Dopisi. Iz Preborja. (Cerkvene novosti — to8a). Leta 1875. smo imeli 87. misijon, leto poznej pa ,,eksercicije" ali dubo^ne 7aje; zopet letos smo bili tako srečni, da so nam 88. oo. Lazaristi od a^etega Jožefa pri Celji od 22. jul. do 2. a7g. drugi8 duho^ne 7aje služili. Bili so tukaj 4 gospodje. Veliko 7eliko so se trudili z pridgami in spo7edo7anjem. Bog jim bodi plaSnik! Imeli so nauk za 7saki stan poaebej. Eer smo obbajali praznik 87. Ane naše farne patrone 7 nedeljo 1. a7g. je tudi bilo za može in mladen8e splošno 87. obbajilo med S7. mešo. Eo so 66. oo. misijonarji 2. a7gusta našo faro zapustili, prišlo je ae silno 7eliko farano^ ocitno ae jim zah^alit. Pri tej priliki bodi do^oljeno, da h^aležno 7 spomin 7zamem 7eleskrbno delo^anje naaega župnika 6. g. Mat. No^aka. Pred 7sem bodi jim prisi-8na zah^ala, da so skrbeli za S7. misijone! Od mnogih drugih zaslug na^ajam le ae slede8e: podružnico, poa^ečeno S7. Ožbaltu, so pred nekolikimi leti popva^ili, da se zopet zamore 7 njej 87. meša opra^ljati. V nekolikih dneh bodo tudi no^e orgle v tej cerk^i goto^e. Omislilo se je 7e6 mešnib oblačil. Letos o veliki noči smo dobili no^i božji grob, itd. Zelo b^aležni smo in morarno biti tudi 6. g. učitelju Fr. Zagoričniku, ki 7že blizo 6 let našo mladino pra7 ljubeznji^o, iz7rstno in ne7trudlji^o podučuje, ter s petjem in orgljanjein 7 cerk^i božjo službo lepša. Zarad njego^ega Z7eatega spolno^anja s^ojih dolžnosti, zarad 7elike prijazno8ti, lepega obnašanja i ,,dobrih rok", ga 7se čisla in rado ima. Eot z^est i priden Slo^enec je daleč okrog znan. Bog daj, da bi 6. g. župnik, kakor g. učitelj še mnogo let pri naa ostala. Srčna h7ala za Hjuni obilni trud: Bog jima plati! — Slednjič še omenim, da smo imeli 31. julija to8o; 1. a7g. je bilo lepo 7ieme, ravno tako 2. a7g. dopoldne. A med 1—2 ure popoldne se je 7aipala to8a in dež je lil, da je 7oda nji^e pretrgala in tra^nike popla^ila. Jedva je začelo aolnce sijati, a 7že se stemni in okolo 3 popoldne ae zopet to8a 7siplje in dež vlije, da je groza. Žalostno je videti poškodo^ana polja, 7inograde in zeleni sad pod dre^jem. —e—. Od Savinje. (Urado^anje 7 slo^enskem jeziku). Nektere občine 7 celjskem okrajnem gla7arst7u so zabte^ale, naj ae njim od ceaarskih oblastnij pošiljajo le edino slo^enski dopisi. Vrlo dobro, tako je pra7! Samo po sebi se razume^a, da dotične ob8ine dopisujejo tudi le 7 slo^enskem jeziku. Trduo aem prepiičan, da bi izgled onib narodnih občin še mnogo drugib popremalo, ako bi le bile same zmožne slo^enski urado^ati. Toda po mnogih ob8inah so kot 78egamogo8ni ob8inski pisarji naata^ljeni Ijudje, kteri niso našetnu jeziku kos niti 7 go^oru niti 7 pisa^i. Od tod žalostna prikazen, da ob8ine z narodnimi župani uradujejo 78eskozi v nemški brozgi; kajti take pisa^e se mora 78ak pameten Nemeo aramo^ati. Slo^enaki župani! sta^ite s^ojim pisa8em kratek obrok, do kterega ae imajo slo^enačine 7 pi8a7i piiučiti; 8e se Vam pa hočejo kujati, spra^ite jih 7 kraj ter si poiščite ljudij, ki so 7aeskozi zmožni slo^enskega jezika pa so tudi 7oljni, 7 temistem urado7ati. Eako dolgo se bote od takih ljudij dali ae voditi za no8? Vaem županom, kteii sami uradujejo in občinskim pisarjem, ki si do zdaj niso 7edeli pomagati, kako bi slo^enska pisma, zade7ajoča njibo^e posle, izdelo^ali, priporočujemo, naj si omislijo zlato knjigo, ktero je lansko leto izdala družba 87. Mohora in se njej pra^i: ,,Slo7enski spiao^nik". V oddelku za občinske zade^e: stian 301 do 316 in drugod najdete do^olj obrazce7, po kterih zamorete zdelo^ati slo^enBke dopise, prošnje, proracune itd. Toda začeti ae mora 7endar enkrat. Eakšna sramota, če ob6ina, 71I0 narodna, ktera pošilja na 7oliš8e 7edno narodne može, uraduje izključljivo 7 nemakem jeziku: zakaj? ker njeni pisar ne razume^a slo^enake pisa^e. Stara prijaznost s pisarjem tu ni8 ne 7elja; temu se mora kmalu konec storiti. Če naš prijazeu naa^et za^ržete, se bomo s temi nemčurskimi pivarji kot s pra^imi so^ražniki naaega naroda malo ostrejae sprijeli! Iz Ljutomera. (Letina — popra^ek). Vesela žet7a po polji je kon8ana, jesensko silje posejano. Na nji^ah je postal mir, tem boljae ružijo mlatci po gumnib. Parna mlatilnica 7 Ljutomera urno ropoče, po 7esnicah pa tudi sem ter tje grmi prosta mlatilnica, ki potuje od enega hrama do drugega. Rž ne zda, kakor smo si mislili, bolje siplje paenica in diugo silje. Hrala Bogu! Eruha bodemo imeli, pili pa bomo 7odo, ker ae po 7inogradib pra7 tužno kaže. Zima prekoredna je mnogo škodo^ala. Ear se je piikazalo, to je neugodno, deže^no 7reme ob 8asu c^eta pobralo, toraj bomo upanje na dobro brate7 zopet morali na drugo leto odložiti. — Nekdo je 7 zadnjem listu nSlo7. Goapodarja" iz Babinec po 87etu zatrobil, da 7 Ljutomeru oaepnice močno razsajajo, in da je 7eliko ljudij 7že pomrlo. To ni popolnem rea. Bolezen ae po nekterib bramih razteplja, umrlo se do zdaj na oaepnicah ni 7e8, kakor atiri osebe, d?a otroka in d7a odraščena, Ne kaže Ijudst7a straaiti, saj nas drugi doma do^olj strašijo in grozijo, da ae bo cerke7 zaprla. Tako na 7eliko čudenje preti politična gospo8ka pismeno. Iz Koroškega. (Razne novosti). Deža, bliska in grmenja, nali707, ne^iht in to8e imamo uže dosta. Letos rada udarja strela in ljudi in živino pobija. Zadnji8 smo poro6ali, kako je toča poklestila celo^ako polje. Jednaka neareča zadela je okolico pri Feldkircben; 87. Ulriku itd. Pridelki 80 uničeni. Še hujae razsajala je to8a po Eanalskej dolini. Od italijanake meje pridrla je taka ne^ihta, da nibče ne pomni jednake. Dre7e8a 80 gola, zelenje po nji^ah in 7rtih 7 zemljo zbito. Najhujše bilo ie od Pontable do Uke7. V Pontabli je tauiošnjemu kolod^oiu polomilo 300 šip, po planinah pa usmrtilo mnogo 07ac in koz. Na zimo in spomlad imamo oudi glad, ako se od inod ne pride na pomo8. — Libuče 7 Pliberškej fari itejejo kot srenja 2000 prebi^alce^. Ljudje niso bogati, zemlja je malo rodna in di-7a si morajo kupo^ati. Toda za takšne okoliščine ne marajo no7ošegni aolski mogotci in so zaukazali ubogej sreuji pozidati 2 aolski palači, ki ste potrebo^ale 20.000 fl. Ljudje 80 se branili, zlasti zoper drugo palačo. Pomagalo ni nič. Srenji so zaukazali 5000 fl. 7 zajem 7zeti in aolsko pala8o posta^iti. A še ni dosta. Sedaj zahte^ajo, naj pozidajo še tretjo šolsko poslopje. Uboga srenja! — Blizu Gospe S7ete stoji grad Tolče. Zra^en je precejšnja grajačina. Nje poseatnik je znani liberalec in 7odja nemčurjem po Glanskej dolini Gusta7 Hock. Ta mož je začel pra7 po liberalnej šegi gospodariti. Eapelo 7 gradu je 8premenil 7 žitnico, toda žitnici manjka oči^eatno blagoslova božjega. Pra^ijo, da hoče graja8ino in grad a prazno žitnico 7red prodati nekemu Belja8anu. — Pet in d^ajsetletnico druat^a katoliških rokodelce^ 7 Celo^ci so res sijajno obhajali. Njih ekacelenca, pieč. knezoakof so zbrane počaatili 8 prelepim go7orom. Druat70 je s pomo8jo 7el8. g. And. Einapielerja lani dobilo 7rt in je 7 njem pozidalo hiao. Vsled tega je zamoglo S70J0 7e8elo 87e8anost obbajati 7 lastnej hiši!