\ CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEYO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. M 31 — Retiro 5839 Leto II. BUENOS AIRES, 3. NOVEMBRA 1934 štev. 56 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH Španska revolucija Poročila, ki prihajajo sedaj iz nesrečne španske dežele, nam podajajo bridke slike o grozovitostih, ki so se dogodile tekom oktoberske revolucije. Neizprosni boj med vstaši in vladnimi četami je povzročil ne samo ogromno materialno škodo, marveč tudi nad vse veliko število človeških žrtev, ki jih cenijo v tisoče. Tudi po revoluciji od 14. aprila 1931, ki je odpravila diktaturo generalov in monarhično državno uredbo, ne more najti nemirni španski narod o-nega ravnovesja in miru, ki je potreben za utrditev in napredek republikanskega režima, pa tudi za gospodarski razvoj države. Cortes Constituyentes, ki so položile temelje levičarski, socialni in od cerkve ločeni republiki, so z veliko vnemo podpirale celo vrsto vlad, ki so prisegae na republikansko ustavo; delo te skupščine pa se je španskemu narodu gotovo zdelo v nekaterih pogledih pretirano, preveč enostransko usmerjeno. Kako naj si sicer razlagamo, da so volitve od 19. novembra 1933 dale prav veliko zmago protilevičarskim strankam? "Narod, ki se je bil s takšnim navdušenjem izrekel za republiko, se je kmalu razcepil v dva velika tabora, ki sta se sovražno gledala: na eni strani levičarski blok s socialisti, sindikalisti in komunisti, na drugi pa takozvana protimarksistična zveza s konservativci in katoličani, ki so se pripravljali, da popolnoma izpodrinejo oni veliki vpliv, ki so ga imeli socialisti takoj po revoluciji. V parlamentu se je začel boj, v katerem so socialisti zgubljali postojanko za postojanko. Manjšinske stranke, njim na čelu radikali, so dajale ministre, ki so se, po sili razmer, nagibali na ono stran, ki je zmagovala; in to je bila desničarska reakcija, ki je pod vodstvom Gila Roblesa začela brenkati že na fašistične strune. Pred to nevarnostjo so se družili v enotno fronto socialisti in komunisti, dasi so jih ločevale velike ideološke razlike. Voditelji levice so začeli pridigati pro letarskim masam, da je revolucionarna vstaja neizogibna, ako naj se republika reši pred navalom fašizma in delavstvo se je z vnemo začelo pripravljati na; upor. Sindikalne organizacije se niso ustrašile denarnih žrtev, da bi le zagotovile zmago prole-tariatu. Potrošile so, kakor računajo okroglih 18 milijonov peset za nabavo najbolj modernega orožja in municije. Socialistične mladinske organizacije so stvorile bojne oddelke, ki so se vneto vežbali pod vodstvom izkušenih voditeljev. Levičarski možje in listi so brez prikrivanj napovedovali izbruh revolucije. Že pred uekaj meseci je bilo vse pripravljeno, manjkal je le povod, manjkala je iskra, ki naj bi sprožila strel. To povod je prišel, ko je Samperov kabinet podal ostavko in je Lerroux, voditelj radikalov, vključil v svojo no vo vlado tudi štiri ministre fašistične tendence. Proglasila se je takoj splošna protestna stavka in plameni vstaje so začeli švigati po vsej Španiji. Švigali so, a niso povsod užgali. V Madridu kjer bi moral biti boj najbolj odločilen, in tako tudi v drugih važnejših mestih, prave revolucije sploh ni bilo, marveč so se dogodili le osamljeni napadi na vojaštvo, policijo in na civilno gardo. Tudi v Kataloniji, kjer je predsednik Compa-• ty«, pod pritiskom svojih pristašev, proglasil neodvisno katalonsko republiko v okviru Zveze španskih držav, ni bil upor posebno resen: padlo je nekaj žrtev, a preden je preteklo 12 ud, je bila revolucija že končana in so bili revolucionarni ministri le po ARGENTINSKE VESTI VSEH MRTVIH DAN Včerajšnji dan je bil posvečen spomina onih, ki so pred nami odšli v večnost. Z občutki, polnimi domotož-ja, so naše misli plavale na nepoznane grobove onih naših izseljenskih bratov, ki jih je ugrabila smrt (v tujini, kamor jih je bil zanesel boj za vsakdanji kruhek, ali pa jih je prepodilo preganjanje. V tuji zemlji, daleč proč od ljubljenih rojstnih krajev, počivajo njihove kosti. Ni cvetlic na njihovih hladnih grobovih, in ni lu-čic. Naj so jim cvetke naše misli, lučka pa naj ho v naših srcih spomin na nesrečne brate, ki so postali žrtve mačehe tujine.. N. v m. počivajo! o—o—o ŽALNA MANIFESTACIJA SOKOLA BUENOS AIRES I. V dvorani ul. San Juan se je vršilo v nedeljo popDldne žalno zborovanje v počastitev spomina tragično pre minulega kralja Aleksandra I. Ujedi-nitelju. Žalno manifestacijo je priredilo Sokolsko društvo Buenos Aires I. in udeležilo se je tudi mnogo naših di, ki so docela napolnili dvorano. Starosta Ševič je prečital dolg govor, v katerem ie obrazložil življenje in delo pokojnega vladarja, največjega Jugoslovana. Govor je imel, v i-menu slovenskih Sokolov v Buenos Airesu, tudi g. Pelikan, ki je povda-ril zasluge kralja Aleksandra za uje-dinjenje vseh Jugoslovanov ter pojasnil tudi težko izgubo, ki so jo utrpeli z njegovo smrtjo Slovenci in Hrvati na Primorskem. Priprave za božičnico Kakor prejšnja leta, tako priredi tu di letos slovenska šola v Buenos Airesu božičnico za vso našo tujajšnjo izseljensko deco. O sporedu te lepe otroške prireditve, o času in kraju, kjer se bo vršila, bomo še pravočasno obvestili javnost, katero pa že sedaj prosimo, naj skuša — vkljub slabim časom — s prispevki pomagati, da bodo naši malčki kar najbolj zadovoljni, ko pride njihov praznik, ki ga vsako leto s takšno nestrpnostjo pričakujejo. Prispevke bodo nabirali člani "Tabora", ki se morajo izkazati s posebnim pooblastilom, opremljenim z društvenim pečatom in podpisi. Odbor "Tabora" Proračun buenosaireške občine Intendanca je poslala občinskemu svetu proračun za leto 1935. Predvideni stroški znašajo 101.277.2G0 pesov, kar je skoro osem milijonov manj nego so znašali občinski stroški v letošnjem letu. Boj proti nepismenosti V Buenos Airesu se je oivorila v ponedeljek I. drž. konferenca o nepis menosti. Sklicala jo je vlada z namenom, da se na njej prouče sredstva in poti, po katerih naj bi se kar najbolj zmanjšala nepismenost v Argen-tiniji. o—o—o Poletna ura V skladu z določbami naredbe od 14. oktobra 1932, je bila uvedena 31. oktobra opolnoči poletna ura, t. j. kazalce je bilo treba premakniti za celo uro naprej. Poletni čas bo veljal do 28. februarja 1935, opolnoči. Ta navada je bila uvedena v Evropi, tekom vojne, z namenom, da se pri delu čim bolj racionalno izrabi dnevna svetloba ter se skrčijo izdatki za umetno razsvetljavo. Tu so prvi krat poskusili s poletno uro po vojni, Uriburujeva vlada pa jo je leta 1932 uvedla za stalno. Kakor prejšnja leta. tako so se tudi sedaj mnoga udruženja upirala dekretu, ki spravlja ljudi bolj zgodaj s postelje, a protesti niso nič pomagali. Mraz povzročil veliko škodo v Mendosi in drugod Huda slana je prejšnji petek zjutraj povzročila mnog j škode v pokrajinah Mendoza, San Juan, Catamar-ca, San Luís in La Bioja. V vinogradih in na sadnem drevju nastala ško da j9 ogromna: 20, 30 do 80 in, ponekod, celo 100 od sto; povprečno škodo cenijo na 40 od sto. Poljedelci so hudo prizadeti ter jim je slama uničila velike upe, ki so jih imeli v letošnji pridelek, ker so sadna drevesa in trte prav dobro obetale. Precejšnjo škodo ie povzročila slana tudi v nekaterih krajih córdobske pokrajine, v Pampi de Achala (Córdoba) je celo dve uri snežilo, o—o—o Slabi časi Vlada namerava odpraviti, za trgovino na drobno, takozvani davek na transakcije ter uvesti ¡na mesto nje ga davek na prodaje, ki bi se moral ■odrajtati samo tedaj, ko se blago prvi krat proda. Argentinska industrijska zveza pa se je že oglasila s protestom. Pravi, da bi ta novi davek hudo o-bremenil industrijalce, ki se itak borijo z največjimi težavami proti sedanji krizi. V spomenici, ki jo je zveza poslala kongresu, je rečeno, da de lajo mnoga industrijska podetja sedaj z zgubo in da je prav malo takšnih obratov, ki delajo z več ko 2-odstoinim dobičkom. Industrijci predlagajo, naj bi se raje povišal dohod-ninski davek onim osebam, ki prejemajo res visoke dohodke in ki radi tega lahko vzdrže hujši pritisk davčnega vijaka. Za izkoriščanje kobilic Vsakomur je znano, da so kobilice veliku nadloga in huda šiba božja za poljedelstvo ter da ie tudi Argenti-nija s to šibo prav močno bičana. — Proti požrešnim 'Uvalicam se vodi vsa ko leto prava vojna, za katero se izdajajo velike vsote. Neki iznajdljivi mož iz Bowera pri Córdobi, Gasse po imenu, je pa izsledil način, kako bi se škodljive kobi-ice uporabile v koristne svrhe. Že na kongresu za pobijanje kobilic, ki se je vršil v juliju v glavnem mestu córdobske pokrajine, je povedal zbo-rovalcem načrt, kako bi kobilice tvorile prvino za važno industrijo, ki bi utegnila mnogo korostiti deželi, ker bi zmanjšala brezposelnost, obenem pa tudi pospešila pokončavanje kobilic. Pred nedavnim jo poslal poljedelskemu ministrstvu podrobnejši na črt, v katerem je obrazložil, kako in kaj misli. Trdi .namreč, da se iz kobilic more dobiti, v za to posebno ure jenih tovarnah, olje. ki bi 'se uporabilo pri gradnji cest (netlakovana ce sta, katere zgornja plast se napoji z oljem, je zelo trpežna, voda je ne raz kopava in prah se na njej ne nabira) — poleg tega pa bi se pridobili še drugi proizvodi, ki bi našli hvaležna tržišča. Gasse pravi, da bo mogoče izdelovati tudi posebne vrste milo, ki je zelo dobro za odstranjevanje mastnih madežev. PREDAVANJE V društvu "Tabor", ui. Luís Viale 1746, bo predoval bodočo nedeljo, 11. t. m., g. Josip Novinc "O postanku in razvoju zadružništva". Pričetek ob 4.30 pop. Vstop k predavanju je prost. DRUŠTVENIVESTNIK | IZSELJENSKO DRUŠTVO "TABOR" Jutri, v nedelje 4. novembra, so bo vršil ob 5. pop. sestanek dramatičnega odseka. ljudi, ki so docela napolnili dvorano, ga odseka. 01) 6. popol. sestanek pevskega odseka. Prihodnjo nedeljo, 11. nov., ob 4.30 pop., se bo vršilo v društvenih prostorih ul. Luís Viale 1746 javno predavanje "O postanku in razvoju za-držništva". Predaval bo g. Josip Novinc, ki bo pozneje razpravljal še o zadružništvu po argentinskem zakonu, o organizacij zodrug, o pomenu zadružništva za naše izseljenstvo — torej o vprašanjih, ki so od največje važnosti za vso našo skupnost. Ta prvi ciklus predavanj v "Taboru" bo o-tvoril društveni tajnik z govorom o ciljih in namenih te naše izseljenske organizacije. Vstop k predavanju je prost in vsi oni, ki jih zanima važno vprašanje zadružništva, so vabljeni, da se ga udeleže, ne glede na to, ali so člani ali ne. Po predavanju se bo vršil družabni večer in bo sviral društveni orkester. Odbor. Novinarja so izgnali Neki novinar, uslužben pri buenos-aireški podružnici velike mednarodne obveščevalne agancije, je nekemu chilskemu listu poslal čudno poročilo o mednarodnem evharističnem kon gresu, ki se je vršil v Buenos Airesu v prvi polovici oktobra. Mož je dal prost razmah svoji bujni domišljiji ter je v sosedno državo poročal neresnične in neresne stvari. Veliko vlogo je dal v svojem poročilu 'gauchom' in rdečekožcem ter je v živih barvah naslikal njihovo pretvezno udeležbo pri velikih evharističnih slavnostih. V zlobni hudomušnosti je porinil življenje v glavnem mestu Argentinije za celih sto let nazaj. Mnogim se je zdelo tako pisanje za-smehljivo in žaljivo; protestirali so pri agenciji, ki je morala novinarja odpustiti. S tem pa zadeva še ni končala, marveč se je tudi vlada oglasila v zaščito argentinske časti. V torek je objavila dekret o izgonu neprevidnega novinarja. Moral je zapustiti deželo, v kateri si je že več let služil vsakdanji kruhek. KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271. ^^«tiiiiTiif i iiitiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiittiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitfiiitiiiiiiiiHiiciiiiiiiitiiiiiifiitiiiiMiiiiii'iiitiiiiiiiiiiitiiTiMiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiit rrr rirrrrTTTr**^p MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU ( KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJEE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- NASI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V § NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ ( 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO 1 H Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^^«'■■iifiiitaaJiiaiiJiJtiJiiifiiiiiiiiiiiiHaaiiiiiitiitiiifiiitiiiiiiiiciiiiiiaiuitiiiiiaiiiiitiiiiiiiiiuitiaitiiiiiiiiiiiii*' KiiitiiitiiititM titiitiiiiiittiii miiiiiii iiitiiiiiii liittiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiii-iiiiiiiitiniiif iiituiiiiit*«- OBČNI ZBOR SOKOLA BUENOS Aires I. Preteklo nedeljo, po zaključitvi žalne manifestacije, o kateri poročamo na drugem mestu, se je vršil v prostorih Sokola Bs. Aires I., ul. San Juan 782, občni zbor tega društva. Tajnik br. Marinčevič je podal poročilo o dosedanjem delovanju začasnega odbora; po odobritvi tega poročila so se vršile volitve ki je bilo izbrano novo društveno vodstvo. Oglasili so se nate razni govorniki. Br. Pelikan je povedal, da so se bili začasnemu odboru priključili tudi ne kateri Slovenci z namenom, da se vsi sokoli., ne glede na plemenske in verske razlike, združijo v Buenos Airesu v močno društvo, ki naj bo trden temelj jugoslovanstvu v izseljenstvu in ki naj se bori za one ideale, za ka tere je padel največji sokol, kralj A-leksander. Pozval je slovenske sokole, or.j pristopijo v Sokolsko društvo Buenos Aires I. Učinkovit govor je imel br. Jurešič, ki je vzpodbujal prisotne k edinosti, medsebojnemu spoštovanju in podpiranju. Govoril je o kralju Borcu in Ujedinitelju, ki je svoje življenje daroval na oltar domovine, ter je pozval navzočne, naj s pet-minutnim molkom počaste spomin pok. vladarja; njega in junakov, padlih v osvobodilnih vojnah, ter spomnijo tudi s kratko molitvijo. H koncu je bivši starosta br. Jurko-vič spregovoril tople besede. Med govorniki so nekateri obsojali delovanje tukajšnjega "Domobrana", pa so se bili slišali medklici, ki so zahtevali takojšno dejansko intervencijo proti omenjeni organizaciji. Zato je br. Jurkovič pozval navzočne, naj se v miru povrnejo na svoje domove, ka kor se sokolom spodobi. Kakšnih 50 novih članov se je na občnem zboru vpisalo v društvo. V nedeljo, 4. t. m. ob 11. dop. se NEDVIGNJENA PISMA PRI BCO. GERMANICO Mnogo je naših ljudi, ki jim cas ne dovoljuje, da hi hodili na BANCO GERMANICO, kamor jim prihaja]«» pisma, redno gledat, ali je zanje kaj pošte; stalnega naslova pa nimajo, da bi jim zavod mogel dostavljati prejeto. Tem našim rojakom bo gotovo prav, ako bo omenjena banka, ki šteje med svojimi poslovnimi prijatelji največ naših ljudi, objavljala v "Novem listu" od časa do časa seznam na njenem poštnem oddelku ležečih pisem. Antonič Jožef iz Sesljana pri Trstu Ahčin Miha (Preddvor pri Kranju) Barkovic Stanko Banko Aloiz (Prekmurje) Blaži«a Blaž (Kamnje) Brčevič Jožef (iz Istre) Boltar August (Gornje Polje pri Kanalu Bogateč Victor (Sv. Kriz pri Trstu) Bore Andrej (Mengeš) Čeligoj Franc (Velike Munje) Čermelj Vincenc (Plače) Čopič Jožef Kobarid) Čopi Aloizija (Kobarid) Čopot Gizela Čopot Ivan Domijan Jožef, Božov Dolgan Mihael Ekart Marija (Prepolje) Ferletič Aloiz (Ferletiči) Gabrijelčič Anton (Ložice) Grassich Anton (iz Pulja) Grebene Aloiz (Stopiče) Golob Franc (Kojsko) Golob Veronika (Kojsko) Gomišček Franc Gorijan Ivan Horvath Jožef (Filovci) Horvat Jožef (Batež) Hožnar Ivan (Kobarid) Boje Jože (Stranskavas) Hrovat Janez (Praproče) Prezelj Anton vrši v ruski cerkvi, ulica Brasil 315 parostos za kralja Aleksandra. Nato pa zborovanje v ulici San Juan 782. Prosi se o obilne udeležbe. o—o—o Z NAŠEGA POSLANIŠTVA Kr. jugoslovansko poslaništvo v Bu enos Airesu (Charcas 1705) poziva na-sledne izseljence, da se javijo na gornji naslov: Branka Andrija Pušetia iz Osijeka, Boška Gjura Papaca, ki je imel svoj naslov do 1931 leta: Tandil F.C.S. Cas. Correo 24 ter Matu Vučkoviča iz Dugopolja. KROJACNICA IN TRGOVINA GORICA DIPLOMIRANA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» Krojačnica Leopold Ušaj Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro izbero angleškega in češkega sukna ter soli-, dne cene. Prvovrstno delo ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. A Iva rez 2288, esq. TreUes SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak ]e dobrodošel - NOVI LIST Stran 3 1 rt SLOVENCI DOMA IN DRUGOD I VESTI IZ DOMOVINE )l Ljubljano nameravajo pove čati 2e nekaj let je, odkar govore v Jugoslaviji, da bi se nekaterim mestom, ki zelo rastejo, priključili deli okoliških občin. Tako tudi v Ljubljani, kjer so mnoge velike stanovanjske koloni- | je segle že zdavnaj čez mejo mestne | občine. Ljubljani naj bi se prikljušile j celotne občine — ;U pa le njih del — Zgornja Šiška, Ježica, Dobrunje, Rudnik, Moste in Vič. Na severu naj bi bila meja mestne občine na Savi. Tako bi dobili veliko Ljubljano, ki bi štela okrog 90.000 prebivalcev. Gospodarskim krogom okoliških občin ne mika bogve kako ta misel, ker obratu jejo zdaj z mnogo manjšimi davščinami kakor pa bodo potem, ko bodo postali meščani, zelo pa se za to misel ogrevajo državni nameščenci in upokojenci, ki prebivajo zunaj mestne občine ter bi s priključitvijo prišli v I. draginjski razred in bi se jim plača oz. pokojnina zvišala. Izgleda, da bo v tej zadevi v dogled nem času odločilo notranje minister-stvo. Imenovanje prof. Stražnicke-ga Iz Zagreba je odpotoval v Saarbru-cken prof. dr. Milorad Stražnicky, bivši jugoslovenski poslanik v Buenos Aires in Haagu. Profesorja dr. Stražiiickega je pozvala Liga narodov da sodeluje pri plebiscitu v Saarbru-cknu kot član vrhovnega sodišča. To plebiscitno sodišče ima 14 članov ter so v njem zastopane naslednje države: Švica, Norveška, Holandska, Švedska, Italija, Luksemburg, Španija, Portugalska in Jugoslavija. Holandska izganja brezposelne Slovence. Brezposelnost v Holandiji je veliko večja, kakor se to splošno misli. Po Statistiki zadnjih tednov je od 8 milijonov prebivalcev 360 tisoč brezposelnih. Vsako četrtletje je tam odpuščenih najmanj 30 slovenskih rudarjev, družinskih očetov, ki jih potem z družinskimi člani in pohištvom pošiljajo v Ljubljano. Delodajalec v Ho landiji plača do Ljubljane voznino in tovornino, v Ljubljani pa trkajo de-portiranci na vrata raznih socialnih ustanov, proseč za podporo. Večinoma nimajo niti toliko sredstev, da bi mogli v svoje domovinske občine. Deportacije so za Jugoslavijo in njene gospodarske razmere, izguba. — — Prvič potrošijo izseljenci ob izseljevanju velike svote, ka tere vsled slabih delavtekih razmer ne morejo vrniti domovini ali svojcem. Dcdar gre ven iz države, ki se ne vrne. Koncem vsega je pa treba še državne podpore, da se morejo žrtve vrniti v svoje domače občine, kot tudi za preživljanje teh izgnanih družin. Smrtna kosa v Ljubljani je umrl znani veletrgo-vec z železnino Jurij Verovšek, brat popularnega dramskega igralca. Preminul je istotam tudi gedališki scenograf Vasilj Ušanov, ruski emigrant, rodom iz Ukrajine. Delal je v Osijeku, Zagrebu, zadnjih pet let pa v Ljubljani. V svoji stroki je bil mojster, kakršnega ljubljanskega gledališča še ni imelo. Trije samomori v dveh dneh V dveh dneh je bil izvršen v Mariboru tretji samomor. Prvi dan sta «e ubila neki študent in trgovski so-1 rudnik, drugi dan pa se je vrgla pod y'nH na koroški progi 17 letna lasni-čarska vajenka Dragica Forstriaričeva iz Studencev pri Mariboru. Učila se je lasničarstva v mestu, seznanila se je z nekim fantom ter se zaljubila vanj. Zadnje čase pa sta prišla nekaj navzkriž in zvečer je pričakala vlaka na koroški progi ter se tik pred lokomotivo ulegla na tračnico. Vso jo je razsekalo, glava in del trupla je ležala na eni strani tračnice, trup pa je bil razmesarjen no drugi strani in raztresen ob progi. Težka nesreča na ljubljanskem kolodvoru Na glavnem kolodvoru se je 21. septembra popoldne pripeLila huda nesreča, ki je uničila življenje 45 letnemu premikaču Jakobu Jeraju. Zaposlen je bil pri premikanju voz na tirih pred kurilnico ter je moral spe-njati in odpenjati vozove. Ta posel izvršujejo premikači v vedni smrtni nevarnosti med odbijači voz. Jeraj je usodnega dne pri nekem takem o-pravilu imel nesrečo: ko je spel voza in se umikal izpod vagona, mu je najbrže spodrsnilo, nenadoma je nam reč to vari» opazil, da leži Jeraj na tiru in da je šel voz čezenj. Kolesa so mu šla čez prsi in Jeraj je bií v hipu mrtev. Ponesrečeni Jeraj zapušča ženo in dva otroka. Najstrožji jugoslovanski žan-dar umrl V Vinkovcih je umrl policijski nad zornik Lovro Jakšič, ki ie služboval polnih 53 let. Pokojni Jakšič ni bil samo eden od najstarejših, temveč tudi eden od najstrožjih jugosloven-skih polistov. O njegovi vestnosti in strogosti je v krajih, kier je služboval, razširjenih mnogo anekdot. Ena od njih pripoveduje, kako je Jakšič aretiral svojo lastno ženo} Doma pri kosilu mu je žena pripovedovala o ne kem sporu, ki ga je imela na trgu, in v možu se je takoj vnela policijska gorečnost. Nataknil je kapo, opasal sabljo ter ženi pred vso družino napovedal aretacijo. Žena se je branila, otroci so jokali, mož pa je bil samo strog policist in ženo je takoj od vedel v zapor. Po vseh predpisih je spisal prijavo, zaprti ženi pa je skozi rešetke policijskega zapora povedal, da jo ima sicer rad, a da je moral storiti svojo dolžnost. Zadeva pa ni bila huda in je žena že čez nekaj ur prišla domov. POZDRAVE IZ CATAMARKE pošiljajo cenj. bravkam in bravcem Novega lista naslednji naši slovenski rojaki: Ivan Šircelj, Ivan Zrimšek, Andrej Cipigoj, Josip Udovič in Karel Sancin. V pismu pravijo, da jih je tam prav malo Slovencev, a vedo zato tem bolj cenijt, kako dobro de človeku, ako ima v tujini družbo svojih rojakov. V imenu prijateljev našega lista se jim zahvaljujemo za pozdrave ter jim želimo, do bi se kar najbolje imeli v oddaljeni Catamarki. (Ur.) i Zobozdravnika { | Dra. Dora Samojlovich de I * Y?—IT _______* * * Dr. Félix Falicov * Dentista * * Falicov * * i íjc Hí * Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * * u. T. 59 La Paternal 1723 Šjj «fc ¿ j VESTI S PRIMORSKEGA] Tragična usoda istrskega begunca Sušak, 22. septembra. — Dva mlada Istrana sta predsnočnjim brez potnega lista pobegnili z Reke čez Re-čino na Sušak. Opazil ju je obmejni miličnik, ki je pričel streljati za njima. Prvi je srečno prišel čez reko, drugi pa je bil smrtnovarno ranjen. Josip Caharija in Božo Pi-kačin o-ba iž Žminja, sta predsnočejim okrog 6.30 zveč. na reški strani blizu klavni ce skočila v Rečino ter nagio prebre-dla vodo. Ko sta bila že na jugoslo-venskem bregu, ju je opazil na italijanski strani stražujoči miličnik, ki so ga nanju opozorili italijanski tram vajski uslužbenci. Takoj ie pričel streljati za njima. Oddal je štiri strele. S prvim je zadel Josipa Caharijo v levo roko iti mu odbil prst. Dva naslednja strela sta zgrešila. S četrtim strelom pa je zadel Caharijo v hrbet. Prestrelil mu je pljuča. Caharija se je zgrudil na breg. Nemudoma so ga prepeljali v oolnico na Sušaku, kjer se sedaj bori s smrtjo. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija, da ugotovi, ali niso bili zaradi početja obmejnega miličnika pre kršeni obmejni predpisi. Na Sušaku so ljudje zaradi tega dogodka- zelo razburjeni. Pritisk proti staršem, ki šolajo svoje otroke v Jugoslaviji Teroristični pritisk, ki ga izvajajo Italijani s pomočjo svojih oblasti in fašističnih organizacij nad jugoslo-venskim prebivalstvom v Istri in Julijski Krajini, se poleg zapiranja šol, zadružnih organizacij ter prepovedi molitve in petja v slovenskem ali hrvatskem jeziku razširja sedaj po programu tudi na roditelje, ki pošiljajo svoje otroke v šole v Jugoslaviji. Znano je namreč, d?, so mnogi Slovenci in Hrvati v Italiji šolali svoje otroke v Jugoslaviji, da bi jih rešili pred potujčenjem in jim ohranili ma terin jezik. Razumljivo je bilo to tem bolj, ker v svoji ožji domovini nimajo nobene šole, nobenega zavoda, kjer bi se lahko učili tudi materinščine. Pošiljanje otrok jugoslovenskih rojakov na šolanje v Jugoslavijo seveda ni všeč fašističnemu režimu, ker vsaj malo zavira fašistično politiko raznarodovanja. Šolanje otrok v Jugo slaviji je fašističnemu režimu še tem bolj neljubo, ker vzdržuje in ustvarja vsaj rahle duhovne zveze med zasužnjenimi pokrajinami in svobodno Jugoslavijo. Zato so bili starši in otroci že do sedaj izpostavljeni neprestanim šika nam, ki so marsikoga odvrnile od tega, da bi ustregel svoji srčni želji. — Vendar pa so mnogi kljub vsem oviram in nevarnostim še pošiljali otroke šolat v Jugoslavijo, da bi jih tako ohranili sebi in svojemu narodu. V dneh, ko je v Švici zasedal kongres narodnih manjšin in je manjšin- O uprizoritvi Cankarjevega ^Pohujšanja Preteklo soboto je imel "Tabor" v dvorani "Garibaldi" spet svojo prireditev. Precejšen del občinstva se je odzval vabilu in sedeži dvorane so bili od malega vsi zasedeni. Prireditev je pričela kot običajno, t. j. s slovensko točnostjo: mnogo pozneje, nego je bilo javljeno. To je bil tudi vzrok, da je igra tako pozno končala, in sicer komaj ob 1. po polnoči. Čas bi bil, da bi naše občinstvo upoštevalo prošnje odborov posameznih društev ter prišlo na prireditve ob napovedani uri. Izven sporeda nam je najprej mešan zbor zapel pesem "Slovan na dan!". Vsak, kdor je slišal na prejšnji prireditvi zbor "Tabora", je v soboto lahko videl in slišal, da se je zbor sedaj bolj potrudil. Pesem je bila prilično dobro zapeta, le basi so ne nam zdeli prešibki in znana nam dobra solistinja nas ni popolnoma zadovoljila, ker vemo, da zmore mnogo več. Korajžo si je dala šele proti koncu, dočim je bila v začetku pretiha. Škoda, da kratkemu predavanju o Cankarjevih delih občinstvo ni mnogo sledilo. Dasi Cankarjeva farsa "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" ni težka, kar se razumevanja tiče, vendar je precejšen del občinstva ni razumel. O uprizoritvi te sijajne Cankarjeve farse smemo reči, da je bila v splošnem igra dobro podana, dasi nas niso vsi igralci popolnoma zadovoljili. Kot topi so bili vsi dobro izbrani in tudi maske so bile dobre; škoda le, da je šminko kvarila slaba razsvetljava, v skladu z možnostmi odra, tudi dobra, dasi bi igra zahtevala mnogo več. Kar se režije tiče, moram nekaj pri pomniti: več krat se moramo pri re-žiranju ozirati tudi na naše občinstvo, katere še ne zna ceniti oderske umetnosti. Pravim to glede vloge zlodeja, ki je bil dobro podan, ni pa zadovoljil našega občinstva; igralec je pretiraval, posebno v samogovoru tretjega dejanja, kjer je bil preveč počasen, deloma nerazumljiv in zato dolgočasen. Tudi pri skupnih govorih rodoljubov se je zašlo v Delakovo ska zaščita tudi v Društvu narodov bila potisnjena v ospredje, pa so prispele iz italije vesti, da je nestrpni in zaslepljeni fašizem začel akcijo, ki naj odvzame slovenskim in hrvatskim staršem še to zadnjo nado. Fašistične oblasti so začele klicati na odgovor starše, ki imájo svoje otroke v Jugoslaviji. Zahtevajo od njih, da morejo navesti utemeljene razloge, za kaj jih ne šolajo v Italiji. Ob enem jim groze s sodnim preganjanjem zaradi — obtujitve otrok! Ako bodo italijanske oblasti to akcijo nadaljevale — in bati se je treba, da jo bodo — bo to pač najboljši dokaz, cia fašizem ne misli iskreno ne na sporazum s Francijo in še manj na sporazum z Jugoslavijo. režijo "Hlapsa Jerneja", kar ni preveč odgovarjalo. Krištov Kobar, imenovan Peter, je bil kot tip zelo dober, ni bil pa popolnoma jasen v izgovarjavi. Tudi se kot umetnik ni dobolj pokazal in ni izkazal one ljubezni, ki bi jo moral čutiti do Jacinte. Vsega željno in vsega sito Jacinto nam je igralka izbor-no podala. Res da je v III. dejanju nekoliko pozabila na pijanost, a ji tega ne zamerimo, ker vemo, kako težko je poglobiti se v takšne originale. Lahko pa rečem, da obeta gčna. Li-pičarjeva postati ena zelo dobrih moči na našem odru. Tudi župan je s svojim životom im-poniral, ne pa toliko v glasu, ki je bil pTešibak. Ponosni županski govori niso \prišli docela do veljave. Pri županji bi bili pričakovali več resnosti in ponosa. Pravo čednost doline šentflorjan-ske smo videli v učitelju Šviligoju, ki je bil zelo dobro podan. V maski je bil nekoliko premlad in bi mu morda mnogo bolj pristojala maska notarja. Notar dober, posebno kot tip. Pri Cerkovpiku je bilo šminkanje pomanjkljivo; v splošnem je bil dober, a ne tako v prizoru z Jacinto, kjer svoje lepe vloge ni popolnoma do-igral. Dobro so se odrezali dacar, štacu-nar, popotnik in ostali. Tudi debeli človek je s svojim impozantnim glasom in životom popolnoma izvršil svojo dolžnost. Pri zlodeju, kot sem že omenil, je bilo preveč pretiravanja. V prvem dejanju igra za hrbtom rodoljubov popolnoma sam svojo vlogo le z mimiko, pa ni v teh prizorih izvršil svoje naloge, govorov rodoljubov ni dovolj sekundiral, temveč je vseskozi le skrival svojo kozlo brado. Ne vem pa, kdaj bo naše občinstvo pridobilo nekoliko smisla za odersko umetnost ter pričelo ceniti trud in poždtvovalnost naših dram. odsekov s tem, da se bo kaj bolje obnašalo ter da s klepetanjem ne bo motilo igre. Potrebno bi bilo mnogo pisati o tem, pa menda ni vredno izgubljati časa, ker vem, da so za nekatere vse prošnje in vsa pridoganja le bob ob steno. En nasvet pa lahko dam: kogar igra ne zanima, naj ne moti i-gralcev in občinstva, marveč naj gre raje "na kozarček". V dvorani ga ne bomo prav nič pogrešali. Savo. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES | U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE? ZVEZE NA VSE STRANI Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bokzni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh žen- skih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike In sprejemamo od 10. - 12. ure ter od 3. - 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje u. 31 Retiro _ 1619 Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA !EI3EMEI0SISMEI312iSIEiai50! Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začeiija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 .. NOVI LIST RAZPOROIČE NA FRANCOSKEM Leta 1884 je izšel francoski ločitveni zakon kot prvi v kulturnih državah in za pol stoletja, ki je sedaj poteklo od tisga časa, je izdalo pariško ju-stično ministrstvo "jubilejno" statistiko o uspehih tega zakona. Po tej statistiki so ločitve naraščale v aritmetični progresiji. Prvo leto se je po njem ločilo 1657 zakonskih parov, lansko leto pa že 28.505. Skupno se ga je poslužilo 722,866 parov, pri čimer so ženske imele vedno ini-cijativo. Leta 1931 je zahtevalo ločitev 16,000 žensk in le 11,000 moških. Nezvestoba in zakonolom nista bila najpoglavitnejša razloga, temveč ekscesi, grožnje, pretepanje itd. Pač pa imajo ženske prednost glede nezvestobe. Statistika navaja za 1. 1931 na Fr^i coskem 5500 ločitev zaradi nezvestobe žene in 4304 zaradi nezvestobe moža. Dve tretjini vseh ločencov sta imeli otroke, ki so tedaj slaba vez za zakon. Od 50,000 ljudi, ki so se v omenjenem letu ločili, se jih je 12.000 še isto le-spet poročilo, iz tega sklepa statistika da teži več nego petina ločencev z ločitvijo samo za novo poioko. RAZNO Najbolj zdrave in razvite otroke rodijo žene med 25—35 letom, a očetje malo pozneje in malo dalje (od 30. do 45. leta). Za otroka je najbolje, ako so stariši v tej življenski dobi in ako se rodi kot tretji ali četrti porod — in sicer tako, da je razlika med sta rostjo otrok najmanj dve leti. Bolje je za otrokov razvoj, če se rodi spomladi in ako izhaja iz rodbine z mnogimi otroci. Za nerodovitnost v zakonu navadno dolže žene. Zdravniki pa krive v novejšem času bolj moške. Nekateri dokazujejo, da je pravi vzrok nerodovid nosti v zakonu pri 100 slučajih 70-krat na strani moža. Migljaji za hišne gospodinje Kot odvajalno sredstvo služi še vedno najbolje ricinove olje ker ne draži debelega čdevesa kakor razna druga sredstva. Toda gosto, oljnato tekočino otroci skoraj zmeraj odklanjajo. Upira se jim in ne morejo jo popiti. Zato jim jo je treba dati v drugi obliki. Steklenico z ricinovim oljem postavimo v precej vročo vodo, kjer se zredči. Potem ga zlijemo običajno me ro v Skodelico sladke kave. otrok naj brže sploh ne bo opazil, da pije za-sovraženo olje. Tudi odrasli naj poi-izkusijo vzeti olje na ta način, če se jim drugače upira. MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od u!. Dorrego, poldrugo kvadro od R i vere. ZA NASE KUHARICE Riž s kumarami Zarumeni na masti pol drobne zre-zane čebule, prideni pol drugo škode lico opranega riža in zalij z juho. Ko zavre, premešaj, osoli in pusti, da se pokrito pari dalje. Posebej zarumeni v kožici malo moke, prideni nastrgano kumaro, ki si jo prej narahlo ože-la, par pretlačenih paradižnikov ter pol skodelice dobre kisle smetane. Pu sti nekaj časa vreti, potem oblij s to omako riž, ki si ga zvrnila m a plitko skledico. Povrhu potresi zelenega, sesekljanega peteršilja. POZOR! Slov. babica, diplomirana v Pragi in Bs. Airesu, specialistka v porodništvu in v vseh ženskih boleznih, s 25-Ietno prakso, je FILOMENATBE-NEŠ-BILEK, ul. Lima 1217 (tri kvadri od Plaza Constitución) in k njej se lahko zatečejo vse slov. ženske, ki se čutijo bolne. Sprejema od 7. do 21. in ob nedeljah od 8. do 20. Prvi pregled brezplačen. Sprejema porodnice v popolno oskrbo. Slov. ženskam se priporoča: FILOMENA BENEŠ-BI-LEKOVA — Lima 1217 — UT. 23-3389 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 PRODA SE: "Zemljevid Sloveske Zemlje" to je: vseh krajev koder prebivajo ali pa so prebivali Slovenci. Vsa ka, tudi najmanjša vaj je zaznamova na. Zemljevid je nalepjen na platno s pregibi, priročen za v žep; se priporoča posebno društvom, ker so vsa imena krajev v slovenskem jeziku na tisnjena. Cena $ 15— m|n s poštnimo vred. Ponudbe poslati na naše uredništvo z opombo: za "Zemljevid". .1! NAROČITE SE NA "Novi list" ii KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. _ Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje m,rzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIEMTO 1017 ORDIN I RA »10 ep 12 i 1W0 SATI VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 9.00 100 lir 32.90 100 šilingov 71.00 100 mark 155.50 1 funt št. 19.20 100 fr. frankov 25.40 100 čsl. kron 16.00 100 dolarjev 384.00 * fr * fr * fr FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud PREK0M0RSKA POSTA Iz Evrope dospejo V novembru: 3. Zeelandia 5. Neptunia in Pssa. Maria 6. Cabo S. Antonio, Asturias in Gral. S. Martin 8. Florida f). AndaluMa, Star in Augustus 13. Monte Olivia Proti Evropi odplovejo V novembru: 7. Cabo Palos 8. Monte Sarmiento ki Zeelandia 9. Neptunia in Asturias U. And. Star Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje) Uredil si je vse v očetovi spalnici in prosil, naj ga puste samega z njim. Domačini so se poizgubili in se vs> spravili nad Grišo, vlekli so ga v po-selsko sobo, kjer so ga po domače nasitili z vso dobrodušnostjo ter ga utru lili s samimi vprašanji in pozdravi. IV. poglavje.' Po preteku par dni od svojega prihoda se je Vladimir Dubrovski hotel poprijeti cele zadeve, pa njegov oče ni bil v stanu, dali mu potrebna pojasnila; Andrej Gavrilovič sam je bil pa brez vsakega zastopnika. Ko je Vladimir pregledoval papirje, je na šel samo prvo pismo sodnega priseT tiika in koncept odgovora nanj. Iz tega si ni mogel predočiti jasne slike o spornem vprašanju; ker se je za našal na pravico v tej zadevi, je skle nil čakati. Med tem se je zdravlje Andreja Gavriloviča dnevno slabšalo. Vladimir je predvideval njegov skorajšnji konec in sploh se ni odstranil od poste lje starca, ki je postal popolnoma o-tročji. Ta čas je sodni rok potekel; vzkli-Ka ni vložil nibče in Kfltenevka je pripadla Trojekurovu. Priklanjajoč se :n pozdravljajoč se je javil Sabaškin 'n prosil Trojekurova, naj mu sporoči, kdaj bo blagovolil zasesti novo- dobljeno posestvo in če ga bo zasedel sam ali v to koga pooblastil. Kirila Petrovič je bil v zadregi. Po svoji naravi ni bil lakomnik in le želja po maščevanju gia je pripravila tako daleč; mučila ga je vest. Vedel je, v kakšnem stanju se nahaja njegov nasprotnik, stari tovariš njegove mladosti, in svoje zmage ni bil vesel. Grdo' je pogledal Sabaškina, iskajoč vzrok, kako bi se ga odkrižal. Ker pa vzroka trenutno ni našel, je Sabaškina nahrulil: "Izgini! To je moja stvar!" Ukazal je zapreči lahko kočijo m se toplo oblekel. Bilo je koncem septembra. Nato se je popeljal iz dvora, sam vodeč konja. Skoro je zagledal dom Andreja Gavriloviča. Dušo so mu napolnila nasprotujoča si čuvstva, maščevalno zadoščenje in oblastnost sta zagluševa-la v njem plemenitejše čute, ki so pa naposled vendarle zmagali. Sklenil it, pomiriti se s starim sosedom, iz-: risati vse sledove prepira in mu vrniti njegovo lastnino. — Ko si je tako potaložil dušo s samimi blagimi nameni, se je spustil v dir nroti vrtu svojega soseda in zapeljal naravnost na njegov dvorec. Ta čas je sedel bolnik v spalnici pri oknu. Spoznal je Kirilo Petroviča in na obrazu se mu je pojavil izraz nenavadnega nemira; običajno ble Joto je zamenjala temna rdečica, oči s>o se mu zasvetile, a iz ust so mu prihajali nerazumljivi glasovi. Sin, sedeč pri njem, pregledujoč gospodar ske knjige, se je prestrašil. Bolnik je kazal s prstom na dvor 2 izrazom strahu in sovraštva. Ta hip .se je začul glas in težki koraki Jego-rovne. "Gospod, gospod. Kirila Petrovič je prišel. Kirila Petrovič je zunaj!" Takoj nato je vzdihnila: "Moj Bog, kaj je vendar, kaj se je zgodilo" Starec je skušal dvigniti robove svoje halje in vstati, vzpel se je in pal nazaj ter obležal brez zavesti. — Tudi dihal ni več, zadela ga je kap. "Hitro, hitro v mesto po zdravnika!" >e kričal Vladimir. "Kirila Petrovič vas vpraša..." je dejal vstopivši sluga. Vladimir ga je divje pogledal: "Reci Kiriji Petroviču, naj kmalu izgine, sicer ga dam vreči iz dvora! Hajdi!" Sluga je vedelo hitel izpolnit ukaz svojega gospodarja. Jegorovna je vila roke: "Ba-tjuška ti naš," je rekla s cvilečim gla iom," svojo glavo pogubiš! Kirila Petrovič nas bo požrl!" "Molči, Nana" je dejal srdito Vladimir. Pošlji takoj Antona v mesto po zdravnika?" Jegorpvna je odšla. V predsobi ni bilo nikogar; vsi so hiteli na dvor gledat Kirilo Petroviča. Prišedši ven kaj so čuli odgovor, ki ga je prinesel sluga v imenu svojega mladega gospoda. Kirila Petrovič je čul odgovor, na drožki sedeč; lico se mu je pomračilo kakor noč, prezirljivo se jo nasmehnil, premeril služin-čad divje z očmi in se peljal korakoma okrog dvora. Pogledal je tudi v >kno, kjer je minuto prej sedel Andrej Gavrilovič, a zdaj ga ni bilo več. Nanja je stala zunaj, pozabivša ukaz gospodarja, služinčad je glasno govorila o tem, kar se je pravkar dogodilo. Naenkrat je stal med njimi Vladi mir in kriknil: "Zdravnika ni več treba, oče je umrl." Nastal je nemir, ljudje so drli v so-' bo starega gospoda, ki je ležal v naslanjaču, kamor ga je bil prenesel Vladimir, desnica mu je visela k tlom — glava je bila sklenjena na prsi, v telesu ni bilo nikakega znaka življenja. Jegorovna je tulila. Sluge so obkrožile truplo, ki jim je bilo izročeno v oskrbo, umili so ga in oblekli v u-niformo še iz leta 1797. ter ga položili na ono mizo, za katero so toliko let služili svojemu gospodarju. V. poglavje. Pogreb je bil tretji dan. Truplo bednega starčka je ležalo v rakvi, povito v mrtvaški prt in obkroženo od sveč. Obednicu je bila polna slug, no-sačev. Vladimir in sluge so dvignili rakev. Svečenik je šel spredaj, za njim dijukon, pojoč pogrebne pesmi Gospod Kistenevke je šel poslednjič čez prag svojega doma. ltakev so nesli skozi gozd, za katerim je stala cerkev. Dan je bil jasen in hladen; z drevja je padalo suho listje. Ko so prešli gozd, so se bližali leseni cerkvi, ki jo je obkrožalo pokopališče v senci starih lip. Tam je počivalo truplo Via dimirove matere. Poleg njene gomile so dan prej izkopali svež grob. Cerkev je bila natlačeno polna seljakov, ki so se prišli poslednjikrat poklonit svo jemu gospodu. Mladi Dubrovski je stal pod koroni; ni jokal, ne molil, a izraz njegovega lica je bil strašen. Mrtvaški obred je bil končan. Prvi je pristopil Vladimir, da se je poslovil, za njim ves dvor. Prinesli so pokrov in zapdli krsto. Ženske so glasno jadi kovale, tudi moški so si hiteli brisat solze z rokami. Vladimir in trije sluge so nesli rakev v spremstvu vse vasi na pokopališče. Spustili so rakev v zemljo, navzoči so vrgli nanjo perišče preti, zasuli so jamo, še enkrat so se pred njo poklonili in se razšli. Vladimir se je pri vseh oprostil, se urno oddaljil ter se skril v domačem gozdu. Jegorovna je povabila v njegovem imenu popa in vse pogrebno spremstvo na pogrebščino in takoj pripomnila, da se je mladi gospod ne bo u-deležil. In tako so se oče Anisin, njegova žena Fedorovna in dijakon odpravili peš na dvor, prerešetajoči z Jegorovno dobra dela pokojnika in to kar čaka, kakor vse kaže, njegovega naslednika. O prihodu Trojekurova, njegovem sprejemu ter prepovedanem vstopu je vedela že. vsa okolica in tamošnji politiki so predvidevali slabe posledice, ki imajo nastati iz tega. "Kar ho, to bo", jo rekla popova žena. "Meni bo žal, če ne bo Vladimir Andrejevič naš gospodar. Mladeniču ni nič reči." "A kdo naj bo naš gospodar, če ne on!" jo je prekinila Jegorovna. Zastonj se Kirila Petrovič prizadeva; ni n« pravega naletel. IZDAJA: Konsorcij "Novega list»" UREJUJE^ Dr. Viktor Kjuder.