koncu seje ministrskega sveta, da. se je premislil. ker bi njegov izstop iz ministrstva moje! spraviti v nevarnost francosko-beltfijsko vojaSko zvezo, ki bo zagotovo sklenjena v nekoliko dneh.
Benei zopet v Bukarešta.
BUKAREŠT, 25. Benei, češkoslovaški minister za zunanje stvari, je odpotoval v Bukarešt.
Železniška nesreča na progi Bolcan-Meran.
BOLCAN, 25. Na progi Bolcan-Meran so se od-pregli trije vagoni od nekega tovornega vlaka in eo zadeli ob osebni vlak, ki je prihajal iz Bolcana. En kurjač je bil ubit. Med potniki sta dva ranjena !n nekoliko je lahko ranjenih.
in samofoltnosti. Ker so se ob času biranja državnega kaacelarja dr. Reonerja ustanovile v Pragi
prijateljske vezi med Avstrijo in Češkoslovaško, zato upa, da se na svojem povratku v Prago dr. Benei ustavi tudi na Dunaju. Avstrijska vlada naj potem ne zamudi zopet ene ugodne prilike, da si v zvezi z »malo entento« ojači svoje stališče.
Do volitve ▼ konstitnanto države SHS. »Novosti« doznavajo iz krogov demokratskih poslancev, da nova vlada ostane na krmilu do volitev v konsti-tuanto, ki jih morda tudi izvede v drugi polovici novembra. V političnih krogih se že opaža živahno volilno gibanje. Začasno narodno predstavništvo ne bo razpuščeno pred novimi volitvami.
Zborovanje delniških družb. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo naredbo, po kateri morajo vse delniške družbe na ozemlju Bačke, Baranje r'ii Barata (prositi ministrstvo
Vojni materijal za Polivko ▼ Gduskem s« izkrca. , ,	,	. ,	.... ,___
VARŠAVA, 24. MedzaveznUki veliki komisar	z? dovoJje^e, da smep, imeh zboro-
rteginald Tovver je dovolil ukrcavanje materijala a krika rže »Guyden« v Gdanskem. Razkladanje se lačr.e jutri.
TurSkl prestol... Urez sultana
RIM, 26. Ljstii javljajo iz G&rrgjrad«.. da ve turški pre'ijoi v nevarnosti, da o&lane brez — au&taoa. Ker >e princ naslednik '^rjarrA, da se odreka, svodih pravic cio prre&tofla, se fje vržM pod suAtsaovita pr ed-sedrai-š t vera -sentisste-k o!<a-r.ov vladarjeve hže, na katerem se ge -cdrekel rvcgfh pravic 6ct prestola tudi fperestcksnasled-rJk-ov -srn. Isti nameni so dzrazčii vsi drugi p fici, kj br .imeli po dednem red"j pravico do prevtcia. Vse to zscvtdč tc^a*, ker j« scrrcjvna pu^edba razkostJa .turško iržavr.i in jo naredila za vazala evrcrpjkjh dira2.v. Razprava o tem vp«rfcan>u se bo nada Ve vala na> oru^e-ni se-stanjcu. Snfcan tn pcl.zka^.il pre^r.vcr'i* spre-mIc^"Hnasieirrkja,. na;; pc3ti svoj ramen, iker bi s tem samo dzl pcr.cd enreriilcrm državam, da ga osumijo p-r; taštva s fcernaMl.sti.
stvareh. Vedril je in oblačil po vsem kraju- Tako — obvešča javnost sedaj »-Lavoratore«. Tudi naS list j« priobčil neiteto pritožb iz peresa povsem zanesljivih oseb. Kaj pravijo sedaj tisti italijanski nacionalistični listi, ki so s toliko vnemo branili tega človeka v imenu Italije?! Zasramovali so nas.
vanja. Vsako d-elo zborovanj brez predhodnega dovoljenja ministrstva se bo razveljavilo.
Likvidiranje imetja neprijateljskih državljanov. Po mirovni pogodbi ima jugoslovensJca j država pravico, da Pkvidira vse limedje nepri-
,, ,.	~	J. . ,	, ,	I suala t. 1.	U» 1 i. »aenu pruu u»tui*- giasuvuiiia
jatel skiJi državljanov. Zarad* tega so državne j sprejet pred!og< naj ,e ,Zve2ii« izrcče za Fristop k
oblasti oAredile. da se v mejah Srb? je izvrši popis neprijateljskega imetja.
pogledu: v gospodarskih, socijalnih in kulturnih j postopanje, ki je vse prej kot koristno nji sami in
slovanskemu prebivalstvu, ki je v zasedenem o-zemlju v pretežni večini. Odlok pravi: člen I. Vse fizične in pravne osebe, bivajoče v zasedenem o-zemlju, so dolžne prijaviti vse svoje dolgove in terjatve nastale iz kakoršnegakoli vzroka pred 3. novembrom 1918. napram fizičnim in pravnim o-Bili smo lažnjivci, klevetniki, rovarji, ščuvarji in * sebam. bivajočim onkraj premirne črte v deželah edini naj nagib, ko smo priobčevali pritožbe, fe 1 bivše avstro-ogrske monarhije. — Člen II. Ta dolž-bilo sovraštvo proti Italijanom. Italiji in sedanji u-' nost naznanitve obsega tudi bančne in sodnijske pravil Dejstva, ki jih sedaj sporoča v svet itali-1 depozite vštevši tudi one. plačane po zednačenju jansko glasilo, jih udarja po zobeh s prazno in o- J valute; dalje vse dolgove in terjatve napram bivši raatrno silo. Iz zaključka v =Lavoratorjevem« spo-! avstrijski, ogrski in avstro-ogrski državi. Oprošče-ročilu sledi z vso logiko, da bi bilo le koristno za • ni naznanitve pa so dolgovi in terjatve napram upravo, če bi bila hotela poslušati pritožbe v na-; podružnicam bank v zasedenem ozemlju kojih glav-šem listu. Dogodek s Cavallijem, daje — ker u-; ni sedeži so v deželah bivše avstro-ogrske monar-tegne biti na zasedenem ozemlju še marsikak Ca- hije. — člen III. Rok za naznanitve gori omenjenih valli — višjim oblastim dragocenega pouka, ki za- j dolgov in terjatev je določen najkasneje do 15. hteva imperativno, da bodi preiskava proti po-! septembra 1920. pri pristojni občini, ki bo izdala stojnskemu civilnemu komisarju stroga in pred za to posebne tiskovine in jih po izpolnitvi odpo-vsem strogo objektivna! Nobena krivica naj se mu slala 8 dni po gori navedenem roku na okrajne
ne dogodi, ali tudi namen preiskave naj ne trpi i civilne komisarijatc. Za mesto Trst in njegovo oko-morda iz kakih osebnih oz-rovl	j lico bodo izdajali tiskovine mestni magistrat, tr-
Jesco je. Na delegacijskem zborovanju sZveze; govska zbornica in civ. komisarijat, nakar se jih bo slovanskih učiteljskih društev v Trstu« dne 6. av-! moralo pravilno izpolnjene predložiti pri gencral-gusta t. 1. je bil z vsemi proti dvema^ glasovoma nem civilncm komisarijatu, oddelek VI., soba št.
18. — Člen IV. Vsak, kdor ne bi se odzval omenjeni dolžnosti v določenem roku ali ki bi podal pomanjkljive ali resnici neodgovarjajoče izjave.
^Delavski zbornici« (Camera di lavoro). Včerajšnji »Lavoratorc < pa javlja v polemičnem članku proti
Industrija za sukne ▼ Slovenci. Na kempe- drugim italijanskim listom« da je rečena zbornica bo kaznovan z globo do lO.GOO lir. Generalni ko-
vesti
Tajna pogodba med Nemčijo in sovjetsko Ru-sifo. Bcrolinski dopisnik -Petit Parisiena* Irdi, da tajna pogodba med Nemčijo in sovietsko Rusijo
tentnćh mestih se bavijo z ide^o ustanovitve i ozir. raziirjecja tekstilne 'nd-Uitrije, predvsem industrije snkna v Jugoslaviji. Zadevo imn »e-dsi v rokah strrkovn ak, in upati je. da bo njegovo prizadevsnje čmelo uspeh.
Za industrijo sukna fco treba zgraJiti okoiu 150 tkalskih statev. Na nf.h bi -se dalo na leto izgctov&ti preko 1 mol. metrov sukna, če bi se •delado saimo po dnevii. PrciraćiMt Z'astroi'e in druge stvari, ki so za imenovano-industrijo potrebne, znaša po d-anašn ih cenah 5S milijonov kron. Potrebno bla£c, k£ ti se nabavilo zz začetek. bi staJo 120 mil. K, izdatki zz surovine režije in druge pa so preračunana na 60 mil. K. Osaovne glavnice fcti trebiio 70 mil. K. Načrt zz io industrijo pravi, da imamo Jugoslove-ni dovcij surovin, ki jih sedaj za nizko ceno izvažamo v lujino in da nam zla-ti vodnih ail ne psrimankuje. Glede mesta, na katerem bi se
bil
misar bo tudi lahko določil, da bodo plačila svot, i:i ne bi odgovarjala gori določenim prepisom,
odklotaila priglašeni sprejem »Zveze«!! To je dejstvo, ki ie dovolj govori samo po sebi. Utemeljevanje in obrazlaganje odklonitve v »Lavoratoru« je , brez vsake pravne vrednosti. — Generalni civilni pa naravnost klasičen dokument, tako zgovoren in: komisarijat komentira zgorajšnji odlok in pravi, poučen, da se bo treba že posebej pobaviti žnjim.' da je sila važen za prizadete kroge. Potrebne
Za d.tnes beležimo le dejstvo.
tiskovine za naznanitev omenjenih dolgov so ti-
eloni na sledečih gospodarskih in političnih to- j jmeie ^dati tvornice, pravi načrt, da b* bi čkah: Pogodba se je sklenila med ruskim «sto-J na	kraj Medvctje.
pnikom v rJerolmu. ivoppom, in ravnateljem nem-!
fikega zunanjega ministrstva v. Maltzahnom. Nem-J Ce pcm:siimo, da .potrebuje 13 milijonov pre-Čija mora prevzeti vzpostavitev in ureditev ru-'&vidcev Jugoslavije na leto na --m SM.j 40 mili-skega železniškega omrežja in mora poslati takoj j jenov metrov tkanega blaga^, kč stane povprečna to lokomotive ra ruske želcznice. Nemčija ro- : no po 200 K meter, vidimo, da potrosimo vsako
'etc okciu 7 milijard K za sukno .In res ta denar gre v tu ino! Če bi se domača industrija povzpela tako visoko, da bi krila vsakdanje pcirebe. bd ostalo iglasem minimalnega proračuna vsako leto ckodu 7 milijard K ljudskega premoženja dema. Kakšne ugodne ipcsledice bi imelo to ^a na-še gospodarstvo, ni treba pov-d ar jati.
Nov premogovnik. Te dni se bo otvoril v Rogatici velik premogovnik. Začela so se žc de-la za vzpostavitev železniške po>-ta.je. Ta premogovnik bo najboljši v vsej Bosim.
Sije v Rusijo veliko število tehnikov, inženjerjev *n kvalificiranih delavcev. Nemška industrija preskrbi Rusiji materijal za rudnike in petrolejsko industrijo. Kakor hilro bc podpisana pogodba, pošlje Nemčija v Rusijo velike množine medika-mentov, ki so že pripravljene. Za protiuslugo mora Rusija izgnati Poljsko iz gdanskega koridorja, ka-lerega pa ne sn:e zasesti. Sovjetska Rusija mora rahtevati od entente pripustitev Nemčije k mi--o^.im pogajanjem in mora poleg svojih bran'ti tudi vse nemške interese, n. pr. vzpostavitev skupno rusko-nemSke meje. kakor tudi večjo oli mani-j šo neodvisnost mejnih držav in celo povrnitev ne-j kdanjih nemških kolonij Nemčiji. Zdi se, da te j trditve ne bodo ravno preveč resnične, čeprav je javna tajnost, da sklepa Nemčija z Rusijo nekako gospodarsko-politično pogodbo.
Vzgajanje političnih voditeljev v Nemčiji. S
Delo >laiistoT«. Včeraj zjutraj okrog osme ure, skane na papirju različnih barv: za privatne up-jc moral odpluti proti Dalmaciji parnih tržaškega i nik* ca belem, za privatne dolžnike na rdečka-Lloyda ::Prinz Hohenlohe*. Malo pred odhodom' stem, za državna posojila na rumenem in državne
dclgove na zelenem. Na vseh formularjih so razvidne natančne določbe. Tiskovine so na razpolago pri vseh občinskih uradih zasedenega ozemlja. Opozarjamo na visoko kazen (do 10.000 lir), ki bi doletela one, ki bi se nc ravnali po tem odloku.
nad njim in tako (e njegovo polje v V vej oflao-tci že znano kot eno najbolj zanemaiTenCr. Ali hoče dopisnik vzgajat« naše ljudstvo pr> takih zg!edih m ga dovesti do tako stopnje nn »gespodarskem pcJju-?? Pia to na še glavno. Namen mojim vrsticam je, odločno protestirati, da se v edinem skupnem <$h™iiskem dlnevjiJ-ku s smrtjo tega moža <irarr. .iMrjo ua^.veiejia čuvstva slorv-enskcga vernega ljudstva. Dapie-n'k pobiljđ! k »V«emo^gočnemu — svojo vročo prošnjo in mTiitev za rie£ov pokoj, da« mu je bilo najbrže znano, da je o-b zadtnjii uri od-l^čr^o ciklon:1 duhovnika in je šel v svoji za-slcpl.'enoiti tako daleč, 3a jc v oporok: zahteval, naj gzi pokopljejo nc na pokopališču, amp?k v skalni votlini- na njegovi senožeti. Koga pa naše ljudstvo .pokopava na seno-
žetih?? KLant je torej priš-tel i:m-rli mož samega scKe? Kateri nag bi so neki voJii: d■opć^-nika, (ko e zapisal besede: izp:l ({ zadnja kapljo iz kelrha trpljenja«? Morda zato. ker ni bil cerkveno pakepan? G. arednvR, taj mi pHznaie, da. dotični cTrpis v > Ecinost" < res po-tvarja resnico m javno ža!i vero našega ljudstva! Vem. da to ni Vaša krivda, teda prosim Vas, da poveste oaema cVfrsnlku, iki ga Jc že park rat ».polomil« v xEdrno«l'i«, naj fco zain-a-pnej v sv c jem dopisovanju bel j pcav-ic-oljuben ia resen.	F. R.
parnika vderejo na krov naši junaški fašisti. Bilo jih je kakih 60. S kričanjem in zmerjanjem so za- ' htevali. da se takoj odstrani mednarodna bela in medra zastava, katera je plapolala na zadnjem koncu ladje. Grozili so, ako se to takoj nc zgodi, da bodo potopili ladjo. — Videč pa. d11 se nihče ne odziva njihovim zahtevam, so šli kar krstkomaloj sami na delo. Sneli so zastavo sami, jo raztrgali in j vrgli v morje. Nato so med navdušenimi klici raz-j obesili trikoloro. Kr.pitan, častniki in mornarji Ia- . »Sreča te čake. na ti je dan, na2cl jo fcode5, če dje so gledali La nasiini prizor. Prisotni na pomolu „is; zaspan!« Tako nam kliče Borit, ki bo imel so bili tudi kr. redarji, in karabinerji. Razume se, J prihodnjo nedeljo tombolo z bogatimi dobitki in da sc niso ganili, da bi naredili red.	kjer nas čaka lepa sreča. Dnevi so postali hladni.
i izlet v naš zavedni in prelepi Boršt (z železnico
Is tržaškega živllenja|fZi"o: Na svi-
Aprcvizac^ki ediber v občini Sla vini vpra-
šrrr.c- prizadeti:
J. Kaiko je to možno, da je v naši občini ve&iteo dražja, n-e^.o v Pcivto:ni in Petru? Peli nas za csefcio 8 v Po5'!:cjirf in
Zn tlskounl sklad „Edinosti"
— V včerajšnjem izkazu se je vrinilo par pomot, ki naj se popravijo kakor sledi: županstvo v Planini je darovalo 50 L; skupno v včerajšnjem izkazu L 584.30 in ne 384.30 kakor je bilo pomotoma objavljeno. Darovano je bilo torej do sedaj L 0216.Ć5 in ne L 6016.65.
LOVEN
m
r
j Zb'rajto pridno za „T S» KOVNI SKLA3
Upor v zaporih ▼ u!. Coroneo? Snoči okoli 20 sc
je slišalo iz zaporov v ul. Coroneo silno streljanje. Ljudje so prestrašeni postajali po ulicah, ne vedoč, kuj se godi. Streljanje je za hip potihnilo, toda kmalu se je zopet ponovilo z večjo srditostjo, j Zdelo se je, da se vrSi v zaporih v ulici Coroneo i Št

S tem poživljam svojo ženo, g. M aro S i m o n i ć, ki biva ir.eni neznano kje na Goriškem, v Potlgradu ali v Trstu, da se vrne najpozneje v rok j štirinajstih dni po izidu te < b ave v „Edinosti", z obema otrokoma v Liubl ano, ker ji sicer odrekam od
pravi boj med jetniki in stražami. Stvar pa ni bila j Št. Potru za csefr.o 7'50 Iv, ko 'Ima sla vinska j tega roka napiej vsako podporo in ne odgo-
— kakor se ram zagotavlja z merodajne strani —J a^vtctvTzac'ja svch;a •^rki'jJKCCi.rsdMC pri tako nevarna. Straža pri vratih zapora je namreč koScdvoru, 'Oiiilfile občine pa arri'-'ai.o 5-7 'km
Domače vesti
videla, ali vsaj smatrala, da vidi neko senco, ki jc Švignila ob zidu mimo nje in nato izginila. Vo-1 jak jc nameril puško v ono stran, kamor je senca*1 izginila in ustrelil dvskrat, trikrat. S tem je bil ves zapor alarmiran, in razburjenje je postajalo še večje, ka je začelo od nekod — ne ve se, ali z o-ken zapora, ali pa z ulice — padati kamenje proti straži. Vojaki so začeli Se bolj živahno streljati, medtem je nekdo telefoniral na policijo po oja-
du;Ieč z vezovi porfe. 2. Sulofino ise tfevo-i
varjam za njene izdatke in doleove, ki jih dela bodisi na moj a:,i pa na svoj ravun. Ob enem jo obveščam da jo tožiin za da atpciovizac:?ki cd- ločitev zakona in da si preskrb:m oba o roka bor ne polaga r'oben'h rarurcr/ ia da tehtajo j sodnijskiin poto.n, ako se ne vrne do ome-zelo površno, da niar.ka petih ali šestih, njenega roka.
ikg po cel kg. Ugiovcr, da se r^izva.tfa raz trese i r-n d« mici-ajo: vreče tehtali in plačati' kot bla-gCs n« drži ,ker prizadeti <?r:lb-e odvaižano tudi v svojih vrečah; ikar se pa irczlresor in po-
čenja. Prišlo je nekoliko vojakov in orožnikov iz, kvar|a, pometajo in prodajajo še draz-je: kol bližnje vojašnice, ki so kar medpoton.a basali pu- j jcrmj,jia f£JV$:a:>s
5ke v velik strah ljudem, ki so stali na bližnjih vogalih. Smatralo se je, da sta ušla dva jetnika in
3. Upamo, da ne t c.do	t's'V1, ki <]ele
ker
Uzoren funkcijonar. Posnemljemo dobesedno, kar piše ?Lavoratore« od 26. avgusta pod gornjim ra časa vodi slovensko milnemu komisarju cav
majorju kr. vojske, ki se mu oči __ ___________ ______
LiqueS'*, vis»oka šela. ki bo vzg£.jala nemške po- tajo najhujša dejanja. Akciji časopisja se je pri-! je razumljivo, da je streljanje, ki se je prnoviloj 4. G. talniik?", ki baje ne mara več so-delo-litrčne voditelje. Učenci te Sole bodo državni družila tudi akcija zasebnikov, ki so se obrnili tudi
uradniki, vod e strokovnih organizacij, časni- j do ministrstva, zahtevajoč, naj se ta komisar od- ^ico ljudi, ki so na različne načine karji i. L d. Učitelji bodo nekdanji državniki, »trani. In viSje oblasti, ki so zapirale oko nad eno dogodek, ki ni v sedanjih časih nič nenavadnega.
žvvJ e^ja j J^ Jf1	Odmev tragedije bivieja a. o. podpolkovnika.
»»«»««» vo«aiin. omairaiu se ie. ua ms um« a»a eiuinu m ,	. , . , .... .	i.	i
časopisjej se skrila v zapuščeno poslopje bodoče deželne j1®11 n« e»W d^bih zaMcai aproy,«zac:^.	kc
. Faustoj sodnije. toda po točni preiskavi poslopja se je iz- j	tafar ze precej pret^tarka, ki ga pa	n:s kazala ta domneva kot nevtemeljena. Samoobscbi, r® JV'k^er Tzika-zail.
je razumljivo, da jc streljanje, ki se je ponovilo j 4.	G. taffn.'k?', k
kakih 4krat, privabilo v bližino zapora veliko mno- j vati	v tej diružbi, pozivi-aino eta; p redno	za-
komentiraii ■
V BELGRADU, 20. avgusta 1920. (lig)	Zdravko Simonič.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja urod«* niStvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
ALi ®Qtmi
se računajo po 20 atotink beseda. — N«|raanjSa pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina I. 4.—. Kdor Učc službe plača polovično ceno.
vodje političnega in gospodarskega ----. ....... , , . ..	. ,	t—-------
ter izvedenci v politični in gospodarski praksi, j komt5J|o. I" ,i predseduje neki major fanance da Podpolkovnik pi. Rdmann jc bil včeraj zaslišan od
i se izvede pre.skava proU Cavalhju. ObUst ho-« prtiskova!ncg/ sodnika dr. Lusnerja. Nj^ovo tela postopati v strog, tajnost, Da ne bi vzbujala ; * &e ^ hoV ^ v dnev4h se bo mo. sume, je celo obdržala v	L-------'----' 1 '	r
Razne uesti Iz Jugoslavije
Demarkacijska črta na Koroikem. Ljubljanskemu dopisnemu uradu poročajo iz Celovca: Glede osebnega prometa je do prihodnjega torka teko določeno, da izdajajo identitetne izkaznice občine, in sicer: Občine cone A za vstop v cono B. občine cone B za vstop v cono A. Te identitetne izkaznice pa mora potrditi ententna okrožna komisija. Od torka naprej se uvedejo posebne, v obeh conah enake tiskovine, ki jih bo dajala občinam okrožna ententna komisija na razpolago. Vsakdo mora na demarkacijski črti pokazati to legitimacijo službujočemu orožniku. Prestop dtmrkacijske črte v masah ali v večjih skupinah je prepovedan. Osebe cone B. ki nimajo pravice glasovanja v coni A, ne smejo govoriti na shodih, niti v splošnem delati propagande. Nihče ne sme žaliti te ali one narodnosti, države ali njenih predstavnikov, kralja ali kraljevske hiše. predsednika in oblasti republike; samoobsebi sc razume, da tudi r.e plebiscitne komisije in njenih organov.
Necičko-avstrijska vlada in govor dr. Beseia v Belgradu. Glasilo levice »Abend* in r.Arbeiterzei-tung« prin&Sata govor dr.a Bcneša v Belgradu in komentirata jako ugodno. Njegov izrek o ustanovitvi s male entente« je velepomemben in priporočajo listi vladi, da naj se NemSka Avstrija pridruži tej zvezi. Res je, da je glavna ost te »mala entente« naperjena proti Madžarom, a Avstrija ne sme pozabiti, da je istotako ogrožena s strani Madžarske, kakor Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška. Stvoriti sc mora okrog Madžarske trden obroč, ki bo protiutež madžarske ekspanzivnosti
IV a •• ut i j	!">®i£ar<a C*JvaI-1 ral preseliti iz X. oddelka mestne bolnišnice v za-
h,a. da-si je bila njena dolžnost, da ga suspendara.! Fpr Lusncr je odstopil v80 preiskavo državne-
Obveščeni smo, da je preiskava že v teku in da jc neki tržaSki odvetnik prevzel brambo Cavallija. Pred vsem bo moral odgovarjati za poslovanje, tičete se bivše cesarske posesti v Prestranku. To krasno posest, pripadajočo poprej Habsburžanom, tvorijo: grad, štiri ali pet velikih zgradb, mnoga polja in sadovnjaki. Posest vsebuje pašnikov in host velike razsežnosti. Nič se ni vedelo doslej, kam so odhajali pridelki tega posestva. Obdelovalo se je, želo, sekalo hoste, kosilo travnike, ali: kam so se odpošiljali produkti? Na ukaz Caval-liiev so se odnesli mnogi kapniki slovite postojnske jame. Ti kapniki so se spiclvili v zaboje in odposlali v kraljestvo. Komu? Naglaša se potem, da odnašanje kapnikov iz postojnske jame je čin vandalizma, vrhu tega, da je to nedopuščeno prisvajanje. Kot ljubitelj lova se gospod komisar ne straši zahajanja na tuja zemljišča, ne da bi imel pravico do tega. Da bi vzdržal svojo, ie omajeno mu pozicijo, se jc zatekel k praktičnemu in gotovemu sredstvu. Poslal je svojega zastopnika v vse občine, da prisili lupane, naj podpišejo izjavo njemu v prilof. Prebivalci postojnskega okraja so ©-gorčeni proti postopanju tega funkcijonarja in reči se more, da je Cavalli v dobi, odkar upravlja ta okraj, več Ikodil Italiji, nego vse »Edinosti« in slovanska politična društva v ®Julijski pokrajini« — kakor bi rekla »Nasione«. — Kar pripoveduje tu »Lavoratore« na rovai tega komisarja, vse to čivkajo ie mesece vsi vrabci po notranjskih strehah. Se glasneje pa so govorili in se oglašali tudi ljudje, ki so od tega človeka odvisni v vsakem
mu pravdništvu.
Z orožjem ga je r&nil. Tulij Tavrati. 10 let star
bivajoč1 v ulici Boschetto št. 6. se je igral s svojimi sodrugi na ulici Giulia. Kar pristopi dosedaj šc nepoznan šmrkolin ter za šalo izproži pištolo proti njemu. Zadel ga je v glavo. Ranjenca so takoj peljali na rešilno postajo. Njegovo stanje ni nevarno. \ . . , .
—	.. vt x_ t T i j	, .... ce.ni {rediavc.o
Tatvine. Na centralnem kolodvoru so stražniki
aretirali nekega Roberta Radela iz Gradca, ker je ukradel iz žepa nekemu Romunu listnico, vsebujo-čo 40 dolarjev.
—	Miinz Fračišek je dal svoje motorno kolo v shrambo v »garažo« gospoda Alojzija Sicberja. Tam zaposleni mehanik Alfred Livarali je kolo po noči ukradel. Iskali so ga celi dan brezuspešno. Končno se je g. Mfinzu včeraj posrečilo izvohati tata. Dal ga je aretirati. Kje je kolo, se še ne ve.
—	Nadoficijal deželnega sodišča g. Josip Pahor, stanujoč v ulici Borsa št. 4, se je včeraj vrnil s svojo družino s kratkeg adopusta. Ko je vstopil svojo družino s kratkega dopusta. Ko je vstopil njegovo odsotnostjo so tatovi ulomili vrata ter odnesli raznovrstne ženske obleke, en daljnogled in zlato verižico. G. Pahoi ima okrog 1500 lir škode.
pusti službo, objavi* račune, da bomo vedeli p:ri čem da smo.	Več občinarjev.
K nedeljskemu dopisu »S Pivke«. Pci J,pisani avl;«m, da n sem pisec d-c.pi! -a. Zal prCv'rm nekatere gospode rtvno, r.-aj -opušča-o f.DZi&a-e vne opazke. — Fcan Vilhar.
K depasu podi cvcu »PcOrer v Postojni« v .{i .•:•*{ ©vi J^ev'llc! »Ec; * p-r^-araC.*•«'»: tio: S ©•c^crelcem JčVc* cm M'lharč!ćern mera so-
VIPAVCI! V nedeljo, 5. prih. mes. ob 16 vsi v Ka-; sovlje pri Prjih k vesclici. ki jo priredi domači \ pevsko društvo. Sodelovala bodr> Je druga pevska in tamburaška društva. K obilni udeležbi vabi odbor.	117
5t;i!.vcvat' ste-hem" človek, pa
•j ka tere-je, da nima
500 LIR nagrade dobi, kdor mi preskrbi stanovanje z dvema ali trema sobama, v Trttu ali pred-ineslju. Naslov pove uprava »Edinosti«.	174
Ura
Dolžnost naraaaitvc dolgov ia tarjatav napram daielaas bivše a. o. nsoaarhtjc. Generalni civilni komisarijat je razposlal vsem tuk. Ustom naslednji odlok, le našega j« — pozabil. Posnemljemo ga iz drugih listov, oblast pa opozarjamo na to čudno
kc!: narcdrcEii. Tct., žaloste«!« sc5ut;a trgc.vec, s:' je nsbit-.l letpega imetja cd žu3;-ev »ase^a	a. Pa. ia ^■-^cvec San-
e t« ^ , - Sc r.drJn ) fte toda 'meni len. znsjc^. Ne m" IV.e n'ki3-r, da je pcflel ito ca cd ^cje tam £:cil iz krc^esIva! Ne! Dcma fe Mirna pr: Gorici^ a r^ega sta riši se	scid-aj v Par"tu. Svx.; čas je bil
tuidi član St;k->la! ;: dui>a in znzta) pa — fok! Sil že zapomnimo.
V odgcvcr na dopis »V scornin vrlemu možu«. Prečuli g. uredmik blagovciite priobčita v cd'g!c.vcr na •'.menavani dopis v »Edinosti« št. 162. na iitem m«stt» sie-deče ,pc>asni!o: PtiztLCivara; rek »Oe in»rtuis ivil ttisi bene^. V cimenj-enem dcpisTi ,pa ^re ta hvala taiko daleč, da to ettC', Jts s-o rlopčs brali in moža pozn'iir, irJcpo pravict reči, da. se dopisnik jarvno aerču-je iz pckcinika. Dvomiid biil, da je pisal eni riavcspev ^vrlemu možu< ka'k <ćo-ma-čin^ ki hii moral vendar moža in nic^cvo del© »na gosp	- j>©li[ibčnen> pc^gu«
poznata1 in ga ne br proslaivl^ai kol ro-eža, ki je »vzgajal z lepćari zgledi, ko vend'ar vsak d^mačon ve, kaiko se je podirala h >a
DVENADSTROPNI Hiši V MARIBORU na o-
gr.lu prometne ulice, novi, moderno zidani, stanovanja z kopalnimi sobami, blizu kolodvora in javnih uradov se prodata za K j. 720.000. Pojasnila daje anončni in informačni zavod Vedež, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 6, telefon 132.
175
PRODA SE 4C0 q grozdja, belega in rtfoika. Naslov pove tobakarna Podboj (Boschctto) št. 508.
177
PRODAM plavnik 7 554, openska cesta.
hI
Vouk, Rojan (Verniellis)!
1 78?
PODLISTEK
Branka.
Avgust Senoa. — Pesi. M- C—&
(40)
Stara grofica se je uklonila pod železno voljo svojega edinca in ko sta se srečala prvikrat, je rekla enostavno, zganivSi z rameni: =Ta va§a volja je zakon, jaz ne bom delala opozicije.«
»Varate se milostljiva mati! Neuklonljiva potreba. rešitev naše rodbine, to je zakon v tem hipuj a to je najsvetejši zakon, ki ga nikakor ne smem pogaziti.«
Slednjič se je starka pomirila, videč, da Belizar ne pozna šale, in utegnila je tudi proučiti proračun, ki ji jc seveda dokazal, da tudi velikaši ne smejo trositi brez računa. Zadovoljujoč se z letno rento, je grofica živela po zimi v nekem dunajskem predmestju, poleti pa jc preživela nekoliko meseccv v kakem cenenem kopališču na štajerskem.
Tako je bil ohranjen ugled rodbine in neka no-blcsa starih časov. Kopelji pa niso posebno kori- rodbine, ki je umel svojo nalogo, ki se je prive-
ljali starko, mi je v duši vzniknila misel: Belizar je poštenjak, njegova duia ni izprijena od predsodkov; tega Človeka moram rešiti za narod, moram ga pridobiti na svojo stran; on bi mogel preobraziti vas kraj. In lotil sem se posla. Grof Belizar je na sodniji urejal svojo dedščino ter me zaprosil za pomoč, a jaz sem to seveda hitro sprejel, ker se mi je to zdelo najboljša pot, da se urinem v njegovo srce. Moj načrt je bil ta-le: ko grof opazi, da mu povsem zvesto služim v najvažnejših stvareh njegovega imetja in gospodarstva, slušal me bo tudi v stvareh politike. Ta sklep se mi je zdel povsem logičen; nu, prevaril sem se nekoliko. Mislil sem, da bo grof v poletju živel v Jalševu. Belizar ni storil tega, a to me je naravnost osupnilo. Belizar se je mudil v poletju in v zimi pri Dunaju, deloma v svoji hili, deloma pa na svojem imetju blizu mesta.	*
j Kaj, gospod grof, vi nas zapuščate? In vendar ste par mesecev preživeli med nami in se uverili, da nismo divjaki in da ai moremo na pošten način prislužiti po kak kos božjega blagoslova. Ne morem vam dopovedati, kolika sreča je bila to mojemu srcu, da sem našel sinu »tare hrvatske
Svaba, nisem Madžar, vem, kaka mati me je rodila.«
»To ni dovolj, presvetli; vala vera anora biti živa. Nc smete preživljati svojih dni v krajih ne-vernikov.
»Tega ne morem, župniki Saj veste sami, kako se je pri nas razvila zgodovina med plemstvom in ljudstvom in kako se razvija tudi sedaj. V privatnem življenju gledamo se. pozdravljamo se, pijemo včasih skupno, ali v javnem življenju stojimo eden proti drugemu; tu ni pomirjenja. Jaz vem to ^ m uvidevam, razumem to veliko razliko med že ljami ljudstva in velikaStva; in, četudi sem morda malodušen, vendar nc morem priti do uverjenja,
žan svoji rodbini; to izvršim, nič več in nič manje. Tako je, dragi župnik. Od tega mi ne odvrne ni-kdo; žal mi je, da je tako. Imel sem idealov; slabi vetrovi so jih raznesli kot oblake; v srcu mojem so ostali samo tužni spomini.«
Mlada učiteljica je poslušala starca duhovnika, ne da bi bila odvrnila oko od njegovih ust. Bila je ognjevita Hrvatica, obsojala je vsakega odpadnika brez usmiljenja in odpuščanja, ali o Belizarju je sodila drugače. Tista čudna tajnat ki jo je omenjal stari župnik, je bila pečat neke zagonetke, ki je iztrgala mladega hrvatskega aristokrata iz kroga, iz srede njegove domovine, kjer bi bil . mogel pr-vačiti, boreč se za napredek naroda svojega. Hitro
stile organizmu gro-fice, kajti, niste minoli dve leti, da je sin pohitel na Dunaj, da dovede v Jal-ievo mrtve ostanke svoje matere, čudne gospe, »e dobre, ne hudobne, ali ustvarjene po svojem %opitu, da se tudi pozxeje ni mogla sprijazniti s tvojim narodom. Ko so v grajski cerkvi blagoslov-
zal k tej sveti grudi, ki je porodila njega, in pred njim vrsto junaških očetov, dedov in pradedov. Gospod grof! rotim vas pri živem Bogu, ne odhajajte od tu. ostanite Hrvati«
»A kaj mislite o meni, dragi župnik? Kaj sem jaz, kaj morem biti drugega, nego Hrvat? Nisem
da bi se kedaj izpolnile krasne besede Janka se je obrnila do župnika in ga vprašala: Draškoviča. Nu, to pa vam prisegam pri živem »Tajna je to, pravite, gospod župnik, tajna glo-Bogu, da nikdar ne nastopim proti svojemu na- boko zakopana, in Bog vedi, ali se ji pride na sled? rodu, da mu bom pomagaj kjer bo le možno. Stal, Vam se grof nc bo zaupal; no, vi ste izkušen člo-boni ob strani, blagoslovljal bom svojo rodno i vek, občujete z grofom Belizarjem že mnogo let,
in, kolikor vas poznam — oprostile mi to drzno besedo — vi ste poseben psiholog, ali niste iz gotovih premis mogli slutiti vsaj od daleč, da grof Belizar, da-si uverjen, da je Hrvat, na neki način noče biti Hrvat; in čeprav vem. da bi moral vse svoje moči posvetiti domovini, nudi Ie na skrivnem, potom vaših vrednih rok, na malem prostoru samo materijalno pomoć, ki je seveda, primerno gro-fovemu srcu, velika. Posebna ljubiteljica psihologije sem, in vi ste tu rekli nekaj, vsled česar nc bom imela miru ne podnevu, ne ponoči.«
(Dalje.)
zemljo, ljubil jo bom, ali samo od daleč. Vam, dragi župnik, se zdi to eksotično; ali, je še en razlog. tako tehten, tako močan, da mi je trdno zaprl vrata domovine pred očmi. Ni to nikak političen razlog, ali vendar ima v sebi politike. Srce moje se je razžalostilo, duia se mi je razvnela, prišel sem na sled toliki podlosti, ki s« je zakrivala s patrijotizrnom, da sem se, užaljen v globini svoje duie zaklel, da se n* bom meial v nikak politični krog, v nikako ljubavno zvezo, da si poišče m kakršnjosibodi polteno iano-aristokratko, samo da nc izgine plema. Mislim, da sem to nekoliko dol-
iSČEM oskrbnico, za vsa hišna dela. Dobra hrana, prenočišče in dobra plača. Zaloga vina. Ul. Sette Fontane 23.	17$
PRODA SE blagajna »\Vertheim«, dam&ko kolo in moška pisalna miza. Naslov pove uprava. 17<
STROJENJE, barvanje in izdelovanje kožuhovin. Najprimernejši čas za naročbe pred novo sezilo Kožuhovinar Martellsni. Ulica Gatteri 32. 156
DRVA, bukova in hrastova, kupuje franko vagon, uradna teža nakladalne postaje, tvrdka Žnidcr-iič & zeta, II. Bistrica.	I5<i
SREBRN DENAR in zlato kupuje po najvišjih cs-nah. Albert Povh, urar ul. Ma2tini 46.	155
GLASOVIR skoraj nov in dobro ohranfen prodam po ugedni ceni. Danilo Načinovič, gimnazijalec, KrSan Istra.	M
OKRAJNI ZDRAVNIK v Sežani sprejema vsah dan od 10—12.	139
JADRANSKA BAKRA
Del. glav.: K 3a.000.000. Rezerve K 10,000 000 Belgrad, Celle, Dubrovnik, Dunaj. Kolor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija. Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejama vlog«
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3VaV a v banco^iro prometu po ®7<>-
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale Bančni prostori v Trstu se nahajajo uL (asu da Rlsparmlo, uk S. Nicolo
Telefon : štev. 1463, 1793, 267«
Blagajna posluje od 9 do 13