ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE c URADNI LIST ZVEZEK IV Št. 30 - 1. novembra 1951 Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika britsko - ameriških sil, S. T. O. La Editoriale Libraria S. p. A., Trieste • 1951 ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje Ukaz št. 165 PRENOS NEPREMIČNIN OD JAVNE VODNE IMOVINE NA IMOVINO DRŽAVNEGA ZAKLADA Ker imam za primarno odrediti, da se nekatere nepremičnine prenesejo od javne vodne imovine na imovino državnega zaklada, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM : Člen i Naslednje parcele katastralne občine Sv. Marija Magdalena Spodnja : 3565 (prej 1899) s površino 340 m2 3622 (prej 1900) s površino 2360 m2 3628 (prej 1901), del A s površino 1620 m2 4143 (prej 1901), del B s površino 3688 m2 4149 (prej 1902), del C s površino 690 m2, ki so na zemljemerskem narisu, priloženem k temu ukazu, črtane modro, se prenesejo od javne vodne imovine na imovino državnega zaklada. Člen ii Zemljemerski naris, ki tvori prilogo A k temu ukazu, je položen pri oddelku za pravne zadeve, kjer je na vpogled vsem prizadetim. Člen iii Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 25. oktobra 1951. JOHN L. WHITELAW brigadni general ameriške vojske Rej. : LDIA/51I164 generalni ravnatelj za civilne zadeve USTANOVITEV TEČAJA ZA DIPLOMO INŽENIRJA NA PODODDELKU ZA PREVOZNO STROKO NA VSEUČILIŠČU V TRSTU Ker imam za priporočljivo ustanoviti tečaj za diplomo inženirja na pododdelku za prevozno stroko na tehnični fakulteti vseučilišča v Trstu, zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN I Z akademskim letom 1951-52 se ustanovi tečaj za diplomo inženirja na pododdelku za prevozno stroko na tehnični fakulteti vseučilišča v Trstu. ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 23. oktobra 1951. JOHN L. WHITELAW brigadni general ameriške vojske Ref. : RDjAlsijičo generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 167 PREUREDITEV POROTNIH SODIŠČ Ker sodim, da je priporočljivo preurediti porotna sodišča v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki se. tu dalje kratko označuje „cona“, zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: POGLAVJE I USTANOVITEV IN SESTAVA POROTNEGA SODIŠČA IN PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA ČLEN I (Ustanovitev porotnih sodišč) Na področju apelacijskega sodišča v Trstu se ustanovita porotno sodišče, ki sodi o kažnjivih dejanjih, za katera je pristojno, in prizivno porotno sodišče, ki sodi o prizivih proti sodbam in drugim ukrepom porotnega sodišča. ČLEN II (Sestava porotnih sodišč) Odstavek 1 — Porotno sodišče sestavljajo : a) en svetnik apelacijskega sodišča kot predsednik ; b) en sodnik tribunala ; c) šest ljudskih sodnikov. Odstavek 2 — Prizivno porotno sodišče sestavljajo : d) en senatni predsednik apelacijskega sodišča ali sodnik, ki opravlja to funkcijo, kot predsednik ; b) en svetnik apelacijskega sodišča ; c) šest ljudskih sodnikov. ČLEN 111 (Enotni značaj sodnega zbora) Poklicni sodniki in ljudski sodniki tvorijo enotni sodni zbor v vsakem pogledu. ČLEN IV (Sklicanje porotnega sodišča in prizivnega porotnega sodišča) Porotno sodišče in prizivno porotno sodišče sklicuje predsednik apelacijskega sodišča v Trstu. ČLEN V (Imenovanje poklicnih sodnikov porotnega sodišča in prizivnega porotnega sodišča) Predsednika in ostale poklicne sodnike porotnega sodišča in prizivnega porotnega sodišča imenuje vsako leto Zavezniška vojaška uprava z upravnim ukazom na predlog ravnatelja za pravne zadeve. Z istim upravnim ukazom se mora imenovati namestnik predsednika in nadomestni sodnik za porotno sodišče oziroma za prizivno porotno sodišče. če je nadomestni sodnik porotnega sodišča ali prizivnega porotnega sodišča odsoten ali zadržan, imenuje zanj namestnika z obrazloženim odlokom predsednik apelacijskega sodišča po zaslišanju generalnega prokuratorja pri apelacijskem sodišču. ČLEN VI (Pogoji za ljudske sodnike porotnega sodišča) Za ljudske sodnike porotnega sodišča se smejo imenovati italijanski državljani, ki imajo stalno bivališče v coni in uživajo državljanske in politične pravice, če imajo nas^dnje pogoje : a) nravstveno neoporečnost b) starost najmanj 30 in ne nad 65 let c) spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli katerekoli vrste. ČLEN VII (Pogoji za ljudske sodnike prizivnega porotnega sodišča) Ljudski sodniki prizivnega porotnega sodišča morajo poleg pogojev, določenih v prejšnjem členu, imeti spričevalo o dovršeni višji srednji šoli katerekoli vrste. ČLEN VIII (Obvezni značaj službe ljudskega sodnika) Služba ljudskega sodnika je obvezna. ČLEN IX (Pravni položaj ljudskih sodnikov) Ljudski sodniki porotnega sodišča in prizivnega porotnega sodišča so za čas, ko vršijo službo ob zasedanju porote, izenačeni s poklicnimi sodniki VI. stopnje odnosno s svetniki ape-lacijskega sodišča, kar zadeva red prednosti pri javnih funkcijah in nastopih. ČLEN X (Nezdružljivost s službo ljudskega sodnika) Ne morejo biti ljudski sodniki : a) poklicni sodniki in, na splošno, aktivni funkcionarji, ki pripadajo ali so dodeljeni staležu sodnikov ; b) osebe, ki so v aktivni službi kateregakoli policijskega urada ; c) duhovniki katerekoli veroizpovedi in redovniki vseh redov in kongregacij ; d) conski predsednik, dokler je v službi. ČLEN XI (Število ljudskih sodnikov porotnih sodišč) Število ljudskih sodnikov, ki se morajo vpisati v splošne sezname, predvidene v členu XXII, znaša 100 za porotno sodišče in 100 za prizivno porotno sodišče. DEL II POSTOPEK PRI IZBIRANJU LJUDSKIH SODNIKOV ČLEN XII (Sestavljanje občinskih seznamov ljudskih sodnikov) V vsaki občini cone sestavi komisija, ki obstoja iz župana ali njegovega zastopnika in dveh občinskih svetjiikov, dva ločena seznama državljanov, ki stalno prebivajo v občini in imajo pogoje, določene v členih VI in VII tega ukaza za službo ljudskih sodnikov pii porotnem sodišču in pri prizivnem porotnem sodišču. Če je občinska uprava razrešena, sestavi oba seznama komisija, ki obstoja iz vladnega komisarja ali njegovega delegata in dveh državljanov, ki jih imenuje predstojnik preture. Člen xiii (Poziv za vpis v sezname ljudskih sodnikov) Zaradi sestave seznamov, predvidenih v prednjem členu, mora župan vsake občine v roku enega mesca od objave tega ukaza z javnim oglasom pozvati vse tiste, ki imajo pogoje, določene v členih VI in VII in glede katerih ni zadržkov v smislu člena X, da najkasneje v roku 60 dni zaprosijo za vpis v sezname ljudskih sodnikov porotnega sodišča ali prizivnega porotnega sodišča. ČLEN XIV (Ugotovitve občinske komisije) Najkasneje v 30 dneh po preteku šestdesetdnevnega roka, določenega v prejšnjem členu, mora občinska komisija sestaviti sezname in jih dopolniti s tem, da uradoma vpiše vse tiste, ki imajo pogoje, predpisane v tem ukazu. V tem času mora občinska komisija ugotoviti za vsako izmed vpisanih oseb, ali ima vse pogoje za vpis, ter izvršiti potrebne spremembe. Izpopolnjene sezname mora župan poslati predstojniku preture v prvih desetih dneh tistega mesca, ki sledi izpopolnitvi seznamov. Člen xv (Ustanovitev pretorske komisije) Predstojnik preture mora v drugi polovici mesca, v katerem je prejel sezname, sklicati komisijo, ki ji sam predseduje in ki obstoja iz županov vseh občin v coni ali iz od njih delegiranih občinskih svetnikov. Če je občinsko predstavništvo ene ali več občin cone razrešeno, morajo priti na sestanek dotični vladni komisarji ali njihovi delegati. (Opravila pretorske komisije) Na podlagi primernih poizvedb mora pretorska komisija ugotoviti za vsako osebo, vpisano v seznamih, ali ima pogoje za ljudskega sodnika, in v roku trideset dni po sklicanju sesta-viti : a) seznam vseh oseb v coni, ki imajo pogoje za ljudskega sodnika pri porotnem sodišču ; b) seznam vseh oseb v coni, ki imajo pogoje za ljudskega sodnika pri prizivnem porotnem sodišču. Člen xvii (Objava seznamov in pritožbe) Sezname, ki jih je sestavila pretorska komisija, mora podpisati predstojnik preture ; najkasneje v 13 dneh mesca, ki sledi zaključku opravil, predvidenih v prejšnjem členu, se morajo seznami razglasiti v vsaki občini glede tistega dela, ki jo zadeva, in sicer z nabitjem na občinski oglasni deski za deset dni in z javnim razglasom. V roku petnajst dni od dneva, ko se nabije seznam na občinski og'asni deski, sme vsak polnoletni državljan vložiti pritožbo proti opustitvi vpisa, črtanju ali nepravilnim vpisom. Pritožba na nekolkovanem papirju se mora vložiti v pisarnici preture v Trstu. Člen xvm (Sestava končnega imenika ljudskih sodnikov) Po poteku roka, omenjenega v prvem odstavku prednjega člena, mora pretoi poslati sezname ljudskih sodnikov porotnega sodišča in prizivnega porotnega sodišča, tozadevne zapisnike in pritožbe predsedniku tribunala v Trstu. Ko predsednik prejme sezname, zapisnike in pritožbe, zasliši državnega prokuratorja in predsednika odvetniške zbornice, ter po primernih poizvedbah, če so potrebne, opravi s so: delovanjem dveh sodnikov in v roku enega mesca naslednje : 1) pregleda sezname na podlagi podatkov, zbranih v smislu prednjih členov; 2) odloča po obvestilu prizadete stranke o pritožbah tako, da vpiše ali črta imena tistih, ki so bili nepravilno izpuščeni oziroma vpisani ; 3) sestavi končni imenik ljudskih sodnikov porotnega sodišča in imenik prizivnega porotnega sodišča, po abecednem redu in s tekočimi številkami ; 4) odobri oba imenika z odlokom. Člen xix (Objava imenikov in pritožbe) Imeniki, sestavljeni v smislu prejšnjega člena, skupaj z odobritvenimi odloki, podpisanimi od predsednika tribunala, se morajo razglasiti v vsaki občini cone, v kolikor zadevajo to občino, s tem, da se nabijejo za deset dni na občinski oglasni deski in z javnim razglasom. V roku, določenem v drugem odstavku člena XVII, sme vsak polnoletni državljan vložiti pritožbo na apelaeijsko sodišče proti opustitvam, črtanju ali nepravilnim vpisom. Pritožba se mora položiti v pisarnici preture, ki jo mora takoj predložiti pisarnici apela-icjskegà sodišča v Trstu. Člen xx (Odločbe apelacijskega sodišča) Apelaeijsko sodišče mora obvestiti prizadeto stranko, in nato nujno odločiti s sodbo na podlagi poročila na javni razpravi in po zaslišanju stranke ali njenega zastopnika, če sta prisotna, ter državnega prokuratorja, ki ustmeno stavi svoje končne predloge. Sodna pisarnica mora vročiti sodbo v roku desetih dni prizadetim strankam, državnemu prokuratorju in predsedniku tribunala, ki mora popraviti imenike v smislu odločbe, če je to potrebno. Proti sodbi apelacijskega sodišča ni pravnega Jeka. Člen xxi (Izpopo'nitev imenikov) Končni imeniki ljudskih sodnikov, sestavljeni v smislu prednjih členov, so stalni. Zaradi izpopolnitve imenikov mora župan vsake občine cone v aprilu vsakega leta z j a vrt in razglasom pozvati vse tiste, ki imajo pogoje, določene v členih VI in VII tega ukaza in proti katerim ni zadržkov v smislu člena X, da se vpišejo najkasneje meseca julija v tozadevne sezname ljudskih sodnikov porotnega sodišča ali prizivnega porotnega sodišča. Glede drugih opravil, ki so potrebna za izpopolnitev imenikov, se morajo upoštevati predpisi členov XIV in naslednjih tega ukaza ter roki ter postopek, ki so v teh členih določeni. (Splošni seznami ljudskih sodnikov) Petnajst dni po objavi končnih imenikov mora predsednik tribunala sestaviti splošna seznama ljudskih sodnikov za porotno sodišče in za prizivno porotno sodišče. Pri tem izključi iz prvega seznama sodnike, ki so vključeni v drugem seznamu. ČLEN XXIII (Postopek pri sestavi splošnih seznamov ljudskih sodnikov) Splošna seznama ljudskih sodnikov za porotno sodišče in za prizivno porotno sodišče se sestavita s sodelovanjem državnega prokuratorja in predsednika odvetniške zbornice ali njegovega zastopnika ter v prisotnosti sodnega kanclista tako, da se stavi na javnem naroku v žaro toliko številk, kolikor je imen v končnih imenikih ljudskih sodnikov za porotno sodišče in prizivno porotno sodišče. Nato se vlečejo številke, dokler se ne doseže predpisano število ljudskih sodnikov. Imena, ki odgovarjajo potegnjenim številkam, se vključijo v splošna seznama. Vse osebe, vpisane v splošnih seznamih ljudskih sodnikov, so določene za opravljanje porot -niške službe v naslednjem dvoletju. ČLEN XXIV (Stavljanje listkov v žaro) Predsednik tribunala ali sodnik, ki ga on določi, stavi na javnem naroku v prisotnosti državnega prokuratorja in predstavnika odvetniške zbornice ter sodnega kanclista v žaro, ki ima napis „Redni ljudski sodnikitako število listkov, ki odgovarja številu ljudskih sodnikov splošnega seznama. Na vsakem listku mora biti napisano ime, priimek, ime očeta in bivališče enega ljudskega sodnika. Predsednik mora po predpisih, določenih v prednjem odstavku, staviti listke ljudskih sodnikov, ki bivajo v občini Trst, v drugo žaro, ki nosi napis „Nadomestni ljudski sodniki“. Enako mora postopati predsednik apelacijskega sodišča ali po njem določeni svetnik, ko stavi v žaro listke ljudskih sodnikov prizivnega porotnega sodišča. Žari se morata zapečatiti in jih čuva predsednik tribunala oziroma predsednik apelacijskega sodišča. O vseh teh opravilih se mora sestaviti zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, državni prokurator in sodni kanclist. DEL III KONSTITUIRANJE POROTNEGA SODIŠČA IN PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA ČLEN XXV (Ljudski sodniki za porotno zasedanje) Petnajst dni pred začetkom zasedanja porotnega sodišča izžreba predsednik na javni seji s sodelovanjem sodnega kanclista in v prisotnosti državnega prokuratorja deset listkov iz žare rednih ljudskih sodnikov. Zagovorniki strank v kazenskih stvareh, ki pridejo na vrsto na zasedanju, morajo biti obveščeni najmanj 10 dni pred dnevom, ki je določen za žrebanje, da lahko prisostvujejo, če to želijo. O redu žrebanja se mora sestaviti zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in sodni kanclist. Predsednik mora poskrbeti, da bodo izžrebani ljudski sodniki obveščeni vsaj osem dni pred začetkom zasedanja o dnevu in uri začetka zasedanja. Sodniki, katerim je bilo vročeno to obvestilo, morajo prisostvovati začetku zasedanja, razen v primeru, če jih je na obrazloženo zahtevo oprostil predsednik porotnega sodišča zaradi upravičenega zadržka. Isti predpisi veljajo zà prizivno porotno sodišče, toda v tem primeru se število ljudskih sodnikov, ki se ima izžrebati iz žare rednih ljudskih sodnikov, zviša na dvanajst. ČLEN XXVI (Konstituiranje sodnega zbora) Na dan, ki je določen za razpravljanje o prvi kazenski stvari na zasedanju, mora predsednik porotnega sodišča ali prizivnega porotnega sodišča' na javni seji in v prisotnosti državnega prokuratorja, obtoženca, če je pristopil, in zagovornikov po imenu poklicati izžrebane ljudske sodnike in pozvati po redu žrebanja toliko prisotnih ljudskih sodnikov, koliko je potrebno za sestavo sodnega zbora, da opravijo svojo službo. V primeru zadržka ali če se ugotovijo razlogi za vzdržanje ali odk]onitev sodnikov, se izpopolni število ljudskih sodnikov tako, da se pozovejo po redu žrebanja tisti, ki so že izžiebani in, če je potrebno, da se potegnejo drugi listki iz druge žare. Pri razpravah, o katerih se predvideva, da bodo dolgo trajale, sme predsednik do1 očiti, da se pritegnejo še nadaljni ljudski sodniki, a ne več kot pet, kot namestniki. Ti morajo prisostvovati razpravi in nadomestiti redne sodnike v primeru morebitne odsotnosti ali zadržka. Ko se zaključi razprava, to nadomeščanje ni več dovoljeno. ČLEN XXVII (Nadomestni ljudski sodniki) Če ni mogoče sestaviti porotnega sodišča ali prizivnega porotnega sodišča zaradi odsotnosti izžrebanih ljudskih sodnikov ali iz drugih razlogov, mora predsednik iz žare nadomestnih ljudskih sodnikov za vsakega sodnika, ki manjka, potegniti dva listka brez tistih, ki so bili morda izžrebani iz prve žare, in odredi, da se dotični sodniki po policijskih organih Julijske Benečije nemudoma, po potrebi tudi ustmeno, pozovejo za isti dan ali za naslednjo razpravo. Če je potrebno, predsednik izvleče iz žare namestnikov nadaljne listke, dokler ni mogoče sestaviti sodni zbor. Tudi nadomestni ljudski sodniki morajo biti pozvani, da opravljajo službo po redu izžrebanja. ČLEN XXVIII (Končne operacije) Ko se je sodni zbor za prvo kazensko stvar dokončno sestavil in se je razprava predpisno otvorila, se vsi prisotni ljudski sodniki, ki niso člani sodnega zbora, odpustijo in se pozovejo, da zopet pristopijo na dan, določen za prihodnjo kazensko stvar. Tisti ljudski sodniki, ki so bili določeni za službo, opravljajo svoje funkcije v vseh kazenskih stvareh na zasedanju, razen če pri njih obstojajo zadržki, ali razlogi za vzdržanje ali odklonitev sodnikov. Opravila, izvršena po tem členu ali po obeh prejšnjih členih, se morajo omeniti v zapisniku. ČLEN XXIX (Prisega) Ko ljudski sodniki nastopijo službo na zasedanju, na katero so bili pozvani, morajo na poziv predsednika priseči v dvorani za javne razprave v prisotnosti državnega prokuratorja z naslednjimi besedami : „S trdno voljo, da bom vršil vse svoje dolžnosti kot poštenjak in zavedajoč se velike moralne in državljanske važnosti službe, ki mi je jo zakon poveril, prisegam, da bom na tej razpravi pazljivo poslušal in resno presojal dokaze in razloge obtožbe in obrambe, da si bom pravično in nepristransko ustvaril svoje prepričanje in da bom premagal vsako čustvo zoprnosti ali naklonjenosti tako, da bo sodba taka, kakor jo pričakuje človeška družba, to je, da bo uveljavila resnico in pravico. Nadalje prisegam, da bom čuval uradno tajnost. “ O prisegi se mora sestaviti zapisnik ; prisega se mora omeniti v razpravnem zapisniku v vsaki kazenski stvari na zasedanju v izogib ničnosti. ČLEN XXX (Nezdružljivost, vzdržanje in odklonitev ljudskih sodnikov) Za ljudske sodnike veljajo predpisi glede nezdružljivosti, vzdržanja in odklonitve, ki jih vsebujejo člen 91 in naslednji zakonika o kazenskem postopku, v kolikor so uporabni. O vzdržanju in odklonitvi ljudskih sodnikov ali poklicnih sodnikov, ki so člani sodnega zbora, odloča predsednik porotnega sodišča oziroma predsednik prizivnega porotnega sodišča. Glede vzdržanja in odklonitve predsednika porotnega sodišča ali prizivnega porotnega sodišča odloča predsednik apelaci j skega sodišča. (Izključitev ljudskih sodnikov od zasedanj, ki sledijo tistemu, v katerem so opravljali službo) Kdor je opravljal službo ljudskega sodnika na enem porotnem zasedanju, ne more biti pozvan, da opravlja službo na zasedanjih v preostali dvoletni dobi. Zato morata predsednik porotnega sodišča in predsednik prizivnega porotnega sodišča ob koncu vsakega zasedanja poslati listke ljudskih sodnikov, ki so se udeležili zasedanja, predsedniku tribunala v Trstu oziroma predsedniku apelacijskega sodišča v Trstu, ki morata staviti listke v posebne žare z napisom : „Ljudski sodniki, ki so opravili službo. “ ČLEN XXXII (Listki ljudskih sodnikov, ki niso opravili službe na zasedanju ali ki se morajo črtati iz seznamov) Listke ljudskih sodnikov, ki niso opravljali službe, čeprav so bili izžrebani, mora predsednik porotnega sodišča poslati presedniku tribunala v Trstu, a predsednik prizivnega porotnega sodišča predsedniku apelacijskega sodišča, ki jih morata zopet staviti v dotične žare. Pri žrebanju se imena oseb, o katerih je znano, da so umrle ali pri katerih obstoja nezdružljivost v smislu člena X ne smejo šteti ali pa se mora smatrati, da niso bila izžrebana. Njihovi listki se morajo poslati predsedniku tribunala v Trstu oziroma predsedniku apelacijskega sodišča, ki bosta poskrbela za njihovo črtanje. V vsakem primeru se morajo žare po dovršenem žrebanju zapreti in zapečatiti še na isti javni razpravi in se mora sestaviti zapisnik o izvršenih operacijah. ČLEN XXXIII (Kazni v primeru izostanka) Ljudski sodnik, ki je bil pozvan na službo in ki ne pride brez upravičenega razloga, more biti obsojen z obrazloženim odlokom predsednika porotnega sodišča ali prizivnega porotnega sodišča na plačilo zneska od pettisoč do tridesettisoč lir v prid državne blagajne in na plačilo stroškov morebitne prekinitve ali odložitve razprave, ki jih je povzročil njegov izostanek, ne-kvamo težjim kaznim, ki jih določa zakon za primer, da gre za kažnjivo dejanje. Predsednik sme preklicati odlok, če obsojeni dokaže v roku petnajst dvo din ročitve, da mu je bilo nemogoče priti. ČLEN XXXIV (Protipostavno razodevanje prepričanja) Ljudski sodnik, ki protipostavno razodene svoje prepričanje o dejanjih, ki tvorijo predmet razprave, še predno je bila izrečena sodba, se potem, ko se mu predoči tozadevna obtožba, izključi iz sodnega zbora z obrazloženim odlokom predsednika in se obsodi na plačilo zneska dvajsettisoč do petdesettisoč lir v prid državne blagajne ter stroškov zaradi morebitne prekinitve ali odložitve razprave, nekvamo težjim kaznim, ki jih določa zakon za primer, da gre za kažnjivo dejanje. Proti odloku, s katerim je bila izrečna kazen, je v roku pet dni od vročitve dovoljen ugovor na predsednika apelacijskega sodišča, ki pravtako odloči z odlokom. Ugovor nima odložilne moči. ČLEN XXXV (Nagrada ljudskih sodnikov) Ljudski sodniki imajo pravico do nagrade v znesku tritisoč lir za vsak dan, ko opravljajo svojo službo. Enaka nagrada pripada ljudskemu sodniku, ki je povabljen in nato odpuščen, če je prišel pravočasno, da nastopi službo. DEL IV PRAVILA ZA POSTOPEK ČLEN XXXVI (Pristojnost porotnega sodišča) člen 29 zakonika o kazenskem postopku se črta in nadomesti z naslednjim : „Appartiene alla Corte di assise la cognizione dei delitti, consumati o tentati, preveduti nel titolo I del libro II, e negli articoli 422, 438, 439, 575 a 580, 584, 587, 600 a 604 del Codice penale. Appartiene altresì alla Corte di assise la cognizione dei delitti di rapina aggravata, di estorsione aggravata, di sequestro di persona a scopo di rapina o di estorsione. Appartiene infine alla Corte di assise la cognizione dei delitti preveduti negli articoli 396, 397, 442, 571 e 572 del Codice penale, se dal fatto è derivata la morte di una o più persone." • ČLEN XXXVII (Razmerje med stvarno pristojnostjo porotnega sodišča in pristojnostjo ostalih sodišč prve stopnje) Kjerkoli se zakoni o kazenskem postopku sklicujejo na „giudice di competenza superiore" ali na „giudice superiore", se smatra, da je porotno sodišče tisto sodišče, ki ima višjo pristojnost od drugih sodišč prve stopnje. ČLEN XXXVIII (Predpisi za kazenski postopek) Glede postopka v kazenskih stvareh, za katere je pristojno porotno sodišče in prizivno porotno sodišče, veljajo predpisi zakonika o kazenskem postopku in drugih zakonov o kazenskem postopku ter tozadevnih pravilnikov, če ta ukaz ne določa drugače. (Kazensko postopanje) V kazenskem postopanju na prvi stopnji in v tozadevnih izvršilnih incidentih imajo porotno sodišče in njegov predsednik, tribunal v Trstu, predsednik in kanelist tribunala v Trstu tisto oblast in izvršujejo tiste funkcije, ki jih zakoni in pravilniki o kazenskem postopku dodeljujejo porotnemu sodišču, njegovemu predsedniku, apelaeijskemu sodišču, predsedniku in sodnemu kanclistu apelacijskega sodišča. Ravno tako se v preiskavah (izvzemši primere, ko se kazenska stvar odkaže preiskovalnemu senatu ali ko si generalni prokurator sam pridrži preiskavo) in v postopanju na prvi stopnji nadomesti generalni prokurator apelacijskega sodišča z državnim prokuratorjem tribunala ali porotnega sodišča. •V primerih, ko sme porotno sodišče ali prizivno porotno sodišče delegirati enega izmed svojih članov, da izvrši kako pravdno dejanje, se sme delegirati samo predsednik ali drugi poklicni sodnik. Praviloma mora sestaviti sodbo predsednik ali drugi poklicni sodnik ; podpisati jo morajo predsednik, tisti, ki jo je sestavil, in sodni kanelist. Clen xl (Pristojnost za dovolitev začasne prostosti) Prvi odstavek člena 279 zakonika o kazenskem postopku se spremeni tako, da se glasi : „Nei procedimenti di competenza del pretore decide sulla domanda di libertà provvisoria il pretore che procede all’ istruzione o che ha decretato la citazione. In quelli di competenza del Tribunale, durante l’istruzione formale decide il giudice istruttore ; nel corso degli atti preliminari ai giudizio o durante il dibattimento di primo grado o d’appello decide, secondo la rispettiva competenza, il Tribunale o la Corte di appello. Nei procedimenti di competenza della Corte di assise, durante l’istruzione decide il giudice istruttore ; dopo la chiusura dell’istruzione e anteriormente all’apertura della sessione, il presidente della corte di assise o della Corte di assise di appello ; successivamente decide, secondo la rispettiva competenza, la Corte di assise o la Corte di assise di appello. Quando l’istruzione è stata rimessa alla sezione istruttoria, decide la sezione medesima. Se la domanda è proposta nelle conclusioni finali del dibattimento, provvede con la sentenza il pretore, il Tribunale o la Corte." Clen xli (Razmerje med preiskovalnim sodnikom in državnim prokuratorjem) Clen 369 zakonika o kazenskem postopku se črta in nadomesti z naslednjim : „Compiuta l’istruzione, il giudice istruttore comunica gli atti al procuratore di stato, che gli presente le sue requisitorie." (Končni predlogi državnega prokuratorja) Člen 371 zakonika o kazenskem postopku se razveljavi. ČLEN XLIII (Sodba, s katero se kazenska stvar odkaže za razpravo) Člen 374 zakonika o kazenskem postopku se spremeni tako, da se ima glasiti : „II giudice istruttore, se riconosce che il fatto costituisce un reato di competenza del giudice ordinario e che vi sono sufficienti prove a carico dell’imputato per rinviarlo a giudizio, ordina con sentenza il rinvio dell’imputato avanti alla Corte d’assise, al Tribunale o al pretore competente, salvo che ritenga di concedere il perdono giudiziale. “ ČLEN XLIV (Pravni leki proti ukrepom porotnega sodišča) Proti sodbam in drugim ukrepom porotnega sodišča je dopusten priziv v tistih primerih in s tistimi sredstvi, v rokih in z oblikami, ki jih določajo glede ukrepov tribunala zakonik o kazenskem postopku in drugi zakoni o kazenskem postopku, kakor tudi rekurz na posebni oddelek apelacijskega sodišča, ki posluje kot kasacijsko sodišče v primerih, ki jih predvideva ukaz št. 146 z dne 11. marca 1948. Omenjene sodbe in drugi ukrepi se morajo položiti v sodni pisarnici porotnega sodišča. ČLEN XL V (Sklicanje prizivnega porotnega sodišča) Če je vložen priziv proti sodbi porotnega sodišča, mora sodni kanclist apelacijskega sodišča, brž ko so prispeli spisi, navedeni v členu 208 zakonika o kazenskem postopku, ali, če se je prizval obtoženec, brž ko je državni prokurator vrnil spise, ki so mu bili predloženi v smislu člena 517 zakonika o kazenskem postopku, predložiti omenjene spise predsedniku apelacijskega sodišča, ki po zaslišanju državnega prokuratorja izda odlok, s katerim skliče prizivno porotno sodišče, in to tudi za eno samo razpravo, ako so obtoženci v zaporu. DEL V PREHODNI IN ZAKLJUČNI PREDPISI Člen xlvi (Začetek poslovanja novosestavljenega porotnega sodišča in prizivnega porotnega sodišča) Porotno sodišče in prizivno porotno sodišče, sestavljena v smislu tega ukaza, bosta začela poslovati v roku enega leta od dneva, ko se objavi ta ukaz v Uradnem listu. (Sodbe, s katerimi je zadeva odkazana za razpravo in poziv pred sodišče) Ce so spisi o kazenski stvari na dan, ko stopi v veljavo ta ukaz, že poslani generalnemu prokuratorju, predloži ta svoje končne predloge preiskovalnemu sodniku ; če jih je že predložil preiskovalnemu senatu, vrne ta spise preiskovalnemu sodniku po generalnem prokuratorju, ki obnovi, če je potrebno, svoje predloge samo glede pristojnosti. Če je bila že izdana sodba, ki odkazuje zadevo za razpravo pred porotnim sodiščem ali če je bil stavljen predlog, da se izda poziv na razpravo, se izda poziv za pristop pred sodnika, ki je pristojen v smislu tega ukaza. Odlok o pozivu pred sodišče, ki je bil prej izdan, izgubi veljavo in mora biti obnovljen. ČLEN XLVIII (Začasna sestava porotnega sodišča in prizivnega. porotnega sodišča) Dokler ne bo poslovalo porotno sodišče in prizivno porotno sodišče v sestavi, ki jo predvideva ta ukaz, bo poslovalo v Trstu porotno sodišče, sestavljeno iz enega svetnika apelacijskega sodišča kot predsednika, enega sodnika, ki jih oba imenuje z odlokom predsednik apelacijskega sodišča, in šestih ljudskih sodnikdv, ki imajo pogoje, določene v čl. VI tega ukaza in ki so izbrani v skladu s sedanjimi predpisi. Sedanje porotno sodišče v Trstu, predvideno v ukazu št. 239 z dne 22. decembra 1950, bo prevzelo funkcije sodišča druge stopnje glede porotnega sodišča, predvidenega v prednjem odstavku. Ljudski sodniki morajo imeti pogoje, predpisane v 61. VI tega ukaza ; potrebne nadomestitve izvrši z odlokom predsednik apelacijskega sodišča. ČLEN XLIX (Razprave, ki so v teku na dan, ko stopi v veljavo ta ukaz) če se v smislu tega ukaza spremeni pristojnost, se morajo razprave, ki so v teku na dan, ko stopi v veljavo ta ukaz, preložiti, in izdati poziv za pristop pred pristojno sodišče. ČLEN L (Pravni leki proti sodbam, razglašenim pred dnevom, ko stopi v veljavo ta ukaz, in kasneje) Proti sodbam, ki jih je razglasilo porotno sodišče po dnevu, ko stopi v veljavo ta ukaz, kakor tudi proti tistim, glede katerih še niso potekli roki za pravne leke v času, ko stopi v veljavo ta ukaz, je dopusten priziv. če na dan, ko stopi v veljavo ta ukaz, visi rekurz proti sodbi porotnega sodišča pred posebnim oddelkom apelacijskega sodišča kot kasacijskega sodišča, mora biti obtožencu dana možnost, da zahteva spremembo rekurza v priziv. če je več obtožencev vložilo rekurz in so samo neki izmed njih zahtevali spremembo, odloči posebni oddelek apelacijskega sodišča kot kasacijskega sodišča o rekurzu tistih, ki niso zahtevali spremembe, v kolikor je pristojen za rekurz v smislu ukaza št. 146 z dne 11. marca 1948. Če je učinek razlogov razširjen v smislu člena 203 zakonika o kazenskem postopku, opravi to sodišče nadaljni pretres morebitnih pravnih lekov glede vseh obtožencev. V primeru razveljavljenja sodbe in vračanja zadeve na ponovno razpravljanje, se to vrši pred porotnim sodiščem, sestavljenim, kakor predpisuje ta ukaz, a v primeru priziva odloči prizivno porotno sodišče z eno sodbo glede vseh obtožencev. V postopkih, kjer ni spremembe pravnega leka, ostane v veljavi rekurz na posebni oddelek apelacijskega kot kasacijskega sodišča. ČLEN LI (Izjava o spremembi rekurza — Roki, oblike, razširitev učinka) Izjavo o spremembi rekurza v priziv je treba dati v sodni pisarnici porotnega sodišča ali posebnega oddelka apelacijskega kot kasacijskega sodišča v roku trideset dni od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. Izjavo lahko da obtoženec osebno ali po zagovorniku, ki ga je zagovarjal v postopanju pred porotnim sodiščem ali ki je bil imenovan, da ga zagovarja pred kasači j skim sodiščem, ali ki je za to izrecno pooblaščen. Ta naloga se mu poveri v obliki, predpisani v prvem odstavku člena 134 zakonika o kazenskem postopku. Obtoženci, ki so v zaporu, smejo dati izjavo v zaporu. Sodni kanclist porotnega sodišča pošlje izjavo o spremembi rekurza in spise o postopanju sodni pisarnici posebnega oddelka apelacijskega sodišča kot kasacijskega sodišča, če že niso bili odposlani. Posebni oddelek apelacijskega sodišča kot kasacijskega sodišča odredi, da se spisi pošljejo prizivnemu porotnemu sodišču. Sodni kanclist prizivnega porotnega sodišča obvesti o prejemu spisov in tozadevnem pologu vse stranke, napram katerim učinkuje sprememba rekurza, kakor tudi zagovornike. Prizivni razlogi se morajo predložiti v roku 20 dni od vročitve obvestila o prejemu in pologu spisov. V primeru, da se prizivni razlogi ne predložijo, se razlogi kasacijskega rekurza smatrajo kot prizivni razlogi. ČLEN Lil (Zaključni predpis) Vsi predpisi, ki niso v skladu s tem ukazom, nehajo veljati od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. ČLEN LIH (Veljavnost ukaza) Ta ukaz stopi v veljavo s 1. januarjem 1952. V Trstu, dne 23. oktobra 1951. Ref. : LD/Aj5iji2i JOHN L. WHITELAW brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 168 SPREMEMBA UKAZA ŠT. 175/1950 Ker imam za primerno popraviti besedilo člena XXVIII ukaza št. 175 z dne 20. septembra 1950’ v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i Besede „urada za nadzor cen pri Zavezniški vojaški upravi" v zadnjem odstavku člena XXVIII ukaza št. 175 z dne 20. septembra 1950 se črtajo in nadomestijo z besedami „komisije za cene, ustanovljene po ukazu št. 163 z dne 24. avgusta 1950“. ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 25. oktobra 1951. JOHN L. WHITELAW brigadni general ameriške vojske Rej. : LDjA/$ij 165 generalni ravnatelj za civilne zadeve Ukaz št. 169 PREDPISI ZA PRAVIČNO PORAZDELITEV DAVČNIH BREMEN, ZA IZREDNI DAVČNI POPIS TER ZA UREDITEV SPOROV O POSREDNIH DAVKIH IN TAKSAH OD TRGOVSKIH POSLOV Ker sodim, da je 'priporočljivo izdati predpise za pravično porazdelitev davčnih bremen, za izredni davčni popis in za ureditev sporov o posrednih davkih in taksah od trgovskih poslov, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, in ki se tu dalje kratko označuje „cona11, zato jaz, JOHN L. WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, DEL I PREDPISI O VSAKOLETNI PRIJAVI DOHODKOV Člen i Od leta 1951 dalje se morajo prijave dohodkov, podvrženih neposrednim davkom, vlagati po predpisih zak. odloka z dne 24. avgusta 1945 št. 585, ki je bil razširjen na cono s splošnim ukazom št. 51 z dne 3. aprila 1946. Drugi odstavek člena 18 in členi 19, 21, 24 zgoraj omenjenega zakonskega odloka št. 585 se razveljavijo. ČLEN II Prijava mora navesti za vsak poedini dohodek davčni vir, kosmati znesek, izdatke, ki se smejo odšteti, in čisti iznos, ter v pogledu dopolnilnega progresivnega davka na skupne dohodke (dohodnine) vse odbitke, predvidene v tozadevnem zakonu. Prijave se morajo opremiti s tekočimi številkami in se mora osebi, ki v'oži prijavo, sporočiti ustrezna številka. Seznam oseb, ki so vložile prijavo, mora biti na vpogled pri okrajnem davčnem uradu. Od dolžnosti prijave so izvzeti : a) delojemalci, ki imajo samo dohodke kategorije C/2, če skupni dohodek, računan v pogledu dohodnine, ne presega 600.000 lir ; b) osebe, katerih skupni dohodek obstoja samo iz dohodka iz zemljišč in iz dohodka iz glavnice, investirane v zemljišča, (agrarne rente), in ki računan v pogledu dohodnine, ne presega 240.000 lir. Prejšnji zakonski predpisi o odmeri lastniške zemljiške rente in agrarne rente se ne spremenijo. Člen iii Prijava se mora vložiti vsako leto, čeprav se že ugotovljeni dohodek ni spremenil. Ce se prijava ne vloži, ostanejo dohodki, ugotovljeni za prejšnje leto, še dalje vpisani v davčne sezname, pri čemer se zvišajo za 10% pri dohodkih kat. A, kat. B in kat. C/l ; vendar imajo davčni uradi pravico popravka. Opustitev prijave se kaznuje z globo z najmanj 5000 in največ 100.000 lir in se sme znižati za eno tretjino pri manjši kršitvi ter zvišati za 100% pri zelo občutni kršitvi. Ta globa se izreče poleg drugih kazni, ki jih obstoječi zakonski predpisi pri raznih davkih predvidevajo, če se prijava opusti, ali če se vloži napačna prijava v zvezi z uradno odmero ali popravkom. Globa se podvoji, če gre že za drugo kršitev, pri nadaljnih kršitvah pa se potroji. Izvleček pravomočnega obsodilnega odloka ali sodbe se mora brezplačno objaviti v izdaj i bis Uradnega lista Zavezniške vojaške uprave. ČLEN IV Pravica davčne uprave na popravek dohodka, navedenega v pravočasni prijavi ali, če se prijava ni vložila, na popravek poprej odmerjenega dohodka zastara po 31. decembru tretjega leta, ki sledi letu, ko je bila prijava vložena ali ko bi morali biti vložena. Pravica davčne uprave na odmero dohodka, ki ga davkoplačevalec ni prijavil in ki prej ni bil odmerjen, zastara po 31. decembru četrtega leta, ki sledi letu, ko bi bila morala prijava biti vložena. ČLEN V Okrajni davčni urad sme davkoplačevalcu s priporočenim pismom s povratnim recepisom poslati vprašalne pole o odmeri dohodkov s pozivom, da jih v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, vrne predpisno izpolnjene in podpisane. Kdor ne vrne vprašalnih pol v določenem roku ali jih vrne-nepopolne ali z napačnimi podatki, se kaznuje z globo najmanj 2000 in največ 50.000 lir. DEL II PREDPISI O NEPOSREDNIH DAVKIH ČLEN VI Podjetja, ki so podvržena registraciji po členu 2195 državljanskega zakonika in ki niso družbe ali ustanove, obdavčljive na podlagi bilance, smejo zahtevati, da se njihov obdavč'jivi dohodek odmeri na podlagi njihovih trgovskih knjig. V ta namen morajo priložiti prijavi prepis bilance ter računa izgube in dobička, s katerim se je zaključil njihov inventar v smislu čl. 2217 državljanskega zakonika. Pri podjetjih, ki se niso poslužila pravice po prejšnjem odstavku ali ki so sicer predložila bilanco ter račun izgube in dobička, a niso vodila knjig v redu tako, da bi se mogla njihova prijava preiskusiti, smejo davčni urad in pritožne instance odmeriti obdavčljivi znesek na podlagi gospodarskega položaja podjetja, kakor je razviden iz podatkov, ki jih imajo na razpolago. V obvestilu o odmeri ali v drugih kasnejših obvestilih ter v svoji odločbi morajo davčni urad oziroma pritožne instance navesti razloge, zakaj se odmera ni izvršila na podlagi trgovskih knjig, v vsakem primeru pa podatke, ki so bili upoštevani pri odmeri dohodka, pod pogojem če prijava vsebuje navedbo aktiv in pasiv v smislu prvega odstavka člena II tega ukaza. ČLEN VII Ocenitev surovin in blaga zaradi odmere obdavčljivega dohodka se mora izvršiti na podlagi nižje izmed naslednjih dveh cen : nabavne ali dejanske cene ter tržne cene, obstoječe ob zaključku finančnega leta. Z učinkom od davčnega leta 1950 dalje veljajo predpisi o denarni valorizaciji tudi za surovine in blago, in to na podlagi vrednosti, količine in kakovosti, razvidnih iz redno vodenih inventarnih knjig. Če pa je inventarna vrednost višja kot nabavna ali dejanska cena, se izvrši denarna valorizacija na podlagi te cene. Če se je količina spreminjala, velja, da se je vnovčilo v prvi vrsti blago, ki je bilo nabavljeno v času, ki je najbližji dnevu dejanskega vnovčenja. Če se je vnovčila zaloga surovin in blaga, potrebnega za normalno poslovanje podjetja, razen v primeru likvidacije podjetja, mora davčni urad pri davkoplačevalcih, ki zato zaprosijo na prijavi za prvo finančno leto, ki se zaključi po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo, razliko med izkupičkom pri vnovčenju in med stroški za ponovno nabavo zaloge smatrati za dobiček oziroma izgubo. Ta predpis velja tudi v primeru, če se je ponovna nabava zaloge izvršila po koncu tistega finančnega leta, v katerem se je izvršilo vnovčenje, toda ne po drugem naslednjem finančnem letu, pod pogojem, da se je izkupiček vnovčenja določil za poseben sklad za nabavo zaloge, vključen med pasiva v bilanci. V takem primeru se mora razlika, omenjena v prvem odstavku tega člena, smatrati za dobiček oziroma izgubo v tistem finančnem letu, ko se je izvršila ponovna nabava zaloge. O nabavah, izvršenih po vnovčenju, se smatra, da so bile izvršene zaradi dopolnitve temeljne zaloge. Ge davkoplačevalec stavi zahtevo v smislu prvega odstavka tega člena, se mora temeljna zaloga v pogledu obdavčenja, razen če je bila vnovčena, oceniti na podlagi nabavne ceve z upoštevanjem denarne valorizacije. ČLEN IX V pogledu določb prejšnjega člena se mora smatrati za temeljno zalogo, potrebno za normalno poslovanje podjetja, povprečje količine surovin ali blaga, razvidnih iz zaključnih nventarjev za finančni leti 1937 in 1938. Tako davkoplačevalec kakor davčni urad smeta dokazati, da se mora temeljna zaloga določiti višje ali nižje z ozirom na posebne razmere, ki so obstojale v finančnih letih, vzetih za podlago ugotovitve povprečja. če so se proizvodna kapaciteta ali tehnične potrebe podjetja spremenile, se mora temeljna zaloga zvišati ali znižati. Pri podjetjih, ki so začela poslovati po prvem januarju 1937, se določi temeljna zaloga upoštevajoč zaloge podobnih podjetij, ki so že prej obstojala. ČLEN X Če se jé temeljna zaloga, potrebna za normalno poslovanje podjetja v smislu člena II tega ukaza, v času od 1. januarja 1939 do 31. decembra 1945 zaradi vnovčenja ali izgube znižala in kasneje zopet dopolnila do 31. decembra 1951, se sme dopolnjena zaloga v pogledu odmere obdavčljivega dohodka oceniti na podlagi izkupička ali na podlagi vrednosti, s katero je bila ocenjena v inventarju na začetku tistega finančnega leta, ko je šla v izgubo, pri čemer se mora v obeh primerih upoštevati denarna valorizacija izkupička oziroma vrednosti. Gornji predpis velja tudi za ponovno nabavljeno zalogo, če davkoplačevalec prijav’ morebitno razliko med dejanskimi nabavnimi stroški in med vrednostjo, vnešeno v inventar, do 31. decembra 1951, če gre za bilance za finančna leta, zaključena pred dnevom, ko stopi ta ukaz v veljavo, oziroma do roka, določenega za redne prijave, če gre za bilance za kasnejša leta. Predpis prvega odstavka tega člena velja tudi za razlike, ki jih je davčni urad že ugotovil, če se na davkoplačevalčevo zahtevo obdavčenje uredi v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. Amortizacijska doba za nove obrate, zgrajene po 1. januarju 1946, in za razširitev, preureditev in rekonstrukcijo obstoječih obratov, izvršeno po tem dnevu, se sme na davkoplačevalčevo zahtevo znižati za največ dve petini. Amortizacijski količniki, ki odpadejo na to skrajšano dobo, se smejo računati poleg rednega količnika pri finančnem letu, ko je bil izdatek izvršen, in pri treh naslednjih finančnih letih, pri čemer pa ta predčasna amortizacija v poedinem finančnem letu ne sme presegati 15% izdatkov. Davkoplačevalec mora v svoji prijavi navesti količnike za predčasno amortizacijo, ki naj se odbijejo od prijavljenega dohodka. Za finančna leta, ki so bila zaključena pred dnevom, ko stopi ta ukaz v veljavo, se prizna odbitek od dohodka, ki je bil prijavljen ali na davkoplačevalčevo zahtevo pravomočno odmerjen v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. ČLEN XII Od 1. januarja 1951 dalje so dohodki fizičnih oseb kat. B in C/l, podvrženi pridobnin- , skemu davku za tisti del, ki presega čisti iznos 240.000 lir za vse leto. Če ima davkoplačevalec dohodke drugih kategorij, se prizna davka prosti znesek po prejšnjem odstavku samo enkrat in se prvenstveno odbije od dohodka v kategoriji C/2, nato od dohodka v kategoriji C/l in nazadnje od dohodka v kategoriji B. ČLEN XIII Izredni davek po tretjem odstavku člena I splošnega ukaza št. 25 z dne 29. novembra 1945 se s 1. januarjem 1951 ukine. ČLEN XIV Od 1. januarja 1950 dalje so skupni dohodki podvrženi dopolnilnemu progresivnemu davku na skupne dohodke (dohodnini) za tisti del, ki presega 240.000 lir. Z učinkom od istega dne se prizna stalni odbitek 50.000 lir od letnih skupnih davkoplačevalčevih dohodkov namesto odbitkov, predvidenih v členu II splošnega ukaza št. 25 C z dne 8. oktobra 1946, in to za vsakega vzdrževanega družinskega člana ter ženo, ki ni zakonito ločena. Skupni dohodki obstojajo iz dejanske vsote tistih dohodkov, posamič podvrženih pri-dobnini, kakor so obstojali pred odbitki, predvidenimi v členu XII tega ukaza. ČLEN XV Od 1. januarja 1950 dalje se mora pobirati dopolnilni progresivni davek na skupne dohodke od obdavčljivega dohodka, zmanjšanega za odbitke za davkoplačevalčeve družinske člane, v progresivnih izmerah počenši od najmanjše izmere 2%, ki velja za dohodke do največ 240.000 lir. Pri višjih dohodkih se ta davek računa po nas^dnji progresivni lestvici, določeni na podlagi formule : y (izmera davka) je 0.023025 Vx (dohodek v milijonih lir) — 0.0000472 x + 0.00874 : Obdavčljivi dohodek Odstotek davčne izmere 240.000 ........................................ 2 500.000 .......................................... 2.50 1.000. 000 .......................................... 3.17 2.000. 000........................................... 4.12 3.000. 000........................................... 4.85 4.000. 000........................................... 5.46 5.000. 000......................................... 6 6.000. 000........................................... 6.49 7.000. 000........................................... 6.93 8.000. 000........................................... 7.35 9.000. 000........................................... 7.74 10.000.000................................... ........ 8.11 20.000.000............................................ 11.08 30.000. 000.......................................... 13.34 40.000. 000.......................................... 15.25 50.000. 000.......................................... 16.92 70.000. 000.......................................... 19.81 90.000. 000......................................... 22.29 100.000. 000.......................................... 23.43 150.000. 000........................................... 28.37 200.000. 000......................................... 32.49 250.000. 000......................................... 36.10 300.000. 000......................................... 39.34 400.000. 000.......................................... 45.04 500.000. 000 in več.................................. 50 V preglednici, ki je priložena k temu ukazu, so prikazane izmere davka, ki veljajo za vmesne dohodke, izračunane po formuli v prvem odstavku tega člena ; navedeni so zaokroženi zneski dohodka, ustrezni odstotek izmere ter odgovarjajoči znesek davka. DEL III PREDPISI 0 POBIRANJU NEPOSREDNIH DAVKOV ČLEN XVI Neposredni davki, ki se odmerijo davkoplačevalcem, ki niso obdavčeni na podlagi bilance, se morajo plačevati za finančno leto, ki začenja 1. julija, in se računajo na podlagi dohodka v prejšnjem koledarskem letu. Tudi davki, ki se odmerijo trgovskim družbam in ustanovam, ki so obdavčene na podlagi bilance, se plačujejo za tako finančno leto, pri čemer se smatra, da se na to leto nanaša bilanca, zaključena v teku finančnega leta. Predpisi tega člena veljajo od finančnega leta 1952-53 dalje. Davki, ki so bili začasno odmerjeni od letno prijavljenih dohodkov pri davkoplačevalcih, ki niso obdavčeni na podlagi bilance, se morajo vpisati v temeljne sezname za tisto finančno leto, na katero se nanašajo in se morajo izterjati v šestih dvomesečnih obrokih, razdeljenih na to leto. Davki, ki so na dolgu za prejšnja finančna leta, se vpišejo v prvo serijo dopolnilnih seznamov in se morajo plačati v dvomesečnih obrokih ob istih dnevih kot obroki po temeljnih seznamih, ali v drugo serijo dopolnilnih pol, kjer zapade prvi obrok v plačilo na dan 10. februarja vsako leto. Oddelek za finance se pooblašča, da z obvestilom v Uradnem listu odredi, da se seznami neposrednih davkov izdajo postopno in da se davki izterjajo v šestih obrokih števši od obroka, ki prvi zapade v plačilo. Pravica finančnega intendanta, da v smislu člena 24 enotnega zakonskega besedila, odobrenega s kr. odi. z dne 17. oktobra 1922 št. 1401, spremenjenega s čl. 2 kr. zak odloka z dne 7. decembra 1933 št. 1762, odobri izdajo izrednih davčnih seznamov, ostane nespremenjena. ČLEN XVIII Če imovino poedinske tvrdke ali trgovske družbe, ki ni delniška družba ali komanditna delniška družba ali družba z omejeno zavezo, kakorkoli prevzame družba, ki je obdavčena na podlagi bilance, se mora prevzemajoča družba začasno obremeniti v davčnih seznamih tudi za obdavčljivi dohodek prevzetega podjetja, kakor je bil že vpisan ali kakor bi se moral vpisati v te sezname za tisto finančno leto, ko se je izvršil prevzem ; ta začasni vpis velja tako dolgo, dokler davčni urad ne more vpisati dohodka, odmerjenega na podlagi bilance, ki obsega tudi dohodek prevzetega podjetja, pri čemer se morata oba vpisa spraviti v sklad. Ta predpis velja tudi v primeru koncentracije družb in sicer v pogledu obdavčljivega dohodka pridruženega podjetja, če je bil imetnik podjetja zanj razbremenjen. DEL IV IZREDNI DAVČNI POPIS ČLEN XIX Oddelek za finance se pooblašča, da v letu 1952 odredi izredni davčni popis za ugotovitev davkoplačevalcev in virov dohodkov, podvrženih neposrednim davkom. ČLEN XX Oddelek za finance mora odobriti obrazce za popis in z obvestilom v Uradnem listu določiti roke in postopek, kedaj in kako se morajo obrazci razdeliti, pobrati, ter po davkoplačevalcih izpolniti. ČLEN XXI Popis zajema vse fizične in pravne osebe, bodisi javne ali zasebne, družbe ali združenja vseh vi st, ter dejanske družbe in ustanove. V skladu s podatki na obrazcih nlora popis zajeti gospodarsko dejavnost popisancev, to je njihovo dejavnost v kmetijstvu, trgovini, industriji, prostih poklicih ali v plačani službi, dohodke vseh vrst, tudi one, ki niso obdavčljivi, ter imovino popisancev. Imena in naslov davkoplačevalcev morajo za fizične osebe vpisati v obrazce občine, okrajni urad za neposredne davke pa za druge davkoplačevalce. Trgovci in industrijci se morajo vpisati v sodelovanju z Zbornico za trgovino. Popisne obrazce morajo razdeliti in pobrati občine na domu naslovnikov ali na njihovem sedežu. Davkoplačevalci, ki so podvrženi popisu in ki ne prejmejo obrazca na dom, ga morajo zahtevati od svoje občine ; če so obrazec prejeli, a ni bil pobran, ga morajo sami vrniti občini. ČLEN XXIII Za izpolnitev obrazcev se mora določiti rok najmanj 30 dni od dostavitve obrazca. Ta najmanjši rok se zviša na 60 dni pri osebah, ki so na dan, ko se jim obrazec vroči na dom, v inozemstvu, in pri onih, ki niso prejeli obrazca pred zaključkom popisovanja in so v času zaključka popisovanja v inozemstvu. ČLEN XXIV Obrazec mora vsebovati potrdilo, da so izjave resnične in mora to potrdilo naslovnik ali njegov zakoniti predstavnik podpisati. Če naslovnik ne more podpisati, mora potrdilo podpisati oni, ki je obrazec izpolnil in ki mora biti pravno sposobna oseba. Le-ta mora navesti razlog, zakaj naslovnik ni mogel podpisati in mora potrditi na lastno odgovornost, da v obrazec vpisane izjave odgovarjajo izjavam, ki jih je dal naslovnik. Občine in okrajni urad za neposredne davke smejo zahtevati, da naslovnik, ki ni zmožen podpisati, pride osebno k njim in tam da svojo izjavo. ČLEN XXV Predno občine pošljejo pobrane obrazce okrajnemu uradu za neposredne davke, morajo preveriti osebne podatke v obrazcih in, kjer jé to mogoče, navesti skupni dohodek za vsakega poedinega davkoplačevalca, vpisanega v obrazec, kakor je bil ugotovljen v pogledu družinskega davka. ČLEN XXVI Javni uradniki in druge osebe, zaposlehè pri davčnem popisu, so vezane na uradno tajnost glede vseh vesti ali podatkov, ki jih zaznajo v opravljanju svoje službe. Uradniki in osebe, ki s kršitvijo svoje službene dolžnosti ali z drugačno zlorabo svojega službenega položaja razkrijejo katerekoli podatke o popisu ali na drug način omogočijo zaznanje takih podatkov, se kaznujejo z ječo od šest mescev do treh let. če je bilo zaznanje omogočeno po krivdi iz malomarnosti, je kazen ječe največ eno leto. ČLEN XXVII Kdor odkloni prevzem ali oddajo obrazca, ali kdor ga vrne brez vpisa podatkov, ali kdor noče potrditi izjav na obrazcu, se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 1.000.000 lir, v izredno težkih primerih pa tudi z ječo do enega mesca ter z objavo izvlečka sodbe na njegove stroške. Kdor vrne obrazec z nepopolnimi ali lažnjivimi odgovori na vprašanja o davkoplačevalčevem imenu in stanovanju, o njegovi gospodarski dejavnosti in o njegovi imovini, se kaznuje z denarno kaznijo od 5Ò.000 do 1.000.000 lir, v izredno težkih primerih pa tudi z ječo do enega mesca ter z objavo izvlečka sodbe na njegove stroške, nekvarno kaznim, ki veljajo za-opustitev predpisanih prijav glede poedinih davkov ali za vložitev lažnjivih prijav. Kdor v primerih, omenjenih v zadnjem odstavku člena XXII, ne zahteva oziroma ne vrne obrazca, se kaznuje z globo do 50.000 lir. ČLEN XXVIII Kdor pospešuje, sklepa ali organizira dogovore z namenom, da se prepreči ali moti popisovanje, ali kdor javno poziva osebe, podvržene popisu, da naj ne dajo podatkov, potrebnih za popis, ali da dajo neresnične izjave, se kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 lir ter z ječo od šest mescev do dveh let. Če se tako dejanje stori potom časopisa, znaša kazen ječe od 9 mescev do 3 let, denarna kazen pa od 100.000 do 1.000.000 lir. Najmanjša izmera kazni po prejšnjih odstavkih se podvoji, če sta dogovor ali pozivanje uspela. Če gre v primeru, omenjenem v prvem odstavku tega člena, le za malenkostno dejanje, se sme izreči samo denarna kazen. ČLEN XXIX Kdor kakorkoli ovira ali moti popisne operacije, se kaznuje z ječo od enega mesca do enega leta in z denarno kaznijo od 20.000 do 200.000 lir. Če se dejanje stori z zlorabo uradne oblasti ali s kršitvijo dolžnosti javne funkcije ali javne službe, se kaznuje z ječo od šest mescev do dveh let in z denarno kaznijo od 25.000 do 250.000 lir. DEL V PREDPISI ZA OMOGOČENJE UREDITVE NEKATERIH DAVČNIH NEREDNOSTI ČLEN XXX Davkoplačevalci imajo pravico, da zaradi ureditve rednih in izrednih davkov na dohodke v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, prijavijo dohodke, ki so jih imeli v letu 1949 ali prej in ki jih niso prijavili, in da povišajo prijavo dohodkov, ki so jih že prijavili ali molče potrdili, in se s tem izognejo kazni radi opuščene ali neresnične prijave. Če se davkoplačevalec posluži pravice po prejšnjem odstavku, učinkuje popravek davčnega urada samo glede presežka, ki presega nižjega izmed naslednjih dveh zneskov : a) davkoplačevalčevo prijavo v smislu prvega odstavka tega člena, zvišano za 50% ; b) davkoplačevalčevo prijavo v smislu prvega odstavka tega člena, zvišano za tisti znesek, za katerega je davkoplačevalec zvišal prvo prijavo. Predpisi tega člena veljajo tudi za uradne odmere in popravke, ki so bili že vročeni, a še niso pravomočni, če se na davkoplačevalčevo zahtevo obdavčenje uredi v roku, določenem v prvem odstavku tega člena. Davkoplačevalčeva pravica, da v smislu prvega odstavka tega člena prijavi dohodke, ki jih je imel v letu 1949 ali prej, ni ovira za to, da davčni urad izvrši odmero še predno poteče rok, določen v prvem odstavku za vložitev prij ave. Novi oziroma dodatni davčni znesek, kakor se pokaže na podlagi prijave davčnih zaostankov, vložene v smislu prvega odstavka prejšnjega člena, se mora začasno vpisati v davčne sezname ter plačati v osemnajstih enakih dvomesečnih obrokih počenši z obrokom, ki zapade po 10. aprila 1952, razen v kolikor je določeno v drugem odstavku člena XVII. Rok za pritožbo proti vpisu v davčne sezname po prejšnjem odstavku teče od dneva, ko davkoplačevalec sprejme notifikacijo davčnega izterjevalca. Plačevanje v obrokih po prvem odstavku tega člena velja tudi za novi ali dodatni davčni znesek, ki se pokaže na podlagi odmere, napravljene v smislu tretjega odstavka prejšnjega člena. ČLEN XXXII Davkoplačevalci, ki v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, opravijo vsa dejanja in formalnosti, predvidene v zakonih o taksah in posrednih davkih' od trgovskih poslov, in ki plačajo te davščine, vštevši dopolnilni davek in dodatna plačila od višje vrednosti, so oproščeni plačila zvišanih taks in denarnih kazni, določenih za kršitev teh zakonov. Ti predpisi veljajo tudi, če je odmera ali spor o odmeri še v teku. V primerih po členu 110 kr. odloka z dno 30. decembra 1923, št. 3269 ostane v veljavi znižanje rednih davščin, na katero bi davkoplačevalci imeli pravico, če bi bile listine in pogodbe predpisno registrirane. Predpisi tega člena veljajo za kršitve, storjene do vštevši 31. decembra 1950. ČLEN XXXIII Davkoplačevalci, ki v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, plačajo davke od proizvodnje in državno trošarino, ki jih iz katerega koli razloga niso plačali v predpisanem roku, so oproščeni plačila odškodnine za zamudo in drugih kazni v denarju, zapadlih pred 31. decembrom 1950. Za kazni v denarju po tem členu veljajo samo kazni, naštete kot kazni v denarju v zakonu z dne 7. januarja 1929 št. 4. Davkoplačevalci imajo pravico, da splošno veljavno uredijo kakršnekoli spore s carinsko upravo zaradi nepravilnosti v zvezi z uvozom ali namembo darilnih ali živilskih paketov, uvoženih prosto carin v smislu ukaza št. 192 z dne 27. marca 1948 in ukaza št. 212 z dne 17. novembra 1949, tako, da v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, plačajo globo 100 lir za vsak nepravilno uvožen ali razpečan paket pod pogojem, da je pri tem šlo za podporne namene brez vsake špekulacije. ČLEN XXXIV Davkoplačevalci imajo pravico, da v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, prijavijo registrskemu uradu skupno vsoto prejemkov iz poslovnega prometa, prejetih do 31. decembra 1950 brez plačila davka na poslovni promet, in da plačajo ta davek v tem roku tei se s tem izognejo kazni. če davkoplačevalec tako plača davek, je s tem oproščen vseh drugih dolžnosti v zvez z vloženo prijavo in v mejah te prijave. PREDPISI ZA OLAJŠANJE UREDITVE SPOROV O TAKSAH IN POSREDNIH DAVKIH OD TRGOVSKIH POSLOV Člen xxxv Finančna uprava sna© dovoliti davkoplačevalcem, ki se nameravajo poslužiti oprostitve kazni v smislu členov XXXII in XXXIV, da plačajo davščine v obrokih v času, ki ne sme presegati 18 mescev, počenši od 10. februarja 1952. Davkoplačevalci, ki želijo doseči plačevanje v obrokih v smislu prejšnjega odstavka, morajo v treh mescih od dneva ko stopi ta ukaz v veljavo, vložiti pri registrskem uradu tozadevno prošnjo, ki mora vsebovati izrecno pripoznanje davčnega ali taksnega dolga, kakor ga je odmerila davčna uprava. V vsakem primeru pa se sme odlog plačila dovoliti le, če prosilec izstavi registrskemu uradu priznalno obveznico, v kateri se zaveže plačati 5 %-ne obresti od zaostalih obrokov ter po možnosti da veljavno jamstvo na nepremični in premični imovini. Člen xxxvi Ce dolžnik zaostane s plačilom obroka za več kot 20 dni, je dolžen plačati zvišano takso v višini 10% zaostalega obroka. Ce dolžnik plača obrok po 20 dnevih od dneva, ko je zapadel v plačilo, toda najkasneje v 90 dneh po zapadlosti, je dolžen plačati 10%-no zvišano takso in poleg tega izgubi pravico na obročno plačevanje davka in mora plačati preostale obroke z obrestmi vred naenkrat. Ce dolžnik plača obrok več kot 90 dni po tem, ko je zapadel v plačilo, izgubi poleg pravice, plačati preostali del dolga v obrokih, tudi oprostitev od kazni, predvideno v členih XXXII in XXXIV, v kolikor gre za neplačani znesek. Člen xxxvn Dogovori o odlogu plačila, ki so bili že sklenjeni glede taks, davkov, zvišanih taks in kazni v denarju, ostanejo v veljavi ; vendar odpadejo zvišane takse in kazni v denarju, določene v takih dogovorih glede še neplačanih obrokov, če davkoplačevalec točno plača takse in davke v skladu z določbami dogovora o odlogu. Ce se davkoplačevalec teh dogovorov ne drži, veljajo predpisi člena XXXVI tega ukaza. Člen xxxviii Registrski uradi smejo dovoliti odlog plačila v smislu člena XXXV tega ukaza neglede na višino zaostanka. Dogovore o odlogu plačila mora odobriti finančni intendant. Če registrski urad ne dovoli odloga plačila ali če finančni intendant ne odobri dovoljenega odloga, se sme stranka pritožiti na oddelek za finance v 30 dneh od dneva, ko se ji vroči dotična odločba. Člen xxxix Listine o jamstvu za odloženo plačilo, predvideno v tem ukazu, so podvržene stalni registrski taksi, toda so izvzete od kolkovne pristojbine in zemljiškoknjižne takse. Člen xl Kazni v denarju in zvišane takse, predvidene v členu XV splošnega ukaza 32 z dne 19. decembra 1945 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, naložene z odločbami davčnih komisij zaradi kršitev, ki so bile storjene do vštevši 31. decembra 1947, se ne izterjajo, če davkoplačevalec plača dopolnilni davek od višjega obdavčljivega zneska, čeprav po roku, določenem v prvem odstavku člena XXXV tega ukaza, pod pogojem če se plačilo izvrši v 30 dneh od dneva, ko se vroči odločba. Davkoplačevalci, ki so za kršitve, omenjene v prejšnjem odstavku, na podlagi tozadevnih odločb, vročenih po 31. oktobru 1948, na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, že plačali poleg dopolnilnega davka tudi kazni v denarju in zvišane takse, smejo zaprositi za povračilo teh kazni in zvišanih taks najkasneje v 30 dneh po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo. ČLEN XL1 Fiskalne ugodnosti za listine o fuziji trgovskih družb, vštevši tudi zadruge, ter za združitev podjetij, kakor tudi ugodnosti za zvišanje glavnice po členih I, II, III, IV in V ukaza št. 348 z dne 3. novembra 1948, veljajo tudi za fuzije in združitve, sklenjene v času od 13. avgusta 1949 dalje do enega leta po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo, če so bile pravilno odobrene. Trgovske družbe, ki se fuzijonirajo, in one, ki se v primeru združitve prevzamejo ali ki vnesejo imovino, morajo biti na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, že pravilno ustanovljene. Stalna taksa se plača v izmeri, predvideni v členu 1 ukaza št. 88 z dne 27. aprila 1949. Gornje ugodnosti veljajo tudi v primeru združitve' podjetij, ki se izvrši tako, da javne ustanove vnesejo imovino v delniške družbe ali narobe, če je združitev odobrila oblast, ki opravlja varstvo ali nadzor nad dotično javno ustanovo. ČLEN XLII Nepravilno konstituirane družbe, ki so že obstojale pred dnevom, ko se objavi ta ukaz, smejo pravno urediti svoj položaj v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, s pravno listino, ki se mora registrirati v istem roku in za katero se mora plačati polovica redne registrske takse, določene v členu 81 tarife priloga A k zakonu o registru, ter polovica redne zemljiškoknjižne takse ; obe taksi se morata odmeriti na podlagi kosmate imovine, ki obstoji na dan, ko se položaj družbe pravno uredi. Obstoj pravno nepravilne družbe na dan, ko se objavi ta ukaz, se mora dokazati s potrdi lom o registraciji dejanske družbe pri Zbornici za trgovino ali s potrdilom okrajnega urada za neposredne davke, da je družba vpisana kot dejanska družba v sezname davkoplačevakev. Če pravilno konstituirane trgovske družbe, pri katerih je doba trajanja, določena z ustanovno listino ali s statutom, že potekla na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, sklenejo podaljšati dobo trajanja, plačajo proporčno registrsko takso ene lire za vsakih 100 lir vplačane ali vpisane glavnice. PREDPISI O SAMOUPRAVNIH FINANCAH ČLEN XLI11 Od 1. januarja 1952 dalje se ne sme izvrševati pravica na zvišanje davkov v smislu zadnjega odstavka čl. 332 zakona o občinah in pokrajinah z dne 3. marca 1934 št. 383, v kolikor gre za družinski davek in za občinsko doklado na industrijska in obrtna podjetja ter proste poklice. Pravtako se od 1. januarja 1952 dalje ne sme izvrševati pravica po čl. 336 zakona o občinah in pokrajinah z dne 3. marca 1934 št. 383, nadomeščenega s členom VIII ukaza št. 92 z dne 27. aprila 1949, v kolikor gre za pokrajinsko doklado, ki se pobira poleg občinske doklade na industrijska in obrtna podjetja ter proste poklice. Zvišani prispevki, ki jih do 1. julija 1951 pravomoćno odobrijo pristojne oblasti, ostanejo nespremenjeni. ČLEN XLIV Od 1. januarja 1952 dalje znaša najvišja dopustna izmera družinskega davka 12% ; razporeditev dohodkov se mora izvršiti tako, da se naj višja izmera tega davka določi za dohodke, ki znašajo najmanj 12.000.000 lir. Družinski davek se sme pobirati od tistega dela dohodka, 1 i presega eksistenčni minimum družine. DEL VIII PREHODNE DOLOČBE ČLEN XL V Finančna uprava se pooblašča, da odmeri davek na poslopja, pridobninski davek od dohodkov kat. A, kat. B in kat. C/l in dopolnilni davek od teh dohodkov ter ga vpiše v ustrezne davčne sezname za leto 1951 in 1952 od enakih dohodkov, kakor so bili vpisani ali kakor bi se morali vpisati v dotični davčni seznam za leto 1950, vendar se morajo upoštevati popravki, ki so jih za leto 1951 in 1952 vložili poedini davkoplačevalci ali ki jih je izvršila davčna uprava. Odmera je začasna in se mora dokončno določiti na podlagi prijave, vložene v letu 1951 in 1952 na podlagi tega ukaza in morebitnih popravkov ali ugotovitev davčnega urada. Predpisi prejšnjih odstavkov ne spreminjajo veljavnih predpisov o odmeri in vpisu davka v davčne sezname za dohodke kat C/2 in za pravne osebe, ki so obdavčene na podlagi bilance. Pravica finančne uprave na popravek ali odmero glede rednih neposrednih davkov od dohodkov v letu 1947 ali kasneje zastara, ko potečejo roki, določeni v členu IV tega ukaza. Vendar v nobenem primeru rok za popravek in odmero ne poteče pred 30. junijem 1952. Pravica finančne uprave na popravek dohodkov, vpisanih v prijave, ki se vložijo v smislu prvega odstavka člena XXX. zastara v istem roku. Člen xlvii Prijava dohodkov za leto 1951 v smislu člena I tega ukaza se mora vložiti v treh mescih od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo. ČLEN XL Vili Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, predpisi členov XXX do XLII pa v skladu z že izdanimi upravnimi navodili učinkujejo od 31. januarja 1951 dalje. V Trstu, dne 26. oktobra 1951. JOHN L. WHITELAW brigadni general ameriške vojske Ref. : LDjAf51/138 generalni ravnatelj za civilne zadeve PREGLEDNICA odstotnih izmer dopolnilnega davka na dohodek (dohodnine) Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 240.000 245.000 240.000 2,00 4.800 245.000 255.000 250.000 2,02 5.050 255.000 265.000 260.000 2,05 5.330 265.000 275.000 270.000 2,07 5.589 275.000 285.000 280.000 2,09 5.852 285.000 295.000 290.000 2,11 6.119 295.000 305.000 300.000 2,13 6.390 305.000 315.000 310.000 2,15 6.665 315.000 325.000 320.000 2,17 6.944 325.000 335.000 330.000 2,19 7.227 335.000 345.000 340.000 2,21 7.514 345.000 355.000 350.000 2,23 7.805 355.000 365.000 360.000 2,25 8.100 365.000 375.000 370.000 2,27 8.399 375.000 385.000 380.000 2,29 8.702 385.000 395.000 390.000 2,31 9.009 395.000 405.000 400.000 2,33 9.320 405.000 415.000 410.000 2,35 9.635 415.000 425.000 420.000 2,36 9.912 425.000 435.000 430.000 2,38 10.234 435.000 445.000 440.000 2,10 10.560 445.000 455.000 450.000 2,42 10.890 455.000 456.000 460.000 2,43 11.178 465.000 475.000 470.000 2,45 11.515 475.000 485.000 480.000 2,47 11.856 485.000 495.000 490.000 2,48 12.152 495.000 505.000 500.000 2,50 12.500 505.000 515.000 510.000 2,52 12.852 515.000 525.000 520.000 2,53 13.156 525.000 535.000 530.000 2,55 13.515 535.000 545.000 540.000 2,56 13.824 545.000 555.000 550.000 2,58 14.190 555.000 565.000 560.000 2,59 14.504 565.000 575.000 570.000 2,61 14.877 575.000 585.000 580.000 2,62 15.196 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek do lir 585.000 595.000 590.000 2,64 15.576 595.000 605.000 600.000 2,65 15.900 605.000 615.000 610.000 2,67 16.287 615.000 625.000 620.000 2,68 16.616 625.000 635.000 630.000 2,70 17.010 635.000 645.000 640.000 2,71 17.344 645.000 655.000 650.000 2,73 17.745 655.000 665.000 660.000 2,74 18.084 665.000 675.000 670.000 2,76 18.492 675.000 685.000 680.000 2,77 18.836 685.000 695.000 690.000 2,78 19.182 695.000 705.000 700.000 2,80 19.600 705.000 715.000 710.000 2,81 19.951 715.000 725.000 720.000 2,82 20.304 725.000 735.000 730.000 2,84 20.732 735.000 745.000 740.000 2,85 21.090 745.000 755.000 750.000 2,86 21.450 755.000 765.000 760.000 2,88 21.888 765.000 775.000 770.000 2,89 22.253 775.000 785.000 780.000 2,90 22.620 785.000 795.000 790.000’ 2,92 23.068 . 795.000 805.000 800.000 2,93 23.440 805.000 815.000 810.000 2,94 23.814 815.000 825.000 820.000 2,96 24.272 825.000 835.000 830.000 2,97 24.651 835.000 845.000 840.000 2,98 25.032 845.000 855.000 850.000 2,99 25.415 855.000 865.000 860.000 3,01 25.886 865.000 875.000 870.000 3,02 26.274 875.000 885.000 880.000 3,03 26.664 885.000 895.000 890.000 3,04 27.056 895.000 905.000 900.000 3,05 27.450 905.000 915.000 910.000 3,07 27.937 915.000 925.000 920.000 3,08 28.336 925.000 935.000 930.000 3,09 28.737 935.000 945.000 940.000 3,10 29.140 945.000 955.000 950.000 3,11 29.545 Odbavčljiv nad lir i dohodek do lir Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek 955.000 965.000 960.000 3,13 30.048 965.000 975.000 970.000 3,14 30.458 975:000 985.000 980.000 3,15 30.870 985.000 995.000 990.000 3.16 31.284 995.000 1.010.000 1.000.000 3,17 31.700 1.010.000 1.030.000 1.020.000 3,19 32.538 1.030.000 1.050.000 1.040.000 3,22 33.488 1.050.000 1.070.000 1.060.000 3,24 34.344 1.070.000 1.090.000 1.080.000 3,26 35.208 1.090.000 1.110.000 1.100.000 3,28 36.080 1.110.000 1.130.000 1.120.000 3.31 37.072 1.130.000 1.150.000 1.140.000 3,33 37.962 1.150.000 1.170.000 1.160.000 3,35 38.860 1.170.000 1.190.000 1.180.000 3,37 39.766 1.190.000 1.210.000 1.200.000 3,39 40.680 1.210.000 1.230.000 1.220.000 3,41 41.602 1.230.000 1.250.000 1.240.000 3,43 42.532 1.250.000 1.270.000 1.260.000 3,45 43.470 1.270.000 1.290.000 1.280.000 3.47 44.416 1.290.000 1.310.000 1.300.000 3,49 45.370 1.310.000 1.330.000 1.320.000 3,51 46.332 1.330.000 1.350.000 1.340.000 3,53 47.302 1.350.000 1.370.000 1.360.000 3,55 48.280 1.370.000 1.390.000 1.380.000 3,57 49.266 1.390.000 1.410.000 1.400.000 3,59 50.260 1.410.000 1.430.000 1.420.000 3,61 51.262 1.430.000 .1.450.000 1.440.000 3,63 52.272 1.450.000 1.470.000 1.460.000 3,65 53.290 1.470.000 1.490.000 1.480.000 3,67 54.316 1.490.000 1.510.000 1.500.000 3,69 55.350 1.510.000 1.530.000 1.520.000 3,71 56.392 1.530.000 1.550.000 1.540.000 3,72 57.288 1.550.000 1.570.000 1.560.000 3,74 58.344 1.570.000 1.590.000 1.580.000 3,76 59.408 1.590.000 1.610.000 1.600.000 3,78 60.480 1.610.000 1.630.000 1.620.000 3,80 61.560 1.630.000 1.650.000 1.640.000 3,81 62.484 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 1.650.000 1.670.000 1.660.000 3,83 63.578 1.670.000 1.690.000 1.680.000 3,85 64.680 1.690.000 1.710.000 1.700.000 3,87 65.790 1.710.000 1.730.000 1.720.000 3,89 66.908 1.730.000 1.750.000 1.740.000 3,90 67.860 1.750.000 1.770.000 1.760.000 3,92 68.992 1.770.000 1.790.000 1.780.000 3,94 70.132 1.790.000 1.810.000 1.800.000 3,95 71.100 1.810.000 1.830.000 1.820.000 3,97 72.254 1.830.000 1.850.000 1.840.000 3,99 73.416 1.850.000 1.870.000 1.860.000 4,01 74.586 1.870.000 1.890.000 1.880.000 4,02 75.576 .1.890.000 1.910.000 1.900.000 4,04 76.760 1.910.000 1.930.000 1.920.000 4,06 77.952 1.930.000 1.950.000 1.940.000 4,07 78.958 1.950.000 1.970.000 1.960.000 4,09 80.164 1.970.000 1.990.000 1.980.000 4,10 81.180 1.990.000 2.025.000 2.000.000 4,12 82.400 2.025.000 2.075.000 2.050:000 4,16 85.280 2.075.000 2.125.000 2.100.000 4,20 88.200 2.125.000 2.175.000 2.150.000 4,24 91.160 2.175.000 2.225.000 2.200.000 4,28 94.160 2.225.000 2.275.000 2.250.000 4,32 97.200 2.275.000 2.325.000 2.300.000 4,36 100.280 2.325.000 2.375.000 2.350.000 4,39 103.165 2.375.000 2.425.000 2.400.000 4,43 106.320 2.425.000 2.475.000 2.450.000 4,47 109.515 2.475.000 2.525.000 2.500.000 4,50 112.500 2.525.000 2.575.000 2.550.000 4,54 115.770 2.575.000 2.625.000 2.600.000 4,57 118.820 2.625.000 2.675.000 2.650.000 4,61 122.165 2.675.000 2.725.000 2.700.000 4,64 125.280 2.725.000 2.775.000 2.750.000 4,68 128.700 2.775.000 2.825.000 2.800.000 4,71 131.880 2.825.000 2.875.000 2.850.000 4,75 135.375 2.875.000 2.925.000 2.900.000 4,78 138.620 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 2.925.000 2.975.000 2.950.000 4,81 141.895 2.975.000 3.025.000 3.000.000 4,85 145.500 3.025.000 3.075.000 3.050.000 4,88 148.840 3.075.000 3.125.000 3.100.000 4,91 152.210 3.125.000 3.175.000 3.150.000 4,95 155.925 3.175.000 3.225.000 3.200.000 4,98 159.360 3.225.000 3.275.000 3.250.000 5,01 162.825 3.275.000 2.325.000 3.300.000 5,04 166.320 3.325.000 3.375.000 3.350.000 5,07 169.845 3.375.000 3.425.000 3.400.000 5,10 173.400 3.425.000 3.475.000 3.450.000 5,13 176.985 3.475.000 3.525.000 3.500.000 5,17 180.950 3.525.000 3.575.000 3.550.000 5,20 184.600 3.575.000 3.625.000 3.600.000 5,23 188.280 3.625.000 3.675.000 3.650.000 5,26 191.990 3.675.000 3.725.000 3.700.000 5,29 195.730 3.725.000 3.775.000 3.750.000 5,32 199.500 3.775.000 3.825.000 3.800.000 5,34 202.920 3.825.000 3.875.000 3.850.000 5,37 206.745 3.875.000 3.925.000 3.900.000 5,40 210.600 3.925.000 3.975.000 3.950.000 5,43 214.485 3.975.000 4.025.000 4.000.000 5,46 218.400 4.025.000 4.075.000 4.050.000 5,49 222.345 4.075.000 4.125.000 4.100.000 5,52 226.320 4.125.000 4.175.000 4.150.000 5,54 229.910 4.175.000 4.225.000 4.200.000 5,57 233.940 4.225.000 4.275.000 4.250.000 5,60 238.000 4.275.000 4.325.000 4.300.000 5,63 242.090 4.325.000 4.375.000 4.350.000 5,66 246.210 4.375.000 4.425.000 4.400.000 5,68 249.920 4.425.000 4.475.000 4.450.000 5,71 254.095 4.475.000 4.525.000 4.500.000 5,74 258.300 4.525.000 4.575.000 4.550.000 5,76 262.080 4.575.000 4.625.000 4.600.000 5,79 266.340 4.625.000 4.675.000 4.650.000 5,82 270.630 4.675.000 4.725.000 4.700.000 5,84 274.480 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotl ih Davek nad lir do Mr 4.725.000 4.775.000 4.750.000 5,87 278.825 4.775.000 4.825.000 4.800.000 5,90 283.200 4.825.000 4.875.000 4.850.000 5,92 287.120 4.875.000 4.925.000 4.900.000 5,95 291.550 4.925.000 4.975.000 4.950.000 5,97 295.515 4.975.000 5.050.000 5.000.000 6,00 300.000 5.050.000 5.150.000 5.100.000 6,05 308.550 5.150.000 5.250.000 5.200.000 6,10 317.200 5.250.000 5.350.000 5.300.000 6,15 325.950 5.350.000 5.450.000 5.400.000 6,20 334.800 5.450.000 5.550.000 5.500.000 6,25 343.750 5.550.000 5.650.000 5.600.000 6,30 352.800 5.650.000 5.750.000 5.700.000 6,34 361.380 5.750.000 5.850.000 5.800.000 6,39 370.620 5.850.000 5.950.000 5.900.000 6,44 379.960 5.950.000 6.050.000 6.000.000 6,49 389.400 6.050.000 6.150.000 6.100.000 6,53 398.330 6.150.000 6.250.000 6.200.000 6,58 407.960 6.250.000 6.350.000 6.300.000 6,62 417.060 6.350.000 6.450.000 6.400.000 6,67 426.880 6.450.000 6.550.000 6.500.000 6,71 436.150 6.550.000 6.650.000 6.600.000 6,76 446.160 6.650.000 6.750.000 6.700.000 6,80 455.600 6.750.000 6.850.000 6.800.000 6,85 465.800 6.850.000 6.950.000 6.900.000 6,89 475.410 6.950.000 7.050.000 7.000.000 6,93 485.100 7.050.000 7.150.000 7.100.000 6,98 495.580 7.150.000 7.250.000 7.200.000 7,02 505.440 7.250.000 7.350.000 7.300.000 7,06 515.380 7.350.000 7.450.000 7.400.000 7,10 525.400 7.450.000 7.550.000 7.500.000 7,14 535.500 7.550.000 7.650.000 7.600.000 7,19 546.440 7.650.000 7.750.000 7.700.000 7,23 556.710 7.750.000 7.850.000 7.800.000 7,27 567.060 7.850.000 7.950.000 7.900.000 7,31 577.490 7.950.000 8.050.000 8.000.000 7,35 588.000 8.050.000 8.150.000 8.100.000 7.39 598.590 nad lir 8.150.000 8.250.000 8.350.000 8.450.000 8.550.000 8.650.000 8.750.000 8.850.000 8.950.000 9.050.000 9.150.000 9.250.000 9.350.000 9.450.000 9.550.000 9.650.000 9.750.000 9.850.000 9.950.000 10.100.000 10.300.000 10.500.000 10.700.000 10.900.000 11.100.000 11.300.000 11.500.000 11.700.000 11.900.000 12.100.000 12.300.000 12.500.000 12.700.000 12.900.000 13.100.000 13.300.000 13.500.000 do lir 8.250.000 8.350.000 8.450.000 8.550.000 8.650.000 8.750.000 8.850.000 8.950.000 9.050.000 9.150.000 9.250.000 9.350.000 9.450.000 9.550.000 9.650.000 9.750.000 9.850.000 9.950.000 10.100.000 10.300.000 10.500.000 10.700.000 10.900.000 11.100.000 11.300.000 11.500.000 11.700.000 11.900.000 12.100.000 12.300.000 12.500.000 12.700.000 12.900.000 13.100.000 13.300.000 13.500.000 13.700.000 Z aokroženi dohodek 8.200.000 8.300.000 8.400.000 8.500.000 8.600.000 8.700.000 8.800.000 8.900.000 9.000.000 9.100.000 9.200.000 9.300.000 9.400.000 9.500.000 9.600.000 9.700.000 9.800.000 9.900.000 10.000.000 10.200.000 10.400.000 10.600.000 10.800.000 11.000.000 11.200.000 11.400.000 11.600.000 11.800.000 12.000.000 12.200.000 12.400.000 12.600.000 12.800.000 13.000.000 13.200.000 13.400.000 13.600.000 Izmera v odstotkih 7,43 7,47 7,51 7,55 7,59 7,62 7,66 7,89 7,93 7,96 8,00 8.04 8,07 8,11 8,18 8,25 8,32 8,39 8,46 8,53 8,59 8,66 8,73 8,79 8,86 8,92 8,99 9.05 9,11 9,17 9,24 9,30 Davek 609.260 620.010 630.840 641.750 652.740 662.940 674.080 685.300 696.600 707.980 718.520 730.050 741.660 753.350 764.160 776.000 787.920 798.930 811.000 834.360 858.000 881.920 906.120 930.600 955.360 979.260 1.004.560 1.030.140 1.054.800 1.080.920 1.106.080 1.132.740 1.158.400 1.184.300 1.210.440 1.238.160 1.264.800 7,70 7,74 7,78 7,81 7,85 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 13.700.000 13.900.000 13.800.000 9,36 1.291.680 13.900.000 14.100.000 14.000.000 9,42 1.318.800 14.100.000 14.300.000 14.200.000 9,48 1.346.160 14.300.000 14.500.000 14.400.000 9,54 1.373.760 14.500.000 14.700.000 14.600.000 9,60 1.401.600 14.700.000 14.900.000 14.800.000 9,66 1.429.680 14.900.000 15.100.000 15.000.000 9,12 1.458.000 15.100.000 15.300.000 15.200.000 9,78 1.486.560 15.300.000 15.500.000 15.400.000 9,84 1.515.360 15.500.000 14.700.000 15.600.000 9,89 1.542.840 15.700.000 15.900.000 15.800.000 9,95 1.572.100 15.900.000 16.100.000 16.000.000 10,01 1.601.600 16.100.000 16.300.000 16.200.000 10,07 1.631.340 16.300.000 16.500.000 16.400.000 10,12 1.659.680 16.500,000 16.700.000 16.600.000 10,18 1.689.880 16.700.000 16.900.000 16.800.000 10,23 1.718.640 16.900.000 17.100.000 17.000.000 10,29 1.749.300 17.100.000 17.300.000 17.200.000 10,34 1.778.480 17.300.000 17.500.000 17.400.000 10,40 1.809.600 17.500.000 17.600.000 17.600.000 10,45 1.839.200 17.700.000 17.900.000 17.800.000 10,50 1.869.000 17.900.000 18.100.000 18.000.000 10,56 1.900.800 18.100.000 18.300.000 18.200.000 10,61 1.931.020 18.300.000 18.500.000 18.400.000 10,66 1.961.440 18.500.000 18.700.000 18.600.000 19,72 1.993.920 18.700.000 18.900.000 18.800.000 10,77 2.024.760 18.900.000 19.100.000 19.000.000 10,82 2.055.800 19.100.000 19.300.000 19.200.000 10,87 2.087.040 19.300.000 19.500.000 19.400.000 10,92 2.118.480 19.500.000 19.700.000 19.600.000 10,97 2.150.120 19.700.000 19.900.000 19.800.000 11,03 2.183.940 19.900.000 20.100.000 20.000.000 11,08 2.216.000 20.100.000 20.300.000 20.200.000 11,13 2.248.260 20.300.000 20.500.000 20.400.000 lì,18 2.280.720 20.500.000 20.700.000 20.600.000 11,23 2.313.380 20.700.000 20.900.000 20.800.000 11,28 2.346.240 20.900.000 21.100.000 21.000.000 11,33 2.379.300 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 21.100.000 21.300.000 21.200.000 11,37 2.410.440 21.300.000 21.500.000 21.400.000 11,42 2.443.880 21.500.000 21.700,000 21.600.000 11,47 2.477.520 21.700.000 21.900.000 21.800.000 11,52 2.511.360 21.900.000 22.100.000 22.000.000 11,57 2.545.400 22.100.000 22.300.000 22.200.000 11,62 2.579.640 22.300.000 22.500.000 22.400.000 11,66 2.611.840 22.500.000 22.700.000 22.600.000 11,71 2.646.460 22.700.000 22.900.000 22.800.000 11,76 2.681.280 22.900.000 23.100.000 23.000.000 11,81 2.716.300 23.100.000 22.300.000 23.200.000 11,85 2.749.200 23.300.000 23.500.000 23.400.000 11,90 2.784.600 23.500.000 23.700.000 23.600.000 11,95 2.820.200 23.700.000 23.900.000 23.800.000 11.99 2.853.620 23.900.000 24.100.000 24.000.000 12,04 2.889.600 24.100,000 24.300.000 24.200.000 12,09 2.925.780 24.300.000 24.500.000 24.400.000 12,13 2.959.720 24.500.000 24.700.000 24.600.000 12,18 2.996.280 24.700.000 24.900.000 24.800.000 12,22 3.030.560 24.900.000 25.100.000 25.000.000 12,27 3.067.500 25.100.000 25.300.000 25.200.000 12,31 3.102.120 25.300.000 25.500.000 25.400.000 12,36 3.139.440 25.500.000 25.700.000 25.600.000 12,40 3.174.400 25.70G.000 25.900.000 25.800.000 12,45 3.212.100 25.900.000 26.100.000 26.000.000 12,49 3 247.400 26.100.000 26.300.000 26.200.000 12,54 3.285.480 26.300.000 26.500.000 26.400.000 12,58 3.321.120 26.500.000 26.700.000 26.600.000 12,62 3.356.920 26.700.000 26.900.000 26.800.000 12,67 3.395.560 26.900.000 27.100.000 27.000.000 12,71 3.431.700 27.100.000 27.300.000 27.200.000 12,75 3.468.000 27.300.000 27.500.000 27.400.000 12,80 3.507.200 27.500.000 27.700.000 27.600.000 12,84 3.543.840 27.700.000 27.900.000 27.800.000 12,88 3.580.640 27.900.000 28.100.000 28.000.000 12,93 3.620.400 28.100.000 28.300.000 28.200.000 12,97 3.657.540 28.300.000 28.500.000 28.400.000 13,01 3.694.840 Odbavčljiv nad lir i dohodek do lir Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek 28.500.000 28.700.000 28.600.000 13,05 3.732.300 28.700.000 28.900.000 28.800.000 13,09 3.769.920 28.900.000 29.100.000 29.000.000 13, 14 3.810.600 29.100.000 29.300.000 29.200.000 13,18 3.848.560 29.300.000 29.500.000 29.400.000 13,22 3.886.680 29.500.000 29.700.000 29.600.000 13,26 3.924.960 29.700.000 29.900.000 29.800.000 13,30 3.963.400 29.900.000 30.100.000 30.000.000 13,34 4.002.000 30.100.000 30.300.000 30.200.000 13,38 4.040.760 .30.300.000 30.500.000 30.400.000 13,43 4:082.720 30.500.000 30.700.000 30.600.000 13,47 4.121.820 30.700.000 30.900.000 30.800.000 13,51 4.161.080 30.900.000 31.100.000 31.000.000 13,55 4.200.500 31.100.000 31.300.000 31.200.000 13,59 4.240.080 31.300.000 31.500.000 31.400.000 13,63 4.279.820 31.500.000 31.700.000 31.600.000 13,67 4.319.720 31.700.000 31.900.000 31.800.000 13,71 4.359.780 31.900.000 32.100.000 32.000.000 13,75 4.400.000 32.100.000 32.300.000 32.200.000 13,79 4.440.380 32.300.000 32.500.000 32.400.000 13,83 4.480.920 32.500.000 32.700.000 32.600.000 13,87 4.521.620 32.700.000 32.900.000 32.800.000 13,91 4.562.480 32.900.000 33.100.000 33.000.000 13,95 4.603.500 33.100.000 33.300.000 33.200.000 13,98 4.641.360 33.300.000 33.500.000 33.400.000 14,02 4.682.680 33.500.000 33.700.000 33.600.000 14,06 4.724.160 33.700.000 ' 33.900.000 33.800.000 14,10 4.765.800 33.900.000 34.100.000 34.000.000 14,14 4.807.600 34.100.000 34.300.000 34.200.000 13.18 4.849.560 34.300.000 34.500.000 34.400.000 14,22 4.891.680 34.500.000 34.700.000 34.600.000 14,25 4.930.500 34.700.000 34.900.000 34.800.000 14,29 4.972.920 34.900.000 35.100.000 35.000.000 14,33 5.015.500 35.100.000 35.300.000 35.200.000 14.37 5.058.240 35.300.000 35.500.000 35.400.000 14,41 5.101.140 35.500.000 35.700.000 35.600.000 14,44 5.140.640 nad lir do lir Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek 35.700.000 35.900.000 35.800.000 14,48 5.183.840 35.900.000 36.100.000 36.000.000 14,62 5.227.200 36.100.000 36.300.000 36.200.000 14,56 5.270.720 36.300.000 36.500.000 36.400.000 14,59 5.310.760 36.500.000 36.700.000 36.600.000 14,63 5.354.580 36.700.000 36.900.000 36.800.000 14,67 5.398.560 36.900.000 37.100.000 37.000.000 14,71 5.442.700 37.100.000 37.300.000 37.200.000 14,74 5.483.280 37.300.000 37.500.000 37.400.000 14,78 5.527.720 37.500.000 37.700.000 37.600.000 14,81 5.568.560 37.700.000 37.900.000 37.800.000 14,85 5.613.300 37.900.000 38.100.000 38.000.000 14,89 5.658.200 38.100.000 38.300.000 38.200.000 14,92 5.699.440 38.300.000 38.500.000 38.400.000 14,96 5.744.640 38.500.000 38.700.000 38.600.000 15,00 5.790.000 38.700.000 38.900.000 38.800.000 15,03 5.831.640 38.900.000 39.100.000 39.000.000 15,07 5.877.300 39.100.000 39.300.000 39.200.000 15,10 5.919.200 39.300.000 39.500.000 39.400.000 '15,14 5.965.160 39.500.000 39.700.000 39.600.000 15,18 6.011.280 39.700.000 39.900.000 39.800.000 . 15,21 6.053.580 39.900.000 40.100.000 40.000.000 15,25 6.100.000 40.100.000 40.300.000 40.200.000 15,28 6.142.560 40.300.000 40.500.000 40.400.000 15,32 6.189.280 40.500.000 40.700.000 40.600.000 15,35 6.232.100 40.700.000 40.900.000 40.800.000 15,39 ■ 6.279.120 40.900.000 41.100.000 41.000.000 15,42 6.322.200 41.100.000 41.300.000 41.200.000 15,46 6.369.520 41.300.000 41.500.000 41.400.000 15,49 6.412.860 41.500.000 41.700.000 41.600.000 15,53 6.460.480 41.700.000 41.900.000 41.800.000 15,56 6.504.080 41.900.000 42.100.000 42.000.000 15,60 6.552.000 42.100.000 42.300.000 42.200.000 15,63 6.595.860 12.300.000 42.500.000 42.400.000 15,67 6.644.080 12.500.000 42.700.000 42.600.000 15,70 6.688.200 42.700.000 42.900.000 42.800.000 15.74 6.736.720 42.900.000 43.100.000 43.000.000 15,77 6.781.100 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 43.100.000 43.300.000 43.200.000 15,80 6.825.600 43.300.000 43.500.000 43.400.000 15,84 6.874.560 43.500.000 43.700.000 43.600.000 15,87 6.919.320 43.700.000 43.900.000 43.800.000 15,91 6.968.580 43.900.000 44.100.000 44.000.000 15,94 7.013.600 44.100.000 44.300.000 44.200.000 15,97 7.058.740 44.300.000 44.500.000 44.400.000 16,01 7.108.440 44.500.000 44.700.000 44.600.000 16,04 7.153.840 44.700.000 44.900.000 44.800.000 16,07 7.199.360 44.900.000 45.100.000 45.000.000 16,11 7.249.500 45.100.000 45.300.000 45.200.000 16,14 7.295.280 ' 45.300.000 45.500.000 45.400.000 16,17 7.341.180 45.500.000 45.700.000 45.600.000 16,21 7.391.760 45.700.000 45.900.000 45.800.000 16,24 7.437.920 45.900.000 46.100.000 46.000.000 16,27 7.484.200 46.100.000 46.300.000 46.200.000 16,31 7.535.220 40.300.000 46.500.000 46.400.000 16,34 7.581.760 46.500.000 46.700.000 46.600.000 16,37 7.628.420 46.700.000 46.900.000 46.800.000 16,40 7.675.200 46.900.000 47.100.000 47.000.000 16,44 7.726.800 47.100.000 47.300.000 47.200.000 16,47 7.773.840 47.300.000 47.500.000 47.400.000 16,50 7.821.000 47.500.000 47.700.000 47.600.000 16,53 7.868.280 47.700.000 47.900.000 47.800.000 16,57 7.920.460 47.900.000 48.100.000 48.000.000 16,60 7.968.000 48.100.000 48.300.000 48.200.000 16,63 8.015.660 48.300.000 48.500.000 48.400.000 16,66 8.063.440 48.500.000 48.700.000 48.600.000 16,70 8.116.200 48.700.000 48.900.000 48.800.000 16,73 8.164.240 48.900.000 49.100.000 49.000.000 16,76 8.212.400 49.100.000 49.300.000 49.200.000 16,79 8.260.680 49.300.000 49.500.000 49.400.000 16,82 8.309.080 49.500.000 49.700.000 49.600.000 16,86 8.362.560 49.700.000 49.900.000 49.800.000 16,89 8.411.220 49.900.000 50.250.000 50.000.000 16.92 8.460.000 50.250.000 50.750.000 50.500.000 17.00 8.585.000 50.750.000 - 51.250.000 51.000.000 17,08 8.710.800 Obdavčljiv nad lir i dohodek do lir Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek 51.250.000 51.750.000 51.500.000 17,15 8.832.250 51.650.000 52.250.000 52.000.000 17,23 8.959.600 52.250.000 52.750.000 52.500.000 17,31 9.087.750 52.750.000 53.250.000 53.000.000 17,39 9.216.700 53.250.000 53.750.000 53.500.000 17,46 9.341.100 53.750.000 54.250.000 54.000.000 17,54 9.471.600 54.250.000 54.750.000 54.500.000 17,61 9.597.450 54.750.000 55.250.000 55.000.000 17,69 9.729.500 55.250.000 55.750.000 55.500.000 17,76 9.856.800 55.750.000 56.250.000 56.000.000 17,84 9.990.400 56.250.000 56.750.000 56.500.000 17,91 10.119.150 56.750.000 57.250.000 57.000.000 17,99 10.254.300 57.250.000 57.750.000 57.500.000 18,06 10.384.500 57.750.000 58.250.000 58.000.000 18,14 10.521.200 58.250.000 58.750.000 58.500.000 18,21 10.652.850 58.750.000 59.250.000 59.000.000 18,28 10.785.200 59.250.000 59.750.000 59.500.000 18,35 10.918.250 59.750.000 60.250.000 60.000.000 18,43 11.058.000 60.250.000 60.750.000 60.500.000 18,50 11.192.500 60.750.000 61.250.000 61.000.000 18,57 11.327.700 61.250.000 61.750.000 61.500.000 18,64 11.463.600 61.750.000 62.250.000 62.000.000 18,71 11.600.200 62.250.000 62.750.000 62.500.000 18.78 11.737.500 62.750.000 63.250.000 63.000.000 18.85 11.875.500 63.250.000 63.750.000 ■ 63.500.000 18,92 12.014.200 63.750.000 64.250.000 64.000.000 18,99 12.153.600 64.250.000 64.750.000 64.500.000 19,06 12.293.700 64.750.000 65.250.000 65.000.000 19,13 12.434.500 65.250.000 65.750.000 65.500.000 19,20 12.576.000 65.750.000 66.250.000 66.000.000 19,27 12.718.200 66.250.000 66.750.000 66.500.000 19,34 12.861.100 66.750.000 67.250.000 67.000.000 19,40 12.998.000 67.250.000 67.750.000 67.500.000 19,47 13.142.250 67.750.000 68.250.000 68.000.000 19,54 13.287.200 68.250.000 68.750.000 68.500.000 19,61 13.432.850 68.750.000 69.250.000 69.000.000 19,67 13.572.300 nad lir 69.250.000 69.750.000 70.250.000 70.750.000 71.250.000 71.750.000 72.250.000 72.750.000 73.250.000 73.750.000 74.250.000 74.750.000 75.250.000 75.750.000 76.250.000 76.750.000 77.250.000 77.750.000 78.250.000 78.750.000 79.250.000 79.750.000 80.250.000 30.750.000 81.250.000 81.750.000 82.250.000 82.750.000 83.250.000 83.750.000 84.250.000 84.750.000 85.250.000 85.750.000 86.250.000 86.750.000 87.250.000 do lir 69.750.000 70.250.000 70.750.000 71.250.000 71.750.000 72.250.000 72.750.000 73.250.000 73.750.000 74.250.000 74.750.000 75.250.000 75.750.000 76.250.000 76.750.000 77.250.000 77.750.000 78.250.000 78.750.000 79.250.000 79.750.000 80.250.000 80.750.000 81.250.000 81.750.000 82.250.000 82.750.000 83.250.000 83.750.000 84.250.000 84.750.000 85.250.000 85.750.000 86.250.000 86.750.000 87.250.000 87.750.000 Zaokroženi dohode! 69.500.000 70.000. 000 70.500.000 71.COO.OOO 71.500.000 72.000. 000 72.500.000 73.000. 000 73.500.000 74.000. 000 74.500.000 75.000. 000 75.500.000 76.000. 000 75.500.000 77.000. 000 77.500.000 78.000. 000 78.500.000 79.000. 000 79.500.000 80.000. 000 80.500.000 81.000.000 81.500.000 82.000.000 82.500.000 83.000. 000 83.500.000 84.000. 000 84.500.000 85.000. 000 85.500.000 86.000. 000 86.500.000 87.000.000 87.500.000 Izmera v odstotkih 19,74 19,81 19,87 19.94 20,01 20,07 20,14 20,20 20,27 20,33 20,40 20,46 20,52 20,59 20,65 20,72 20,78 20,84 20,90 20,97 Davek 13.719.300 13.867.000 14.008.350 14.157.400 14.307.150 14.450.400 14.601.500 14.746.000 14.898.450 15.044.200 15.198.000 15.345.000 15.492.600 15.648.400 15.797.250 15.954.400 16.104.500 16.255.200 16.406.500 16.566.300 16.718.850 16.872.000 17.025.750 17.180.100 17.343.200 17:498.800 17.655.000 17.811.800 17.969.200 18.127.200 18.285.800 18.445.000 18.604.800 18.765.200 18.926.200 19.087.800 19.250.000 21,03 21,09 21,15 21,21 21,28 21,34 21,40 21,46 21,52 21,58 21,64 21,70 21,76 21,82 21,88 21,94 22,00 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 87.750.000 88.250.000 88.000.000 22,06 19.412.800 88.250.000 88.750.000 88.500.000 22,12 19.576.200 88.750.000 89.250^00 89.000.000 22,18 19.740.200 89.250.000 89.750.000 89.500.000 22,23 19.895.850 89.750.000 90.250.000 90.000.000 22,29 20.061.000 90.250.000 90.750.000 90.500.000 22,35 20.226.750 90.750.000 91.250.000 91.000.000 22,41 20.393.100 91.250.000 91.750.000 91.500.000 ■ 22,47 20.560.050 91.750.000 92.250.000 92.000.000 22,52 20.718.400 92.250.000 92.750.000 92.500.000 22,58 20.886.500 92.750.000 93.250.000 93.000.000 22,64 21.055.200 93.250.000 93.750.000 93.500.000 22,70 21.224.500 93.750.000 94.250.000 94.000.000 22,75 21.385.000 94.250.000 94.750.000 94.500.000 22,81 21.555.450 94.750.000 95.250.000 95.000.000 22,87 21.726.500 95.250.000 95.750.000 95.500.000 22,92 21.888.600 95.750.000 96.250.000 96.000.000 22,98 22.060.800 96.250.000 96.750.000 96.500.000 23,04 22.233.600 96.750.000 97.250.000 97.000.000 23,09 22.397.300 97.250.000 97.750.000 97.500.000 23,15 22.571.250 97.750.000 98.250.000 98.000.000 23,21 22.745.800 98.250.000 98.750.000 98.500.000 23,26 22.911.100 98.750.000 99.250.000 99.000.000 23,32 23.086.800 99.250.000 99.750.000 99.500.000 23,37 23.253.150 99.750.000 100.500.000 100.000.000 23,43 23.430.000 100.500.000 101.500.000 101.000.000 23,54 23.775.400 101.500.000 102.500.000 102.000.000 23,65 24.123.000 102.500.000 103.500.000 103.000.000 23,76 24.472.800 103.500.000 104.500.000 104.000.000 23,86 24.814.400 104.500.000 105.500.000 105.000.000 23,97 25.168.500 105.500.000 106.500.000 106.000.000 24,08 25.524.800 106.500.000 107.500.000 107.000.000 24,19 25.883.300 107.500.000 108.500.000 108.000.000 24,29 26.233.200 108.500.000 109.500.000 109.000.000 24,40 26.596.000 109.500.000 110.500.000 110.000.000 24,50 26.950.000 110.500.000 111.500.000 111.000.000 24,61 27.317.100 111.500.000 112.500.000 112.000.000 24,71 27.675.200 Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 112.500.000 113.500.000 113.000.000 24,82 28.046.600 113.500.000 114.500.000 114.000.000 24,92 28.408.800 114.500.000 115.500.000 115.000.000 25,02. 28.773.000 115.500.000 116.500.000 116.000.000 25,13 29.150.800 116.500.000 117.500.000 117.000.000 25,23 29.519.100 117.500.000 118.500.000 118.000.000 25,33 29.889.400 118.500.000 119.500.000 119.000.000 25,43 30.261.700 119.500.000 120.500.000 120.000.000 25,53 30.636.000 120.500.000 121.500.000 121.000.000 25,63 31.012.300 121.500.000 122.500.000 122.000.000 25,73 31.390.000 122.500.000 123.500.000 123.000.000 25,83 31.770.900 123.500.000 124.500.000 124.000.000 25,93 32.163.200 124.500.000 125.500.000 125.000.000 26,03 32.537.500 125.500.000 126.500.000 126.000.000 26,12 32.911.200 126.500.000 127.500.000 127.000.000 26,22 33.299.400 127.500.000 128.500.000 128.000.000 26,32 33.689.600 128.500.000 129.500.000 129.000.000 26,42 34.081.800 129.500.000 130.500.000 130.000.000 26,51 34.463.000 130.500.000 131.500.000 131.000.000 26,61 34.859.100 131.500.000 132.500.000 132.000.000 26,70 36.244.000 132.500.000 133.500.000 133.000.000 26,80 35.644.000 133.500.000 134.500.000 134.500.000 26,89 36.032.600 134.500.000 135.500.000 135.000.000 26,99 36.436.500 135.500.000 136.500.000 136.000.000 27,08 36.828.800 136.500.000 137.500.000 137.000.000 27,18 37.236.600 137.500.000 138.500.000 138.000.000 27,27 37.632.600 138.500.000 139.500.000 139.000.000 27,36 38.030.400 139.500.000 140.500.000 140.000.000 27,46 38.444.000 140.500.000 141.500.000 141.000.000 27,55 38.845.500 141.500.000 142.500.000 142.000.000 27,64 39.248.800 142.500.000 143.500.000 143.000.000 27,73 39.653.900 143.500.000 144.500.000 144.000.000 27,82 40.060.800 144.500.000 145.500.000 145.000.000 27,92 40.484.000 145.500.000 146.500.000 146.000.000 28,01 40.894.600 146.500.000 147.500.000 147.000.000 28,10 41.307.000 147.500.000 148.500.000 148.000.000 28,19 41.721.200 Odbavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera • nad lir do lir v odstotkih Davek 148.500.000 149.500.000 149.000.000 28,28 42.137.200 149.500.000 150.500.000 150.000.000 28,37 42.555.000 150.500.000 151.500.000 151.000.000 28,45 42.959.500 151.500.000 152.500.000 152.000.000 28,54 43.380.800 152.500.000 153.500.000 153.000.000 28,63 43.803.900 153.500.000 154.500.000 154.000.000 28,72 44.228.800 154.500.000 155.500.000 155.000.000 28,81 44.655.500 155.500.000 156.500.000 156.000.000 28,90 45.084.000 156.500.000 157.500.000 157.000.000 28,98 45.498.600 157.500.000 158.500.000 158.000.000 29,07 45.930.600 158 500 000 159.500.000 159.000.000 29,16 46.364.400 159.500.000 160.500.000 160.000.000 29,24 46.784.000 160.500.000 161.500.000 161.000.000 29,33 47.221.300 161.500.000 162.500.000 162.000.000 29,42 47.660.400 162.500.000 163.500.000 163.000.000 29,50 48.085.000 163.500.000 164.500.000 164.000.000 29,59 48.527.600 164.500.000 165.500.000 165.000.000 29,67 48.955.500 165.500.000 166.500.000 166.000.000 29,76 49.401.600 166.500.000 167.500.000 167.000.000 29,84 49.832.800 167.500.000 168.500.000 168.000.000 29,92 50.265.600 168.500.000 169.500.000 169.000.000 30,01 50.716.900 169.500.000 170.500.000 . 170.000.000 30,09 51.153.000 170.500.000 171.500.000 171.000.000 30,18 51.607.800 171.500.000 172.500.000 172.000.000 30,26 52.047.200 172.500.000 173.500.000 173.000.000 30,34 52.488.200 173.500.000 174.500.000 174.000.000 30,42 52.930.800 174.500.000 175.500.000 175.000.000 30,51 53.392.500 175.500.000 176.500.000 176.000.000 30,59 53.838.400 176.500.000 177.500.000 177.000.000 30,67 54.285.900 177.500.000 178.500.000 178.000.000 30,75 54.735.000 178.500.000 179.500.000 179.000.000 30,83 55.185.700 179.500.000 180.500.000 180.000.000 30,92 55.656.000 180.500.000 181.500.000 181.000.000 31,00 56.110.000 181.500.000 182.500.000 182.000.000 31,08 56.565.600 182.500.000 183.500.000 183.000.000 31,16 57.022.800 183.500.000 184.500.000 184.000.000 31,24 57.481.600 184.500.000 185.500.000 185.000.000 31,33 57.960.500 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 185.500.000 186.500.000 186.000.000 31,40 58.404.000 186.500.000 187.500.000 187.000.000 31,48 58.867.600 187.500.000 188.600.000 188.000.000 31,56 59.332.800 188.500.000 189.500.000 189.000.000 31,64 59.799.600 189.500.000 190.500.000 190.000.000 31,71 60.249.000 190.500.000 191.500.000 191.000.000 31,79 60.718.900 191.500.000 192.500.000 192.000.000 31,87 61.190.400 192.500.000 193.500.000 193.000.000 31,95 61.663.500 193.500.000 194:500.000 194.000.000 32,03 62.138.200 194.500.000 195.500.000 195.000.000 32,11 62.614.500 195.500.000 196.500.000 196.000.000 32,18 63.072.800 196.500.000 197.500.000 197.000.000 32,26 63.552.200 197.500.000 198.600.000 198.000.000 32,34 64.033.200 198.500.000 199.500.000 199.000.000 32,42 64.515.800 199.500.000 201.000.000 200.000.000 32,49 64.980.000 201.000.000 203.000.000 202.000.000 32,65 65.953.000 203.000.000 205.000.000 204.000.000 32,80 66.912.000 205.000.000 207.000.000 206.000.000 32,95 67.877.000 207.000.000 209.000.000 208.000.000 33,10 68.848.000 209.000.000 211.000.000 ' 210.000.000 33,25 69.825.000 211.000.000 213.000.000 212.000.000 33,40 70.808.000 213.000.000 215.000.000 214.000.000 33,55 71.797.000 215.000.000 217.000.000 216.000.000 33,69 72.770.400 217.000.000 219.000.000 218.000.000 33,84 73.771.200 219.000.000 221.000.000 220.000.000 33,99 74.778.000 221.000.000 223.000.000 222.000.000 34,13 75.768.600 223.00.0000 225.000.000 224.000.000 34,28 76.787.200 225.000.000 227.000.000 226.000.000 34,42 77.789.200 227.000.000 229.000.000 228.000.000 34,56 78.796.800 229.000.000 231.000.000 230.000.000 34,71 79.833.000 231.000.000 233.000.000 232.000.000 34,85 80.852.000 233.000.000 235.000.000 234.000.000 34,99 81.876.600 235.00.0000 237.000.000 236.000.000 35,13 82.906.800 237.000.000 239.000.000 238.000.000 35,27 83.942.600 231.000.000 241.000.000 240.000.000 35,41 84.984.000 241.000.000 243.000.000 242.000.000 35,55 86.031.000 243.000.000 245.000.000 244.000.000 35,69 87.083.600 Obdavčljiv nad lir i dohodek do lir Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek 245.000.000 247.000.000 246.000.000 35, S 3 88.141 800 247.000.000 249.000.000 248.000.000 35,96 89.180.800 249.000.000 251.000.000 250.000.000 36,10 90.250.000 251.000.000 253.000.000 252.000.000 36,24 91.324.800 253.000.000 255.000.000 254.000.000 36,37 92.379.008 255.000.000 257.000.000 256.000.000 36,51 93.465.600 257.000.000 259.000.000 258.000.000 36,64 94.531.200 259.000.000 261.000.000 260.000.000 36,77 95.602.000 261.000.000 263.000.000 262.000.000 36,91 96.704.200 263.000.000 265.000.000 264.000.000 37,04 97.785.600 265.000.000 267.000.000 266.000.000 37,17 98.872.200 267.000.000 269.000.000 268.000.000 37,30 ■ 99.964.000 269.000.000 271.000.000 270.000.000 37,43 101.061.000 271.000.000 273.000.000 272.000.000 37,56 102.163.200 273.000.000 275.000.000 274.000.000 37,69 103.270.600 275.000.000 277.000.000 276.000.000 37,^2 104.383.200 277.000.000 279.000.000 278.000.000 37,95 105.501.000 279.000.000 281.000.000 280.000.000 38,08 106.624.000 281.000.000 283.000.000 282.000.000 38,21 107.752.200 283.000.000 285.000.000 284.000.000 38,34 108.885.600 285.000.000 287.000.000 286.000.000 38,46 109.995.600 287.000.000. 289.000.000 288.000.000 38,59 111.139.200 289.000.000 291.000.000 290.000.000 38,72 112.288.000 291.000.000 293.000.000 292.000.000 38,84 113.412.800 293.000.000 295.000.000 294.000.000 38,97 114.571.800 295.000.000 297.000.000 296.000.000 39,09 115.706.400 297.000.000 299.000.000 298.000.000 39,2i 116.845.800 299.000.000 301.000.000 300.000.000 39,34 118.020.000 301.000.000 303.000.000 302.000.000 39,46 119.169.200 303.000.000 305.000.000 304.000.000 39,58 120.323.200 305.000.000 307.000.000 306.000.000 39,71 121.512.600 307.000.000 309.000.000 308.000.000 39,83 122.676.400 309.000.000 311.000.000 310.COO.OOO 39,95 123.845.000 311.000.000 313.000.000 312.000.000 40,07 125.018.400 313.000.000 315.000.000 314.000.000 40,19 126.196.600 315.000.000 317.000.000 316.000.000 40,31 127.379.600 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih nad lir do lir Davek 317.000.000 319.000.000 318.000.000 40,43 128.567.400 319.000.000 321.000.000 320.000.000 40,55 129.760.000 321.000.000 323.000.000 322.000.000 40,67 130.957.400 323.000.000 325.000.000 324.000.000 40,79 132.159.600 325.000.000 327.000.000 326.000.000 40,91 133.366.600 327.000.000 329.000.000 328.000.000 41,03 134.578.400 329.000.000 331.000.000 330.000.000 41,14 135.762.000 331.000.000 333.000.000 332.000.000 41,26 136.983.200 333.000.000 335.000.000 334.000.000 41,38 138.209.200 335.000.000 337.000.000 336.000.000 41,49 139.406.400 337.000.000 339.000.000 338.000.000 41,61 140.641.800 - 339.000.000 341.000.000 340.000.000 41,73 141.882.000 341.000.000 343.000.000 342.000.000 41,84 143.092.800 343.000.000 345.000.000 344.000.000 41,96 144.342.400 345.000.000 347.000.000 346.000.000 42,07 145.562.200 347.000.000 349.000.000 348.000.000 42,18 146.786.400 349.000.000 351.000.000 350.000.000 42,30 148.050.000 351.000.000 353.000.000 352.000.000 42,41 149.283.200 353.000.000 355.000.000 354.000.000 42,52 150.520.800 355.000.000 357.000.000 356.000.000 42,64 151.798.400 357.000.000 359.000.000 358.000.000 42,75 153.045.000 359.000.0.00 361.000.000 360.000.000 42,86 154.296.000 361.000.000 363.000.000 362.000.000 42,97 155.551.400 363.000.000 365.000.000 364.000.000 43,08 156.811.200 365.000.000 367.000.000 366.000.000 43,20 158.112.000 367.000.000 369.000.000 368.000.000 43,31 159.380.800 369.000.000 371.000.000 370.000.000 43,42 160.654.000 371.000.000 373.000.000 372.000.000 43,53 161.931.600 373.000.000 375.000.000 374.000.000 43,64 163.213.600 375.000.000 377.000.000 376.000.000 43,75 164.500.000 377.000.000 379.000.000 378.000.000 43,86 165.790.800 379.000.000 381.000.000 380.000.000 43,96 167.048.000 381.000.000 383.000.000 382.000.000 44,07 168.347.400 383.000.000 385.000.000 384.000.000 44,18 169.651.200 385.000.000 387.000.000 386.000.000 44,29 170.959.400 387.000.000 389.000.000 388.000.000 44,40 172.272.000 389.000.000 391.000.000 390.000.000 44,50 173.550.000 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir dohodek 391.000.000 393.000.000 392.000.000 44,61 174.871.200 393.000.000 395.000.000 394.000.000 44,72 176.196.800 395.000.000 397.000.000 396.000.000 44,82 177.487.200 397.000.000 399.000.000 398.000.000 44,93 178.821.400 399.000.000 401.000.000 400.000.000 45,04 180.160.000 401.000.000 403.000.000 402.000.000 45,14 181.462.800 403.000.000 405.000.000 404.000.000 45,25 182.810.000 405.000.000 407.000.000 406.000.000 45,35 184.121.000 407.000.000 409.000.000 408.000.000 45,46 185.476.800 409.000.000 411.000.000 410.000.000 45.56 186.796.000 411.000.000 413.000.000 412.000.000 45,67 188.160.400 413.000.000 415.000.000 414.000.000 45,77 189.487.800 415.000.000 417.000.000 416.000.000 45,87 190.819.200 417.000.000 419.000.000 418.000.000 45,98 192.196.400 419.000.000 421.000.000 420.000.000 46,08 193.536.000 421.000.000 423.000.000 422.000.000 46,18 194.879.600 423.000.000 425.000.000 424.000.000 46,28 196.227.200 425.000.000 427.000.000 426.000.000 46,39 197.621.400 427.000.000 429.000.000 428.000.000 46,49 198.977.200 429.000.000 431.000.000 430.000.000 46,59 200.337.000 431.000.000 433.000.000 432.000.000 46,69 201.700.800 433.000.000 435.000.000 434.000.000 46,79 203.068.600 435.000.000 437.000.000 436.000.000 46,89 204.440.400 437.000.000 439.000.000 438.000.000 46,99 205.816.200 439.000.000 441.000.000 440.000.000 47,09 207.196.000 441.000.000 443.000.000 442.000.000 47,20 208.624.000 443.000.000 445.000.000 444.000.000 47,30 210.012.000 445.000.000 447.000.000 446.000.000 47,39 211.359.400 447.000.000 449.000.000 448.000.000 47,49 212.755.200 449.000.000 451.000.000 450.000.000 47,59 214.155.000 451.000.000 453.000.000 452.000.000 47,69 215.558.800 453.000.000 455.000.000 454.000.000 47,79 216.966.600 455.000.000 457.000.000 456.000.000 47,89 218.378.400 457.000.000 459.000.000 458.000.000 47,99 219.794.200 459.000.000 461.000.000 460.000.000 48,09 221.214.000 461.000.000 463.000.000 462.000.000 48,18 222.591.600 463.000.000 465.000.000 464.000.000 48,28 224.019.200 Obdavčljivi dohodek Zaokroženi dohodek Izmera v odstotkih Davek nad lir do lir 465.000.000 467.000.000 466.000.000 48,38 225.450.800 467.000.000 469.000.000 468.000.000 48,48 226.886.400 469.000.000 471.000.000 470.000.000 48,57 228.279.000 471.000.000 473.000.000 472.000.000 48,67 229.722.400 473.000.000 475.000.000 474.000.000 48,77 231.169.800 475.000.000 477.000.000 476.000.000 48,86 232.573.600 477.000.000 479.000.000 478.000.000 48,96 234.028.800 479.000.000 481.000.000 480.000.000 49,05 235.440.000 481.000.000 483.000.000 482.000.000 49,15 236.903.000 483.000.000 485.000.000 484.000.000 49,24 238.321.600 485.000.000 487.000.000 486.000.000 49,34 239.792.400 487.000.000 489.000.000 488.000.000 49,43 241.218.400 489.000.000 491.000.000 490.000.000 49,53 242.697.000 491.000.000 493.000.000 492.000.000 49,62 244.130.400 493.000.000 495.000.000 494.000.000 49,72 245.616.800 495.000.000 497.000.000 496.000.000 49,81 247.057.600 497.000.000 499.000.000 498.000.000 49,91 248.551.800 499.000.000 500.000.000 500.000.000 50,00 250.000.000 Ukaz št. 170 OMEJITEV UPORABE NIKLJA, BAKRA, CINKA IN NJIHOVIH ZLITIN Ker sodim, da 'je potrebno omejiti uporabo niklja, bakra, cinka in njihovih zlitin v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo brilsko-arnerUke sile, zato jaz, JOHN L. MVHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i Z izjemami, ki so določene v členu III in IV, je prepovedana : 1) popolna ali delna uporaba niklja, bakra, cinka in njihovih zlitin za izdelavo proizvodov, navedenih v preglednicah A, C in D, ki sp priložene temu ukazu ; 2) poniklovanje izdelkov, navedenih v preglednici B, ki je priložena temu ukazu; 3) uporaba izdelkov, navedenih v preglednicah A, C in D za namene, ki niso dovoljeni v teh preglednicah. Člen ii V tem ukazu pomeni 1) nikelj elektrolitični nikelj v kapljah, sinteriranih kockah, in vsaka vrsta niklja, ki ni v zlitini v kateri koli obliki, vštevši odpadke ; 2) niklaste zlitine pomenijo a) polizdelane kromo-niklaste železne zlitine, ki vsebujejo 6 do 22% miklja in se splošno imenujejo austenitsko kromoniklasto neoksidirajoče jeklo ; b) polizdelane železne in neželezne zlitine, ki vsebujejo nad 22% nikla in ki se splošno imenujejo zlitine z visokim odstotkom niklja ; c) polizdelane neželezne zlitine, ki vsebujejo 8% ali več niklja in ki se splošno imenujejo alpaka ; 3) baker pomeni elektrolitični baker, rafiniran baker in vse vrste bakra, v kateri koli obliki vstevši odpadke, razen baker v zlitinah ; 4) bakrena zlitina pomeni vsako zlitino, ki vsebuje po teži 40% ali več bakra ; 5) cink pomeni elektrolitični cink, termični cink prve in druge topitve, v kosih, palicah, ploščah, katodah in zrncih, vštevši škorje, piljevine, stružine in odpadke vsake vrste ; 6) cinkove zlitine pomenijo vse zlitine, ki vsebujejo vsaj 40% cinka. Člen iii Prepoved po členu I se ne nanaša na 1) izdelovanje, ki je v teku na dan, ko stopi v veljavo ta ukaz, pod pogojem, da se dovrši v roku treh mescev od tega dneva ; 2) prevleke od medi ali cinka za vse kovinske predmete, ki se uporabljajo za gradnjo hiš, če ni dosegljiv drug materijal kot nadomestek za izpopolnitev ; 3) poniklanje pri tistih, ki za to ne uporabijo nad 20 kg niklja na tri mesce. Člen iv Prodaja proizvodov, katerih izdelava ali uporabo prepoveduje ta ukaz, je dovoljena, dolder se ne izčrpajo zaloge končanih proizvodov, ki obstojajo na dan, ko stopi v veljavo ta ukaz, in tistih, ki bodo izdelani v smislu člena lil točka 1). Vsekakor se prodaja ne sme izvršiti šest mescev po poteku roka, navedenega v členu 111 točka 1). Člen v Poleg primerov, navedenih v členu III in IV tega ukaza, se prepoved ne nanaša na izdelovanje in prodajanje tam navedenega materijala, ki ga bo po potrebi s posebnim ukrepom določil ravnatelj za finance in gospodarstvo, od slučaja do slučaja z zvezi s splošnimi potrebami. ČLEN VI Ravnatelj za finance in gospodarstvo ima pravico izdajati naloge, da se ugotovijo zaloge niklja, bakra, cinka in njihovih zlitin, ter proizvodov, izdelanih z omenjenimi surovinami in količin, ki so v izdelavi v smislu člena III točka 1). Ugotovitev se lahko odredi glede vsakogar, ki drži'zgoraj omenjene surovine in proizvode za trgovske namene, tuti potom prijav v smislu ukaza št. 45 z dne 10. marca 1951. Ugotovitev se lahko izvrši glede zalog, ki obstojajo na dan, ko stopi v veljavo ta ukaz, kakor tudi glede tistih, ki se bodo ustanovile ali bodo ostale po tem dnevu. ČLEN VII Izvrševanje določil tega ukaza nadzoruje ravnatelj za finance in gospodarstvo, ki opravlja nadzor po uradnikih, katere sam določi. Pri opravljanju tega nadzorstva veljajo ti uradniki za uradnike sodne policije. Zaradi opravljanja nadzorstva smejo ti uradniki zahtevati predložitev knjig, registrov in drugih listin ter pregledati skladišča, tovarne in trgovine. Člen viii Kdorkoli krši prepovedi, določene v prejšnjih členih, se kaznuje z globo od petdesettisoč do pet milijonov lir. Člen in Kdorkoli krši naloge, ki jih izda ravnatelj za finance in gospodarstvo za ugotovitev v smislu člena VI, ali ovira ali dela težave pri izvrševanju teh nalogov, se kaznuje z globo od desettisoč do milijon lir. Pravtako se kaznuje, kdorkoli ovira ali dela težave pri opravljanju nadzorstva v smislu člena Vil ali ne vodi vpisnika o prejemanju in izdajanju blaga v primerih, navedenih v členu VI ukaza št 45 z dne 10. marca 1951. Člen x Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 27. oktobra 1951.. JOHN E. FODEN, 0. B. E. za JOHN L. WHITELAW brigadnega generala ameriške vojske Ref. : LDIAI51I168 generalnega ravnatelja za civilne , zadeve PREPOVEDANA UPORABA NIKLJA IN NJEGOVIH ZLITIN j. Čisto jeklo, ki vsebuje nikelj (Železne zlitine s kromo-nikljem, polizdelane, ki vsebujejo 6% do 22% niklja in ki se navadno imenujejo „austenitsko kromo-ni-klasto čisto jeklo“) A. -r- Poljedelska oprema 1. Stroji za čiščenje žita 2. Stroji za rezanje krme 3. Korita za krmo 4. Naprave za tresenje umetnih gnojil 5. Košarice za žito in jasli 6. Kočno orodje 7. Silosi 8. Stroji za škropljenje B. — Avtomobilska industrija 9. Naprave za odbijanje sunkov 10. Ploske plošče za avtobuse 11. Zakloni 12. Majhni kovinski predmeti 13. Držaji za trobente 14. Pokrivala za kolesa 15. Priprave za izpuh, razen za težka vozila 16. Jedra pri prečkah krmila 17. Rovinasti okrasi 18. Obroči in pokrovi koles C. — Stavbarstvo 19. Obloge 20. Dekoracij ske dopolnitve 21. Vrata 22. Izlivi pri kapnicah 23. Premične plošče in plošče pri napravah za dviganje tovorov in dvigalnikov 24. Plošče za vrhove streh in žlebi streh 25. Kapnice 26. Material za ravnila 27. Strehe 28. Mreže za filtriranje razen tistih, ki so določene za ekstraktivno in izdelovalno industrijo, pri katerih se ne more uporabiti drug material 29. Pasovi 30. Pročelja trgovin 31. Okvirji izložb in oken 32. Slemena D. — Hišne in kuhinjske priprave 33. Pepelniki 34. Jedilne shrambe 35. Krožniki za slaščice in torte 36. Pribor za slaščice 37. Vrči 38. Mreže za hlajenje 39. Plošče za klopi 40. Padovi za hladilnike z nizko temperaturo 41. Odvodne naprave 42. Žvrklje za sneg, 43. Pohištvo 44. Posode za smeti 45. Majhni kovinski predmeti 46. Deske za likanje 47. Likalniki za domačo rabo 48. Kuhalnice 49. Skledice za mešanje 50. Žlice za mešanje 51. Hladilniki za hrano 52. Naprave za stiskanje krompirja 53. Pokrovi za kuhinjsko posodo in pečice 54. Police, okrasi in pritikline pri hladilnikih 55. Umivalniki 56. Lopatice 57. Plošče za mize 58. Naprave za praženje 59. Posode splošno, razen za kuho E. — Stroji in električna oprema 60. Majhni kovinski predmeti za droge električnih vodov 61. Drogi za zasidranje 62. Stolpi za radijsko prenašanje 63. Antene za prenašanje F. — Železnine 64. Pritikline in dekoracijski deli v potniških vagonih G. — Pomorske gradnje 65. Kuhinje za jahte 66. Dekoracije za jahte 67. Oprema za jahte 68. Dimniki in vetrolovke H. — Bazno 69. Prodajni avtomati 70. Oprema za bar 71. Sodi za pivo 72. Košare in groti za premog, razen naprav za pripravljanje premoga 73. Radiatorji za motorje Diesel 74. Peresa in svinčniki, razen peres za nalivna peresa in notranjih glave za ista 75. Izdelki draguljarjev, razen pokrovov za ure 76. Antene za radio, razen za vojaško uporabo 77. Ograje 78. Sifoni za steklenice za sifonsko vodo 79. Športni predmeti 80. Igračke 81. Hladilniki za vodo 82. Zbiralniki za vodo 83. Varnostna vrata za banke 84. Vezanje knjig, kazala 85. Deli gumbov 86. Naprave za rezanje sira 87. Naprave za cocktails-e in pritikline 88. Naprave za serviranje 89. Oprema za mlekarne 90. Naprave za odpravljanje vonja 91. Ščipalke za perilo 92. Naprave za skopljenje živali 93. Mreže za metulje 94. Pritikline za vrtnarstvo 95. Majhni kovinski predmeti vštevši stavbne okrase 96. Naprave za ovlaženje zraka 97. Strelovodi 98. Zaponke za steklo 99. Žice za glasbila 100. Vzmeti za orgije 101. Obrčki in zakovice za čopiče 102. Naprave za trajno ondulacijo 103. Gramofonske igle 104. Naprave za čiščenje piskrov 105. Ravnila 106. Kovinske igle za ovitke 107. Krtačice za zobe 108. Zbiralniki za vodo, ki so del strojev za gumirani trak 109. Oprema za dvojna vrata 110. Lopate, razen tistih za živila in kemične proizvode II. Zlitine z visokim odstotkom niklja (Železne in neželezne polizdelane zlitine z nad 22% niklja) A. — Stavbarstvo 1. Vsaka uporaba kovine v ploščah, kot na primer : a) zračni rokavi b) cevi za odtok c) kabine tovornih dvigal d) pasovi e) deli stiskalnic za smeti f) kapnice g) cevi kapnic za odtok h) ventilacijski oddušniki i) strehe l) stranski okvirji m) umivalniki n) odtočne cevi pri umivalnikih o) okvirji za strešna okenca p) sidrišče za opeke q) podporni kabli za viseče strope r) okrasne in dikoraeijske naprave s) drogi za gradnjo visečih stropov B. — Hišna oprema 2. Plošče za imena 3. Ponve za kuhinjske električne pečice 4. Obloge za peči 5. Mreža za pečenje pri plinskih pečicah 6. Posode za pobiranje drobtin pod pečicami 7. Pokrovi za pečice 8. Strehe dimnikov 9. Zakloni proti svetlobi v hladilnikih 10. Deli polic v hladilnikih 11. Deli likalnih strojev na paro C. — Čiščenje na suho 12. Kondenzatorske cevi 13. Likalniki 14. Škarje za striženje vlaken 15. Stiskalnice za čiščenje na suho in za krojače 16. Cevi, zaklopnice in oprema 17. Filtri in mreže za filtre 18. Mize za čiščenje 19. Zbiralniki 20. Bednji in pohištvo 21. Orodje 22. Separat or ji za vodo D. — Kuhinjska oprema in kuhinjska posoda 23. Vsaka uporaba, kot na primer : a) oprema za bar b) cevi za pijače c) omare za pijače v steklenicah d) prodajalne mize e) hladilne omare z nizko temperaturo j) stroji za umivanje kuhinjske posode g) posode za električno ogrevanje jedil h) omare za sladoled i) vozički za jedila l) zaboji za razstavo zmerznjenih jedil m) kadi za umivanje posode n) avtomati za milo o) sifoni za sifonske steklenice p) mize za ogrevanje na paro q) hladilniki na vodo r) mize za delo E. — Oprema za bolnišnice 24. Plošče za klopi 25. Pohištvo 26. Omare za instrumente 27. Premične plošče 28. Omare za perilo 29. Omare za zdravila 30. Operacijske mize 31. Okrasne plošče in steno 32. Kirurške svetilke 33. Mire za delo F. — Galanterijsko blago 34. Pepelniki 35. Značke 36. Vžiganiki za cligare 37. Gumbi za ovratnike 38. Okraski za glavnike 39. Pritikline za obleke, gumbi in podobno 40. Gumbi za manšete 41. Grbi 42. Pile za nohte 43. Razni dr a g-ulj ars ki izdelki 44. Verižice za ključe 45. ^loži, razen rezil 46. Kolanjne 47. Škatlice za praške 48. Modni predmeti 49. Deli peres in svinčnikov 50. Steklenice za dišave 51. Zapestnice za ure 52. Verižre za ure 53. Krone ure 54. Pokret n ilei' me 55. Spojke zapestnic za ure G. — Oprema za pralnice 56. Deske za pranje 57. Police z mrežami 58. Ščipalke za perilo 59. Zbiralniki za milo 60. Mize za zbiranje 61. Lonci za škrob 62. Stroji za likanje, stroji za čiščenje majhnih preprog 63. Orodje, zbiralniki za vodo 64. Ventilacijske strehe in ventilatorji 65. Stroji za pranje odej, svilenih predmetov itd. H. — Motoma vozila 66. Antene 67. Kabli za baterije 68. Pokrivala za kolesa 69. Oprema za izpušne cevi 70. Kolektor ji pri izpuhu 71. Čistilci stekla I. — Bazno 72. Mreže 73. Brzde za konje in ostroge d) električna oprema, funkcionalni deli e) instrumenti za inženirje f) gumbnice g) jedilni pribor in posoda, če ne presega 15% niklja h) nalivna peresa, notranje separatne kapuce i) oprema za bolnišnice l) ključi, če ne presegajo 10% niklja m) optični predmeti n) ortopedske naprave o) igle p) zadrge q) orodje za brivce r) urni pokrovi, če ne presegajo 10% niklja s) vzmeti, potrebne za funkcioniranje 74. Obroči za lesene ročaje 75. Peči za taboren j e 76. Prenosljivi hladilniki 77. Športni predmeti III. Alpaka (Neželezne zlitine polizdelane z 8% ali več niklja) A. — Vsaka uporaba, razen : a) oprema za komunikacijske naprave funkcionalni deli b) oprema za mlekarno c) pripomočki za risanje PREPOVEDANO PONIKLOVANJE A. — Komunikacijske naprave 1. Grbi 2. Držaji 3. Plošče 4. Okraski pri radijskih in televizijskih aparatih . 5. Zakoni za mikrofone B. — Majhni kovinasti predmeti 6. Zvončki 7. Okraski in pritikline za ladje 8. Kovinasti majhni predmeti za stavbno industrijo, razen za kopalnice in notranji del vrat pri straniščih 9. Maj Imi kovinasti predmeti za krste 10. Kariljoni 11. Kavlji za zavese 12. Verige za vrata 13. Ročaji 14. Kemblji za vrata 15. Ročaji za predale 16. Konjska oprava 17. Premične plošče 18. Naprave za skopljenje živali 19. Poštni nabiralniki 20. Ključavnice 21. Okvirji 22. Kavlji za slike 23. Napisne plošče 24. Mrežasta vrata in majhni kovinski predmeti za okna, razen imež 25. Vijaki 26. Plošče električnih prekinjevalcev 27. Ročaji zatičev, razen za kuhinje in kopalnice C. — Gospodinjske priprave 28. Mešalniki za hrano 29. Oprema za ogrevanje jedil 30. Aparati za polivanje 31. Hladilniki, razen polic in ročajev 32. Pralni stroji 33. Stroji za voščenje 34. Sesalke za prah, razen drsalne priprave 34/bis. Vse druge gospodinjske priprave Izvzeti so deli teh priprav, ki so podvrženi uničenju zaradi ostrganja ali vročine, in tisti, ki se morajo obdelati za galvanizacijo ali loščenje. D. — Galanterijsko blago 35. Peresa razen funkcionalnih delov iz medi 36. Svinčniki, razen funkcionalnih delov iz medi 37. Okraski 38. Pepelniki 39. Okraski pri optičnih steklih, razen okvirjev E. — Kovinska oprema 40. Električna oprema 41. Škatle za serviete 42. Škatle za razstavljanje 43. Avtomati za slamice za pijačo F. — Motorna vozila 44. Pritikline 45. Plošče za ključavnice 46. Lijaki za izpuh 47. Blatniki 48. Zakloni 49. Trobente 50. Notranji okraski 51. Držaji za svetilke 52. Okvirji za licence 53. Plošče za imena 54. Okraski pri okencih 55. Pritikline radiatorjev 56. Okrasni obročki 57. Kolobarji koles 58. Vsi drugi deli, razen okvirjev stekel in žlebov za potekanje, notranjih in zunanjih ročajev, sunkobranov, njihovih pritiklin, zagozd pri sunkobranih, kolobarjev z pokrivanje koles, in izloženih vijakov, katerih ni mogoče nadomestiti z drugim materialom. Nikelj, uporabljen za zaščito sunkobranov in pritiklin, ne sme presegati količine ki odgovarja srednji debelosti 0,025 mm na zunanji površini. G. — Novosti 59. Pepelniki 60. Podstavki za steklenice 61. Mešalniki in pritikline za cocktails-e 62. Okraski 63. Škatlice za kozmetična sredstva 64. Priprave za kodranje las 65. Okraski pri ročnih torbicah 66. Priprave za vlaženje zraka 67. Okrasni gumbi 68. Predmeti za kadilce H. — Hidravlične naprave 69. Podporniki za umivalnike 70. Okraski pri omarah 71. Škatle za milo 72. Drogi in obročki za zavese pri prhah 73. Vrata in pritikline pri prhah 74. Stojalca za zobne krtačiee 75. Obešalniki za brisače 76. Podstavki za toaletne kozarce I. — PoniJclovane plošče, traki in Mce 77. Vsi dekorativni deli plošč, trakov in in žic 78. Kletke za ptice 79. Obešalniki 80. Podporniki za razstavljanje 81. Senčniki 82. Vozički za gospodinjske nakupe 83. Avtomati za prodajanje blaga L. — Orodje in posoda 84. Konice za svedre 85. Pregibi j ivi kovinasti traki, razen trakov za merjenje 86. Kladiva 87. Okrasne pritikline pri strojih za trgovine in urade 88. Obliči 89. Klešče 90. Mehanično orodje, razen funkcionalnih delov 91. Kovni pečatniki 9 2 Ravnila 93. Žage 94. Ključi za vijake 95. Cevasti ključi 96. Ploščnata kuhinjska posoda 97. Votla posoda 98. Noži, vilice, žlice in predmeti za mizo, razen če je potrebno zaradi posrebre-nja in loščenja 99. Police 100. Priprave za serviranje, razen če je potrebno zaradi posrebren j a in loščenja M. — Igračke 101. Mehanične igračke 102. Revolverji 103. Vlaki 104. Tricikli 105. Vozovi 106. Druge igre splošno N. — Razno 107. Električni ventilatorji 108. Predmeti za igre 109. Okraski za glasbila 110. Majhni mehanični biljardi 111. Stroji za igranje 112. Športni predmeti 113. Oprema za brivce, razen orodja 114. Avtomati za prodajanje blaga PREPOVEDANA UPORABA BAKRA IN BAKRENIH ZLITIN A. — Stavbarstvo 1. Tečaji, šamirji in pritikline 2. Priprave za pritrjevanje poda, gornje priprave za zapiranje skritih, napol skritih in vidnih vrat, razen zatiČev, vijakov za reguliranje in vezi za te priprave 3. Oporniki za te priprave 4. Priprave za zapiranje dvojnih vrat 5. Kovinski deli v pohištvenem mizarstvu, razen šamirjev 6. Žlebi za obešanje in drsanje in podobni predmeti, tako kovinski deli za a) gibljiva vrata b) nepritrjena vrata • c) gibljiva in nepritrjena vrata d) nepritrjena stene e) vrata, premakljiva navzgor f) požarna vrata, razen krogličnih ležajev in raztopljivih spojk 7. Kovinski deli gibljivih okvirjev, navijačev in okenskih napuščev in drugi kovinski deli za police 8. Gibljivi okvirji, zakloni, traverze, kovinski deli za podporo ah oporo 9. Peresni tečaji 10. Protiuteži za gibljive okvirje 11. Naprave za zapiranje vrat 12. Zaščitne plošče 13. Plošče za pokrivanje 14. Letvice za vratne kljuke 15. Hišne številke 16. Priprave za trkanje na vrata 17. Pisemski nabiralniki 18. Napisne plošče 19. Ročaji za vrata 20. Okvirji za pisemske nabiralnike B. — Gradbeni material 21. Priprave za zasidranje in kolčki, razen varnostnih priprav pri čiščenju oken 22. Vretena za izolatorje pri ceveh 23. Okrasne priprave pri kopalnih kadeh in prah 24. Oknice in njihovi deli in pritikline 25. Priprave za smoljenje ladji 26. Kamini in dimne cevi 27. Vodne cevi razen cevi za instrumente 28. Okvirji 29. Pragi 30. Vratni okvirji 31. Vrata 32. Odvodne cevi za greznice in pritikline 33. Odvodne naprave, razen mreže za prhe in stranišča 34. Posodice za olje ' v' 35. Dvigala in mehanične stopnice, razen neprekinjenih vijakov in vodov za tok 36. Priprave za pode, strope in stene 37. Plotovi 38. Vhodna vrata 39. Priprave za odnašanje smeti, razen delov za ležaje, kontrolo, pogonska kolesa in odvodne, mreže 40. Mrežna vrata 41. Mreže za pesek 42. Mreže, razen pri podih operacijskih in anestetičnih dvoran v bolnišnicah, v krajih, kjer se obdelujejo ali hranijo razstreliva ali kjer bi mogli uhajati eksplozivni plivi 43. Zakloni, vštevši pregrade za dostop zraka in zaklone za radiatorje in dovajalne naprave 44. Kavlji za zaveze 45. Spoji za odvajanje iz notranjih vodov 46. Stojala za umivalnike 47. Cevi in pritikline 48. Strešna okenca, razen kovinskih delov 49. Pristrešja 50. Kovinski robniki 51. Oblikovani okrasni deli pri dodo vodih 52. Kovinski dekoracijski predmeti 53. Pokrivači za radiatorje in zaščitne plošče pri radiatorjih 54. Ograje in pritikline 55. Zaščitne prevleke 56. Obešalniki 57. Prevleke za strehe 58. Robniki ali osi za zavese pri prhah 59. Vratni okvirji pri prhah 60. Odvodi pri ceveh in prhah 61. Spojni koti in robi pri stopnjiščih in pragih 62. jNapisne deske pri trgovinah 63. Verižice in kljuke za oporo cevi 64. Plošče za prekinjevalce 65. Plošče za terasirane pode 66. Ekspanzijske posode za avtomatično polnjenje vodnih ogrevalcev 67. Sifoni na pritisk, razen cevnih sifonov s spremerom 20 brez odvoda in sifoni iz kovine, ki je bila že drugič vlita 68. Pragi in podstavki 69. Obešalniki za brisače in njihovi podporniki 70. Cevi, odvodne naprave in pritikline in notranji vodi in pritikline — dovodne cevi za sanitarni naprave — razen ; a) cevi za podzemsko dovajanje vode b) cevi za toplo in mrzlo vodo za stanovanja ali vodi za kisik c) vodi za industrijsko rabo in kemični in plinski aparati d) spojke za spajanje ter cevi in žica za spajanje 71. Radiatorji, ventilatorji, zidni okvirji za ventilacijo, .ogrevalni aparati in spirale za ogrevanje ali svetlobo in drugi aparati, kjer se te spirale uporabljajo, razen zaklopnice, pipe, kontrolne priprave, razpetine ali vodi za tok, glavne cevi in zbiralci za vodo in paro 72. Ventilatorji, razen oni za kemično industrijo 73. Dovajalci zraka, razen oni za kemično industrijo 74. Glavni okvirji za okna 75. Okenski oporniki 76. Okna C. — Pogrebne naprave 77. Grobnice in grobne žare 78. Krste in dekoracije zanje, razen „flash“ — prevleke za preprečenje oksidacije med izdelavo in hrambo 79. Spominske ploščo D. — Stanovanjska oprema in material zanjo 80. Kozice pri peči, zakloni proti ognju in pritikline za ognjišče 81. Svečniki 82. Priprave za pritrjevanje, drogovi, obročki za zavese 83. Pljuvalniki 84. Spojke za instalacijo radiatorjev in plinskih peči, razen onih med rezervoarjem in aparati na visok pritisk 85. Senčniki 86. Metle in krtače 87. Strgalci za blato 88. Umivalne mize 89. Radiatorji v zvezi ali brez zveze s centralnim sistemom, razen zaklopnice, pipe, stikala, deli, ki so potrebni za funkcioniranje in vodi za tok 90. Kuhinjske pečice neglede na gorivo, razen pečice na petrolej in na bencin pod nizkim pritiskom 91. Kotli za pralnice 92. Banje za delo 93. Koši za papir, podobni predmeti E. — Pohištvo in pritikline 94. Pohištvo ali del pohištva za frizerje in lepotne salone 95. Peresa za slamnjače, razen za bolnišnice 96. Predeli in police ter njihovi deli, razen za bolnišnice in laboratorije 97. Pohištvo in deli pohištva za urade in javne prostore 98. Deli pletenega pohištva 99. Okrasne pritikline, razen za bolnišnice in laboratorije 100. Zastori, razen delov, ki so potrebni za pokretne naprave 101. Pohištvo in deli pohištva za restavracije F. — Razni kovinski deli 102. Uzde in druga priprega za domače živali 103. Noži, namizne plošče, kuhinje, zaboji za meso, razen klinov 104. Pritikline in material za ognjišča 105. Pohištvo, razen cilindrov za ključavnice, ključev in priprav, potrebnih za ključavnice 106. Vijaki za žage na trak, zatikači in priprave za pritrditev žaginega rezila k ročajem 107. Orodja, vštevši kladiva, klešče, ključe, navijače za vijake 108. Pritikline in okrasni deli v potniških vagonih, razen ključavnic 109. Okrasni deli za jahte 110. Žepni noži, razen klinov in notranje obloge 111. Lopatice in strgalci, razen klinov 112. Škarje, strižne škarje za grme in podobno, odpiralci za škatle in druge klešče za odpiranje 113. Stopnice in robniki pri stopnicah in vhodih 114 in 115. Pritikline za kovčeke in zaboje, razen zaščitnih robnikov iz medi, cilindrov za ključavnice, ključev in naprav, potrebnih za ključavnice 116. Značke za živali G. — Domati električni aparati 117. Pralni stroji 118. Sesalci za prah 119. Hladilniki 120. Lonci za kavo, cedila itd. 121. Ledenice za gospodinjistvo ali kmetijstvo, vštevši oddelek na nizek pritisk in vod za ohlajevanje 122. Naprave za izdelavo sladoleda 123. Naprave za izdelovanje piškotov 124. Stroji za voščenje in glajenje 125. Stroji za mešanje 126. Električni likalniki 127. Aparati za sušenje las 128. Aparati za praženje kruha Izvzeti so deli za funkcioniranje aparata in kjer je potreben baker zaradi njegovih lastnosti. H. — Galanterijski predmeti in novitete 129. Umetne cvetlice 130. Stojala za knjige 131. Škatlice in skrinjice, vštevši škatlice za parfum 132. Vžigalniki, razen tistih delov, ki so potrebni za funkcioniranje 133. Okvirji za ogledala in slike 134. Obročki za serviete 135. Napisne in reklamne table I. — Motorna vozila za civilno rabo - potniški avtomobili in taksiji, ambulančni vozovi, pogrebni vozovi, tovorni avtomobili, traktorji, priklopni vozovi, motorna kolesa, avtobusi in pulmani. 136. Notranji in zunanji okrasni robniki, razen žlebov za premikanje oken, okvirov zanje, zunanjega čistilca šip in zadnje šipe, če so robniki iz prečnic, ki niso širši od 150 mm. 137. Naprave proti zmrzovanju in ogrevalci, razen a) delov za dovajanje toka b) radiatorjev ali menjalcev toplote, za dovajanje in odvajanje iz vodov za toplo vodo c) delov, potrebnih za reguliranje in za ogrevanje ter ohlajevanje 138. Zatiči za rezervoarje bencina, razen zaklopk in peres 139. Trobente, razen delov diaframe, vibratorjev in vodov za tok 140. Vžigalniki za cigarete, razen vodov za tok 141. Ključavnice za motorna vozila, razen kljuk - ročajev za znižanje šip — naprav za zapiranje ventilacijskih oken — prevlek za zunanje ključavnice — zatikačev in kazalcev ter krtačic za zunanje brisalce stekla 142. Zadnja zrcala in naprava za pritrditev, razen bakrene flash-prevleke za zrcala 143. Priprave za kadilce, vštevši pepelnike 144. Plošče in okrasi za kolesa L. — Material za prevažanje potnikov, vštevši železniške, tramvajske vagone, avtobuse in prikolice. 145. Pritikline in okrasni deli železniških potniških vagonih, razen ključavnic 146. Obroči za prevleko cevi 147. Trkala za vrata, naprave za zapiranje, sprejemanje in ustavljanje vrat 148. Vrata in okna, okvirji za vrata in okna ter podoknice 149. Rezervuarji za pitno vodo 150. Potezni ročaji in posode za vodo pri prhah 151. Izlivi 152. Obešalniki za brisače in mreže za prtljago 153. Posode vode za ovlaževanje zraka 154. Nepremočljivi in izolacijski sklopi Izvzete so lokomotive in lokomotorji M. — Stroji in naprave za ohlajevanje in zračenje (trgovske in industrijske) 155. Naprava za zračenje, vključena ali samostojna 156. Nepropustni sklopi 157. Ohlajevalci na zrak 158. Zmrzovalne naprave na zrak 159. Hladilniki za pijače v steklenicah 160. Hladilniki na paro, kolonialniki 161. Hladilniki za cvetličarje 162. Razdeljevalci za sladoled 163. Hlanjene shrambe za zmrznjena jedila 164. Hlajene shrambe za sladoled 165. Aparati za ledene kocke 166. Aparati za razdeljevanje sladnih pijač 167. Ledenice za mrtvašnice 168. Prenosni aparati za zračenje (hladilniki za sobe, okna in skladišča) 169. Majhni in veliki hladilniki 170. Hlajene izložbe 171. Aparati za hlajenje, vključeni ali samostojni 172. Aparati za ogrevanje in zračenje na izmenski način 173. Hladilne celice za sendviče 174. Drugi stroji in naprave za hlajenje in zračenje, za civilno in industrijsko rabo Izvzeti so primeri, kjer so izdelki iz bakra ali bakrenih zlitin neobhodno potrebni za naslednje predmete : * Aparate za suhi led — dele kondenzacijskih aparatov — dehidratorje — zatikače na pritisk pri aparatih za razdeljevanje barskih pijač — električna stikala in vodi — pritikline — zaščitno prevleko — tok za hlajenje — hladilni spoji med kompresorji in zavoji za hlajenje — kontrolne zaklopke pri Hladilnih napravah — odprtine za opazovanje — izdelki za spajanje in ožiganje — filtri ^ sesalni vodi pri termičnih kompenzatorjih — zaklopke — oddelek na nizek pritisk pri vodnem hlajenju in predhlajenju — kontrolne zaklopke za dovajanje vode in brizganje vode pri kondenzatorjih na paro — hladilniki na paro — nepropustni sklopi. N. — Razno 175. Alarmne in zaščitne naprave, razen kjer se izdelki iz bakra ali bakrenih zlitin uporabljajo za dovajanje elektrike ali so neobhodno potrebni za funkcioniranje nekaterih delov 176. Kopita za čevlje 177. Razpršilniki, razen onih za zdravnike, za kmetijske namene in za predelavo mleka in jajc v prahu 178. Sodčki, škatlje, okrogle posode, lonci in druge posode 179. Značne, razen zaponk pri značkah uslužbencev, potrebnih za zaščito in varnost v državnih ustanovah ali industrijskih obratih 180. Material in pritilkine za bare in točilnice 181. Material in oprema za frizerske salone, razen vodov za tok 182. Držaji 183. Pritikline za kopalnice, vštevši držaje za steklenice, zobne krtačice, papir in opornikov za plošče 184. Material ali pohištvo za lepotne salone, razen materiala za popravilo in nadomestitev delov pri aparatih za trajuo ondulaci j o in osuše valcih, ter vodov za tok 185. Kolesa, vozovi in podobno, razen zaklopk za plašče in notranje cevi, sesalk za kolesa in prevleke za dele, ki so potrebni za funkcioniranje 186. Kletke in oporniki za ptiče in domače živali 187. Naprave za žigosanje, markiranje, označevanje ter njihove pritikline, razen žigov za žigosanje z vžiganjem in v primerih, kjer gre za označevanje z javnimi, notarskimi in družbenimi pečati 188. Črnilo, ki vsebuje bron, razen onega za grafično umetnostno industrijo 189. Krtače, razen tistih vrst, ki se rabijo za električne motorje in generatorje ter za industrijsko rabo 190. Drogovi za pritrjevanje preprog 191. Držaji za papir 192. Predmeti za čiščenje in loščenje kot so : krtače — mehanične krtače — zbiralci drobtin — posode za pepel — krtače za umivanje — krtače za brisanje posode — čopiči — loščilne naprave za lesene pode in pohištvo 193. Natezalci in pritr je vaici za sušilne vrvi za perilo 194. Mešalci za cocktaile 195. Igralne priprave in avtomatične igrače, razen spojk za ključavnice in vodov za tok 196. Avtomatični razdelevalci, razen delov, potrebnih za funkcioniranje, in vodov za tok 197. Kuhinjski pripomočki, razen uteži, zaščitnih naprav in prevleke za tla in velikih industrijskih aparatov 198. Krtače za čevlje 199. Pršilniki za mazanje rok, razdeljevalci predmetov iz papirja, mila, vžigalic 200. Vaze za cvetlice, stojala za svetlice 201. Škatlje za peresa in črnilnik, razen delov, potrebnih za funkcioniranje 202. Koleščki pri pohištvu 203. Pripomočki in material za vrtnarstvo 204:. -Igle za ondulaci j o, krtače za lase in glavniki, razen resistenc za ogrevanje in vodov za tok 205. Sladoledne posode za domačo uporabo, razen električnih 206. Avtomatične plošče, razen vodov za tok 207. Kuhinjski aparati, naprave in stroji, razen električnih aparatov 208. Prenosne električne svetilke, razen vodov za tok 209. Neelektrične svetilke in lanterne, razen zaklopk, stikal, gorilnikov pri petrolejskih svetilkah in rezervuarjev pri svetilkah na acetilen ali olje 210. Pisemski nabiralniki in odprtine 211. Pritikline za razsvetljavo razen delov za dovod toka, prevleke, klinov, lukenj, zatikal, matic za vijake, naprav za zapiranje, zatikanje in spoj pri pritiklinah, ki morajo biti varne proti eksploziji, nepropustne za prah in izhlapine, ter delov za vojno mornarico in letalstvo 212. Držaji za ločene liste papirja 213. Instrumenti za manikiranje 214. Gumbi za matrace in drsalne naprave pri pohištvu 215. Napisne table in tablice, razen onih, ki se rabijo za navodila, podatke in označevanje pri strojih in materialu ter nimajo okrasnega namena 216. Okrasne naprave splošno, razen kosov materiala, ki so potrebni za podlago, okvir, zaščitne naprave in opornike 217. Ročaji in držaji pri prtljagi 218. Stroji, naprave in pritilkine za navadne in hazardne igre 219. Škatle za svinčnike, razen delov za funkcioniranje in prevleko 220. Zaponke, razen navadnih in varnostnih zaponik za perilo in za predmete, dovoljene drugod v tej preglednici 221. Pritikline za zabavne jahte 222. Električne britve, razen delov za funkcioniranje in vodov za tok 223. Neelektrične britve, razen a) delov za funkcioniranje glave in prevleke brivskega aparata b) klinov in zakovic pri navadnih britvah 224. Škatlice za britvice 225. Reflektorji, razen za fotografe, ter prevleke za galvanoplastiko 226. Napisne table in pritikline za razstave, ražen 'Vodov za tok 227. Športni predmeti in material, — razen material za ribarstvo, pripomočki za poklicno ribarstvo, strelno orožje, municija, kroglični ležaji, vitlji, opreme za ribiške palice, prevleke pri vabi in trnkih za športno ribarstvo 228. Šivalni stroji za tiskarne in stroji za prejemanje črk, razen šivalnih strojev na pedal in motor 229. Pisarniški pripomočki, na primer : pritikline za pisalno mizo, za urad, svinčniki (razen kovinskih obročkov), peresa in peresniki 230. Sončne ure 231. Količki in deli šotorov 232. Pipe za kadilce 233. Igrače, razen bakra, potrebnega za motorje in funkcioniranje delov 234. Spojke ali konci spojnih delov, razen spojnega dela, če a) fizične in kemične lastnosti tekočine ali plina, ki prehaja skozi spoj ali spojni vhod, onemogočajo ali napravljajo nevarno uporabo drugega materiala b) je zaklopka take vrste, ki je namenjena za uporabo pri napravah za zračenje ali hlajenje 235. Deli pri dežnikih in sončnikih 236. Izolacijske steklenice in škatle 237. Ročaji za zaklopke, razen opreme za sanitarne naprave 238. Sprehajalne palice 239. Majhne veternice 240. Aparati za shujšanje, razen vodov za tok 241. Kovinske mrežice, razen kovinskih gob za industrijo mleka in konzerv ali za uporabo kot filtri 242. Naprave za ovlaževanje stanovanj in uradov 243. Skrinje za iluminacijo, razen kontaktov 244. Polnilna peresa, razen delov, potrebnih za funkcioniranje 245. Gospodinjski predmeti, razen onih za hotele, restavracije, verske ustanove in verske občine 246. Plošče za znake in signale, razen vodov za tok 247. Zunanji motorji pri plovnih objektih, razen delov potrebnih za funkcioniranje 248. Prenosne električne svetilke, kakor so svetilke za železnice, rudarje in industrijo, razen vodov za tok in prevleke 249. Ogrodje in dno posod splošno 250. Okovi pri embalaži, razen onih, ki so namenjeni za embalažo razstreliv in drugih izdelkov, kjer se uporablja baker zaradi svojih lastnosti. Preglednica „D“ PREPOVEDANA UPORABA CINKA IN CINKOVIH ZLITIN A. — Pritikline za kopalnice in stranišča 1. Sedne kopelji 2. Posodo za kopanje 3. Drogovi za zavese 4. Držaji za kozarce 5. Držaji za zrcala, razen sponke za zrcale 6. Avtomati za milo 7. Držaji za milo 8. Držaji za gobo 9. Držaji za toaletni papir 10. Stojalca za zobno krtačico 11. Obešalniki za brisače in oporniki za brišače B. — Aparati in pritikline ža gospodinjstvo in kuhinjo 12. Odpirači za steklenice 13. Priprave za praženje kostanjev 14. Posode za gorčico 15. Mešalci za cocktails-e 16. Odpirači za zamaške 17. Posodice in stojala za olje 18. Metlice za drobtine 19. Posode za drobtine 20. Žične krtače 21. Lopatice za pometanje 22. Posode za sadje 23. Lijaki 24. Galanterijski predmeti, razen čistilcev za posodo in priprave za štedenje z milom 25. Domača posoda, vštevši skodelice, škafi in vrči 26. Hrestači za orehe 27. Obročki za serviete 28. Namizna posoda 29. Posoda in vrči za pivo 30. Škatlice za čaj 31. Podstavek za čajno posodo 32. Vilice za pražen kruh 33. Podstavki 34. Izolacijske steklenice 35. Izolacijski vrči C. — Okraski za obleko in toaleto 36. Značke 37. Mali biseri, biserni okraski in izdelki iz biserov 38. Krtače z obleko 39. Stojala za klobuke 40. Lasne krtače 41. Okrasni dragulji, razen sponk na vijak in na pero, zaponk, matic za vijake, klinčkov, kavljev in drugih naprav za pritrjevanje 42. Škatlice za dragulje, razen šarnirjev in ključavnic 43. Obročki in verižice za ključe 44. Škatlice za rdečilo 45. Posodice za puder 46. Škatle za puder, razen sponk 47. Brusi za britve 48. Škatlice za britve 49. Držaji in škatle za brivske aparate 50. Škatle in avtomati za rezila britev 51. Bočaj za obuvanje 52. Pregrade za čevlje 53. Natezalci za čevlje 54. Ovoji za copate 55. Naprstniki 56. Natezovalci za kravate 57. Kovinska žica in svetleče luske 58. Natezovalci za hlače 59. Zapestnice za uro 60. Zapestni traki za uro 61. Verižice za uro 62. Okrasni predmeti za osebno ali domačo rabo D. — Orodje in 'pritikline za rastlinstvo 63. Ranjice za ptiče 64. Cvetlične košarice 65. Okraski za vrt 66. Škarje za živo mejo 67. Vitlji za cevi 68. Proprave za namakanje travnikovnin irigatorji, razen cevi v teži ne ad 140 gramov 69. Oporniki za rastline in cvetlice, stojalo za posode 70. Vrtne škarje 71. Sončne ure 72. Zajemalke ]E. — Oprema za ognjišča in za nadzidek pri ognjiščih 73. Lopatice za pepel 74. Mehovi 75. Posode za premog 76. Vedra za premog 77. Okrasne pritikline pri lesenih škafih za premog 78. Zaboji za premog 79. Lopate za premog 80. Košare za premog 81. Škaf ji za premog 82. Zabojčki za premog 83. Okraski pri nadzidku ognjišča 84. Robniki za ognjišča 85. Plošče ali mreže za prepih 86. Zakloni proti ognju in iskram 87. Stojala za drva 88. Klešče in lopate za peč in stojalo za klešče 89. Naprave za vžiganje 90. Zakloni za peč 91. Okovi 92. Metlice za pečice 93. Plošče za pečice 94. Predali za pečice ' - ' 95. Posode za drva 96. Trinožniki F. — Pohištvo, pritikline in predmeti za opremo, ki se navadno uporabljajo v gospodinjstvu 97. Zvončki in kariljoni, vštevši. zvončke za klicanje 98. Stojalo za knjige 99. Stojala za note 100. Police za knjige 101. Kandelabri 102. Svečniki 103. Okvirji za zrcala, slike, fotografije, razen zaponk za zrcala 104. Stojala za klobuke 105. Oporniki in natezala za vrvi. za"perilo 106. Drogovi, letvice in pritikline za šotore in zavese pri vratih, razen natezalcev in obročkov v premeru ne nad 25 cm in kavljav ne nad 500 gramov 107. Zaboji za obleke, razen ključavnic 108. Naprave za pripiranje vrat 109. Okrasni žeblji 110. Lonci za okrasne rastline in cvetlice 111. Pohištvo in pritikline za opremo, razea a) pohištvo ali material za urade ali industrijo b) pohištvo ali material za bolnišnice ali druge zdravstvene naprave c) pohištvo ali material, potreben za vskladiščenje in pripravljanje živil d) pohištvo ali material za bogoslužje e) glasbeni instrumenti G. — Pritikline za opremo stanovanj 112 Kavli za obešanje 113. Naprave za razpredelitev za urade in domače barske omarice 114. Kolesca pri pohištvu 115. Ročaji in bati za vrata in zaboje 116. Bati za vratiče pri omarah 117. Ploščice za ključavnice, nefiligrirane 118. Letvice in ploščice 119. Tečaji, razen peresni tečaj za klavir in dvokrilni tečaj v izmeri ne nad 50 krat 65 mm 120. Stojala za zrcalo 121. Okrasni deli 122. Držaji in letvice pri stopnicah 123. Tapetniški žeblji 124. Gongi na zidu, namizni in cevni 125. Kavlji za klobuke 126. Deske za likanje 127. Police za časopise 128. Kavlji za okraske 129. Okrasni predmèti in okraski 132. Kovinska žica za obešanje slik 133. Stojala za pipe 134. Omarice s predeli 135. Zaponke, letvice in robniki za preproge na stopnicah 136. Predelniki ža papir, razén ključavnic 137. Stojala za telefonske imènike 138. Zaboji ža prevoz dokumentov 139. Podstavki 140. Stojala za dežnike 141. Lonci 142. Ogrevači za postelje 143. Papirni koši 144. Košare za ročna dela 145. Svetlobne reklamne naprave, razen transformatorjev, kablov in drugih vodov za tok H. — Svetobne naprave in pritikline 146. Predmeti za razsvetljavo, vštevši namizne svetilke, viseče svetilke in senčnike, razen : žic in vodov za tok v teh predmetih, gorilnikov, vijakov in dodatnih žebljev za okras spojev 147. Reflektoiji, senčniki, stojala za svetilke in verižice za obešanje, razen : vijakov, zatičev in dodatnih žebljev za okras spojev 148. Okrasni predmeti in kovinski predmeti za imitacijo antičnih oblik I. — Pripomočki za kadilce 149. Namizni pepelniki 150. Drugi pepelniki 151. Škatle za cigare in cigarete, cigaretne doze ; izvzete so ključavnice, šarnirji in druge pritikline 152. Strojčki za basanje cigaret 153. Škatlice, zaklopnice in stojala za vžigalice 154. Stojala za vžigalične škatle 155. Čistilci za pipo 156. Štrgalci za pipo 157. Garniture za kadilce 158. Držaji za vžigalnike L. — Predmeti za sport in igre na prostem 159. Diski 160. Palice za golf 161. Aparati za navijanje teniške mreže M. — Pisarniški pripomočki 162. Pivniki ' r 163. Priprave za pivnike * 164. Avtomati za gumiran trak, etikete in gumiran papir 165. Risalni žebljički 166. Držaji za radimi gumi 167. Zaponke za spojne naprave 168. Zaponke in vrvice za razpredelnike 169. Črnilniki in stojala za črnilnik 170. Sponke za pisma 171. Odpirači za pisma 172. Vezi za pole papirja 173. Sponke za pair 174. Noži za papir 175. Uteži za papir 176. Stojala za peresa 177. Peresa 178. Držaji za svinčnik 179. Nožički 180. Škatlice za igle 181. Varovalni pokrovi za peresa 182. Priprave in obročki za žige 183. Ravnila 184. Škatle za kompas in risalno orodje za šolo 185. Priprave za vezavo na vijak 186. Škatle za žige N. — Razni predmeti 187. Sterilizatorji za ponve in stojala za ponve 188. Kletke, stojala za ptiče in domače živali in verige 189. Okrasne posode, razen zaponk in ključavnic 190. Kipi in kipci 191. Drogovi in okvirji za' zavese, razen obročkov O. Nesvetlobna reklama in oglašanje 192. Material za napisne deske P. — Orodje za kmetijstvo in vrtnarstvo _ 193. Vile 194. Valjarji za vrt 195. Grablje 196. Razpršilniki za vodo ne nad 250 gramov teže Q. — Kovinske pritikline za stavbarstvo 197. Vratni zvončki, razen delov ža tok - Uradnr Hst-ZvVrU.- "S.TvO. Zvezek- IV, štr. - 30~— ~lr nvoembm—I95-1-. “503 198. Zapahi a) cilindrični, trafilirani, vtisnjeni b) za oknice c) vliti d) komolčasti e) za omare j) za krožna vrata g) zapahi za okna h) ploski zapahi i) zapahi na obroč l) zapahi na pero m) za omare Izveti so zapahi v obliki trafiliranega ali vtisnjenega cilindra do 25 mm širine v jeklenih ploščicah, nezavarovani : a) z zunanjim obsegom od 50 do 100 mm b) krožne ploščice z zunanjim obsegom 80 do 100 mm 199. Ploski zapahi z dimenzijo 200 krat 25 mm 200. Podprte plošče na zidu 201. Verige v teži nad 400 gramov na 10 metrov 202. Pragi pri vratih 203. Prevleke pri okvirjih in pokrovi 204. Obrobne letvice pri točilnicah 205. Pritikline za vrata, vštevši : a) osrednje bate s premerom 50 mm ; okrogle ' s premerom 50 mm ; ovalne v dolžini 70 mm b) kljuke na ploščah do izmere 150 krat 40 mm 206. Trkala za vrata 207. Kovinske plošče zavarovanje vrat 208. Zaščitne plošče proti sunkom 209. Imenske tablice 210. Ploščice za številke 211. Poštni nabiralniki z ali brez strešice 212. Letvice proti prepihu 213. Ročaji za predale 214. Držaji za raztegnjenje 215. Okrasi za opazovalne odprtine pri vratih in oknih, razen regulacijske naprave in potegov 216. Plošče in trakovi za pod 217. Letvice za steklena vrata 218. Mreže 219. Greznice in deli za odvajanje vode 220. Kljuke za vrata do skupne dolžine 225 mm. merjeno brez plošče 221. Kavlji za vrrata in kulise 222. Kljuke pri zapahih 223. Tečaji, razen pri sedežih vodnih klo-zetov 224. Zakrivljeni kavlji 225. Obloge 226. Vložene plošče 227. Ograje in balustrade 228. Okenski okvirji, zapahi in vijaki 229. Kovinske obloge 230. Robniki pri stopnicah 231. Stebriči 232. Vetrnice 233. Pritikline za okna na splošno, vštevši : a) tečaje in osi, razen klinov in obročkov b) kljuke, plošče za kljuke, razen klinov 234. Oporniki za obešalnike, razen spojk in vijakov za pritrditev 235. Oporniki za drogove pri zavesah, razen zgornjega dela valja in vijakov z nagubano glavo 236. Kolčki pri tramih, razen klinov R. — Material in pritikline za električne aparate 237. Posode in pokrovi za električne kuhalnike, lonce, cedila za kavo in železo pri električnih ploščicah, drugi aparati za kuhanje živil in za ogrevanje vode 238. Tuljave za cevi, spojke za cevi 239. Cevi, razen onih, vdelanih v stroju 240. Pokrovi prekinjevalcev na pero 241. Lopatice in mreže za domače ventilatorje 242. Pokrovi pri škatlah s stikali 243. Plošče za gumbe za zvonec, stikala za tok in zvončki 244. Reflektorji, varovalne mreže in pritikline pri električnih radiatorjih in reflektorskih pečeh S. — Naprave za skladišča, pritikline, trgov- ske izložbe in razstave POOBLASTITEV ZA NOTARSKA IN DRUGA PRAVNA OPRAVILA Ker je priporočljivo točno določiti pravice ravnatelja za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi in drugih funkcionarjev, da overjajo podpise, sprejemajo prisege, opravljajo posvedočbe in druga notarska opravila v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljaljo britsko-■ameriške sile, zato jaz, JHON L, WHITELAW, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i Ravnatelj za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi in drugi funkcionarji oddelka za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, ki bodo imenoma določeni z upravnim ukazom Zavezniške vojaške uprave, se s tem pooblaščajo, da a) overjajo podpise b) sprejemajo prisege c) opravljajo posvedočbe d) izvršujejo splošna pooblastila javnega notarja. Člen ii Ukaz št. 317 z dne 6. februarja 1947 in upravni ukaz št. 64 z dne 18. oktobra 1949 se razveljavita. Člen iii Vse overovitve, sprejete prisege in druga notarska opravila, ki so jih dozdaj uradno izvršili funkcionarij oddelka za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, se s tem izrečejo za veljavna v vsakem oziru. Člen iv Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu» dne 29. oktobra 1951. JOHN L. WHITELAW brigadni general ameriške vojske Ref. : LDfAfsifiyi generalni ravnatelj za civilne zadeve IMENOVANJE PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA HRANILNICE „CASSA DI RISPARMIO DELLTSTRIA" Ker je bil z upravnim ukazom št. ig z dne 31. oktobra 194J rag. Arturo Martina imenovan za predsednika nadzornega odbora hranilnice „Cassa di Risparmio dell’Istria", in ker je zdaj potrebno postaviti novega predsednika tega odbora, zato jaz, VONNA F. BURGER, ar*, polkovnik, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: 1. Rag. Adolfo Parenti se imenuje za predsednika nadzornega odbora hranilnice „Cassa di Risparmio dellTstria" namesto rag. Artura Martina. 2. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. . V Trstu, dne 18, oktobra 1951. VONNA F. BURGER art. polkovnik izvršni ravnatelj pri Ref. : LDjBI51/68 generalnem ravnatelju za civilne zadeve Upravni ukaz št. 67 IZPITI ZA PRAVNE ZASTOPNIKE V LETU 1951 Ker so bili z ukazom št. 102 z dne 5. junija 1951 izdani predpisi za izpite za dosego kvalifikacije pravnega zastopnika v tem letu in je bilo pridržano imenovanje izpitne komisije, zato jaz, VONNA F. BURGER, art. polkovnik, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: Člen i IZPITNA KOMISIJA Izpitna komisija za izpit za pravnega zastopnika za leto 1951 bo sestavljena naslednje ; ; . .- .... - -v, i1;. : * AA t. novembra' 1951 566....- Uradni list Z.V.Ua- S.T;0: -Zvezek' TVrštrr -30 Člani : Namestniki članov : Tajnika : Namestnik tajnika: Ta ukaz stopi v V Trstu, dne 20. Ref. : LD/BI5I/67 Dr. Antonio JANCHI, svétnik apelacijskega sodišča, predsednik Dr. Francesco Saverio SANTONASTASO, namestnik državnega prokuratorja, član Prof. Agostino ORIGONE, profesor javnega prava, član Odv. Edoardo SCHLECHTER, član Odv. Paolo de GRISOGONO, član Dr. Carmelo PALERMO, svetnik apelacijskega sodišča, namestnik predsednika Dr. Ennio PELLEGRINI, državni prokurator, nadomestni član Prof. Rodolfo AMBROSINO, profesor rimskega prava, nadomestni član Odv. Andro CLARICI, nadomestni član Odv. Guido TIBERINI, nadomestni član Antonio LELLI, pisarniški predstojnik pri apelacijskem sodišču Mario PERRIA, tajnik-predstojnik pri državni prokuraturi Mario ROMANO, sodni kanclist pri apelacijskem sodišču. Člen ii VELJAVNOST UKAZA veljavo na dan, ko ga podpišem, oktobra 1951. VONNA F. BURGER art. polkovnik izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve POOBLASTITEV ZA NOTARSKA IN DRUGA PRAVNA OPRAVILA Ker je ukaz št. iji z dne 29, oktobra 1951 odredil, da se imenoma določi ravnatelj za pravne zadeve in drugi funkcionarji oddelka za pravne zadeve, ki bi jih imenoval za sprejemanje priseg in za druga opravila v smislu omenjenega ukaza, zato jaz, VONNA F. BURGER, art. polkovnik, izvršni ravnatelj pri generalnem ravnatelju za civilne zadeve, ODREJAM: ČLEN I NICHOLAS R. VOORHIS, polkovnik J.A.G.C., ravnatelj za pravne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, in J. STEWART REAKES, major R. S.F., pravni častnik pri oddelku za pravne zadeve, se s tem pooblaščata za opravila, našteta v ukazu št. 171 z dne 29. Oktobra 1951. Člen ii Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 29. oktobra 1951. VONNA F. BURGER art. polkovnik izvršni ravnatelj pri Ref. : LDfBf $if6g generalnem ravnatelju za civilne zadeve VSEBINA Ukaz št. 165 Prenos neprimičnin od javne vodne imovine na imovino državnega zaklada 493 št. 166 Ustanovitev tečaja za diplomo inženirja na pododdelku za prevozno stroko na vseučilišču v Trstu .................................................. 494 št. 167 Preureditev porotnih sodišč ............................................. 494 št. 168 Sprememba ukaza št. 175/1950 ............................................ 509 št. 169 Predpisi za pravično porazdelitev davčnih bremen, na izredni davčni popis, ter za ured it e v sporov o posrednjih davkih in taksah od trgovskih poslov.. 509 št. 170 Omejitev uporabe niklja, bakra, cinka in njihovih zlitin .............. 545 št. 171 Pooblastitev za notarska in druga pravna opravila....................... 565 Upravni ukaz št. 66 Imenovanje predsednika nadzornega odbora hranilnice „Cassa di Risparmio dellTstria" ............................................................. 566 št. 67 Izpiti za pravne zastopnike v letu 1951 .............................. 566 št. 68 Pooblastitev za notarska in druga pravna opravila..................... 568