RAZPRAVE POMEN IN PERSPEKTIVE KMETIJSTVA ZNOTRAJ LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA AVTOR Drago Kladnik Naziv: mag., profesor geografije in zgodovine Naslov: Geografski institut Antona Melika ZRCSAZU, Gosposka ulica 13, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: drago.kladnik@zrc-sazu.si Telefon: 01 2002731 Faks: 01 2002734 UDK: 911.3:63(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Pomen in perspektive kmetijstva znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča V Ljubljani je kmetijska dejavnost gospodarsko in socialno že dolgo potisnjena v ozadje, kar pa ne velja za njene prostorske učinke, saj z obdelovanjem zemljišč tudi kmetovalci skrbijo za urejen videz. Kljub ugodnim možnostim prodaje pridelkov večina še aktivnih kmetij vse bolj životari, čeprav jim ne gre oporekati trdoživosti. Nekatere so že povsem vklenjene v betonsko zmes stanovanjskih, poslovnih, proizvodnih in drugih mestnih predelov, za večino drugih se takšna usoda lahko predvidi ob doslednem udejanjanju prostorskega plana Mestne občine Ljubljana. Z vidika potencialnega onesnaževalca okolja je izpostavljeno tudi vrtič-karstvo, opozarjamo pa še na neraziskano problematiko zasebnih vrtov pri individualnih in vrstnih hišah. KLJUČNE BESEDE Slovenija, Ljubljana, agrarna geografija, urbana geografija, ruralno-urbani kontinuum ABSTRACT The significance and prospects of farms within Ljubljana's ring road Economically and socially, agricultural activity in Ljubljana has long been pushed into the background, which, however, does not apply to its spatial impact since by working the land the farmers too (together with other factors) contribute to the city's attractive appearance. In spite of favourable possibilities for selling their produce, the majority of active farms are increasingly stagnating, although this has not stopped their efforts to survive. Some are already completely surrounded by concrete between residential, commercial, industrial, and other urban areas, and the same fate can be foreseen for the majority of the rest with the eventual realization of the urban plans of the City municipality of Ljubljana. From the viewpoint of the potential further despoiling of the environment, Ljubljana's garden allotment areas are also under threat, and we draw attention to the unresearched issue of private gardens of individual and row houses. KEYWORDS Slovenia, Ljubljana, rural geography, urban geography, rural-urban continuum Uredništvo je prispevek prejelo 19. decembra 2002. 1 Uvod Ljubljana se je kot hitro razvijajoče srednjeevropsko mesto v dobi industrializacije prostorsko močno razširila. Nekdanje vasi na obrobju srednjeveškega mesta so sčasoma postale morfološko samosvoji otoki znotraj sodobnejših mestnih predelov, na zdajšnjem mestnem obrobju, na območju tako imenovanega ruralno-urbanega kontinuuma, pa mesto še vedno »golta« nekoč samostojna vaška naselja, katerih prebivalstvo vsaj deloma še kmetuje in je hkrati razmeroma pomemben dejavnik oskrbe mestnega prebivalstva. Na eni strani se ruralne prvine pojavljajo znotraj povsem mestnega, na drugi strani pa se kmetijstvo prepleta z rastočimi okviri mestnega. Ob tem se spletajo specifična, največkrat medsebojno neskladna razmerja. Prepletanja interesov se nakazujejo tudi med kmetijstvom ter različnimi funkcijami (bivanje, delo), dejavnostmi (rekreacija, promet) in nenazadnje s težnjami po zagotavljanju kakovostnega, čim manj onesnaženega okolja. Pri tem je glede na splošni pomen povsem v ospredju varovanje kakovostnih virov pitne vode na območjih podtalnice, ki se praviloma prekrivajo z območji največje intenzivnosti kmetovanja. Kmetijstvo je udeleženo tudi pri obremenjevanju okolja znotraj gosto pozidanih območij. Za nekatere kmetovalce je kmetijstvo še vedno eksistenčno pomembno, za druge je samo dodatni vir dohodkov za preživljanje, pomembna rekreacijska poživitev ali prevladujoč način preživljanja prostega časa. Pri slednjem so se kot posebna, zelo številna kategorija uporabnikov kmetijskega prostora s samosvojimi navadami uveljavili vrtičkarji. Spregledati ne velja niti zasebnih vrtov in zelenic ob individualnih in vrstnih hišah, ki se zaradi pomanjkljivega znanja njihovih skrbnikov nakazujejo kot doslej neupoštevan vir obremenjevanja okolja. Kmetijstvo v neposredni soseščini velikih mest je zaradi različnih omejitvenih dejavnikov veliko bolj izpostavljeno in ranljivo kot kmetijstvo na prevladujoče ali izključno podeželskih območjih. Zato je zanj značilna večja prilagodljivost. S pospešenim zaposlovanjem mladih zunaj kmetijstva se povečujejo neskladja znotraj agrarne strukture (naraščanje deleža mešanih in dopolnilnih kmetij, deprofesionaliza-cija kmetijstva). Zaradi ugodnega položaja in bližine mesta so večje možnosti za dodatni zaslužek (na kmetiji ali zunaj nje), kar kmetijam posredno zagotavlja višjo življenjsko raven in obenem drugačen, manj strogo podeželski način življenja. S tržnega vidika je položaj kmetijstva specifičen (Cunder 2000). Dozdajšnje preučitve razkrivajo, da je bila doslej obravnava ljubljanskega kmetijstva, če izvzamemo problematiko vrtičkarstva in deloma problematiko intenzivnega pridelovanja v rastlinjakih, osredotočena predvsem na mestno obrobje. 2 Metode dela V skladu z Zakonom o Popisu kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji 2000 je bil leta poleti 2000 izveden samostojen popis kmetijskih gospodarstev. Zajel je vse družinske kmetije ter kmetijska podjetja, družbe in zadruge. Popisane so bile vse evropsko primerljive kmetije (EPK) oziroma tista kmečka gospodarstva, ki imajo: • najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, pa tudi tista, ki imajo: • najmanj 10 a kmetijskih zemljišč in 90 a gozda ali • najmanj 50 a njiv in vrtov ali • najmanj 5 a intenzivnih vinogradov ali • najmanj 30 a vseh vinogradov ali • najmanj 10 a intenzivnih sadovnjakov ali • najmanj 30 a vseh sadovnjakov ali • najmanj 30 a vinogradov in sadovnjakov ali • 1 ali več glav velike živine (GVŽ). Ker smo sklepali, da se nekateri vidiki kmetovanja znotraj avtocestnega obroča in zunaj njega razlikujejo, smo se odločili za primerjavo stanj na območjih znotraj obroča in v zračni razdalji do 3 km od avtoceste. V obeh primerih se podatki nanašajo na sedež kmetije, medtem ko so kmetijska zemljišča obeh primerjalnih skupin vsaj do določene mere medsebojno pomešana. Zaradi varovanja osebnih podatkov smo lahko pridobili le agregirane podatke, zato so številčne vrednosti obeh primerjalnih območij navedene kot celota. Dodatne informacije smo pridobili z vzorčnim anketiranjem kmetovalcev. Anketa je bila izvedena spomladi 2002. Izpolnjenih je bilo 40 vprašalnikov; ocenjujemo, da smo zajeli dobro tretjino proizvodno pomembnejših obratov znotraj avtocestnega obroča. 3 Izbor preu~evanega območja in njegove zna~ilnosti Območje podrobnejše raziskave je omejeno na 55,57 km2 velik mestni pas znotraj avtocestnega obroča, ki je notranje pester tako z vidika naravnih kot družbenogospodarskih značilnosti. Avtocestni obroč je fizična ovira za dostop kmetovalcev na njihova zemljišča, precej kmetij v njegovi bližini pa je z odkupom zemljišč za potrebe njegove izgradnje izgubilo del eksistenčne osnove. Naravne razmere znotraj avtocestnega obroča so za kmetijstvo razmeroma ugodne, niso pa povsod enake. Naravnopokrajinsko gre za dve raznoliki ravninski območji, ki ju razdvaja pas nizkega nekar-bonatnega gričevja: • prodnato območje Ljubljanskega polja na severu, kjer je mogoče pridelovati vse pomembnejše njivske posevke in vrtnine; združba evtričnih rjavih prsti na prodnato peščenem nanosu Save je ena od najbolj rodovitnih pri nas; • močvirno območje Barja na jugu s svojskimi pridelovalnimi in okoljskimi potezami, kjer so ogleje-ne prsti primerne predvsem za travnike in deloma za pridelovanje koruze, ter nekatere druge poljščine in vrtnine, zlasti krompir in kapusnice; razmere omejujejo uporabo kmetijskih strojev in intenzivnost pridelave. Severni krak avtocestnega obroča je južna meja 2. vodovarstvenega pasu vodovarstvenega območja na Ljubljanskem polju s strogim režimom varovanja podtalnice, kar za kmetijska zemljišča onstran obroča pomeni poseben pridelovalni režim. V mestnih razvojnih vizijah pomeni območje znotraj obroča predel z zavestnim podpiranjem nekmetijskih dejavnosti, pas zunaj obroča pa ima poudarjeno varovalno vlogo tudi z vidika kmetijstva, ki je lahko ob primerni pridelovalni usmerjenosti, ustrezni tehnologiji in zmerni intenzivnosti eden od najboljših varovalcev ogroženih naravnih virov. Po podatkih popisa prebivalstva je bilo leta 1991 na območju Mestne občine Ljubljana 1343 EPK (njihova povprečna velikost je bila 4 ha), po popisu kmetijstva leta 2000 pa je bilo takšnih še 924 kmečkih gospodarstev (povprečna velikost kmetije se je povečala na 6,4 ha). Na območju znotraj avtocestnega obroča je bilo 232 EPK. Mnogi lastniki kmetij so prijavljeni v stanovanjskih blokih in individualnih hišah brez kmetijskih gospodarstev, posest pa imajo zunaj avtocestnega obroča ali celo zunaj Ljubljane. 4 Problematika zasebnega kmetijstva S podrobno digitalizacijo je bilo na območju znotraj avtocestnega obroča evidentiranih 743,79 ha obdelovalnih zemljišč (slika 4), kar predstavlja komaj 13,4 % od njegove celotne površine. Večji sklenjeni kompleksi obdelovalnih zemljišč so na območjih Studenca, Fužin, Bizovika in Hrušice, Rudnika, Ilovice, Ižanske ceste, Kozarij, Vrhovcev in Brda ter med Žalami in avtocesto na območju Tomačeve-ga. Vsa zemljišča znotraj avtocestnega obroča ima le slaba četrtina anketiranih kmetij s sedežem znotraj obroča, druge imajo velik del zemljišč tudi zunaj njega, saj bi imele sicer, upoštevaje razmerje med njihovim skupnim zemljiškim fondom in celotno površino območja znotraj obroča, v uporabi kar 33,2 % tamkajšnjih zemljišč. Celotna populacija anketiranih kmetij ima znotraj obroča 58,1 % razpoložljivih zemljišč. Tri kmetije imajo zunaj obroča vsa zemljišča. Upoštevati je potrebno tudi, da del kmetijskih zemljišč znotraj obroča uporabljajo kmetije s sedežem zunaj njega. Povprečna anketirana kmetija ima v lasti 2,41 ha njiv (1,60 ha znotraj obroča), 3,34 ha travnikov (1,65 ha) in 4,66 ha gozda (2,80 ha). Po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev imajo kmetije znotraj avtocestnega obroča, upoštevaje le rodovitna zemljišča, v lasti 39,4 % travnikov (73,9 % med njimi se kosi dvakrat ali trikrat letno, 23,0 % enkrat letno in 3,1 % štirikrat ali večkrat letno), 36,7 % gozdov in 17,0 % njiv. V primerjavi s kmetijami v bližnji okolici je opazen zaznavno manjši delež njiv in večji delež travnikov, kar je posledica večje zastopanosti njiv na vodovarstvenih območjih. Preglednica 1: Primerjava setvene sestave na njivah kmetij znotraj in zunaj avtocestnega obroča (vir: Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000 - Začasni podatki. Statistični urad Republike Slovenije). območje znotraj obroča območje zunaj obroča kultura delež v% kultura delež v% drugo 11,2 drugo 5,7 ječmen 4,5 ječmen 7,7 pšenica 4,7 krompir 9,0 krompir 5,1 pšenica 9,6 zelenjava 8,7 zelenjava 10,9 trave in detelje 16,0 koruza za zrnje 11,4 koruza za zrnje 20,8 trave in detelje 17,2 silažna koruza 29,0 silažna koruza 28,5 skupaj 100,0 skupaj 100,0 Iz primerjave je razviden nadpovprečen pomen mlečne živinoreje na območju znotraj obroča, na območju zunaj njega pa je poudarjeno zelenjadarstvo. Živahno kmetijsko dejavnost je zaznati predvsem na obrobju preučevanega območja. Tako so se na primer območja Kozarij v skrajnem jugozahodnem delu obroča, Bizovika v njegovem vzhodnem delu in Ilovice v južnem delu šele pred časom znašla na udaru urbanih pritiskov, vendar so tamkajšnji kmetovalci že prej doživljali neposredne in posredne neprijetnosti zaradi širjenja infrastrukturnega omrežja. V bodoče se bodo za intenzivno kmetijsko rabo ohranjala najustreznejša kmetijska zemljišča, pri čemer so ob njihovi kakovosti upoštevane tudi velikost in zaokroženost območij ter lokacija znotraj mesta (Prostorski plan MOL 2002). Kot območja primarne rabe so varovana tudi območja manj kakovostnih zemljišč, pomembna z vidika vzdrževane kulturne pokrajine, vidnih značilnosti prostora in kakovosti bivalnega okolja. Z opuščanjem primarne rabe bodo postopno postajala večfunkcionalna, ponekod s poudarkom na varovanju naravnih in ekoloških značilnosti prostora, drugje s poudarjeno prostočasovno in rekreacijsko vlogo. Obsežna območja bodo predvidoma prepuščena nekmetijski rabi. Tako naj bi na območju med Litijsko in Trpinčevo ulico nastala velika stanovanjska soseska Hrušica, na jugu ob avtocesti naj bi zrasla stanovanjska soseska Ilovica. Ob vzhodni obvoznici naj bi severno od Litijske ceste zasnovali območje mešanih dejavnosti. Območje med Malim grabnom in južno obvoznico bo namenjeno proizvodnim in storitvenim dejavnostim, kar naj bi doletelo tudi del zdajšnjih obdelovalnih zemljišč na območju Vrhovcev. Na severu naj bi vzhodno od Vojkove ceste zrasel sodoben športni park z novim stadionom, vzhodno od njega pa se predvideva parkovna ureditev, ki bi se širila med Žalami in avtocesto na območju Tomačevega. Posledično bo v petih zaokroženih conah kmetijskih zemljišč na preučevanem območju predvidoma ostalo v kmetijski rabi vsega 203,76 ha kmetijskih zemljišč (slika 5), kar pomeni komaj 3,7 % površine znotraj obroča oziroma 27,4 % od zdajšnje površine kmetijskih zemljišč. Povprečna slovenska družinska kmetija ima v uporabi 4,80 ha kmetijskih zemljišč (Popis kmetijskih gospodarstev, začasni podatki), kar je nekaj manj kot je povprečna velikost znotraj avtocestnega obroča (4,91 ha) in bistveno manj kot v tri kilometrskem pasu zunaj njega (5,93 ha). Upoštevaje gozdna zemljišča meri povprečna kmetija zunaj avtocestnega obroča 8,60 ha, znotraj njega pa 6,82 ha. V populaciji anketiranih kmetij je posestno stanje bistveno ugodnejše, saj v povprečju razpolagajo s kar 9,37 ha kmetijskimi zemljišči. Povprečna kmetija najema 3,79 ha zemljišč, v najem pa jih daje le 0,18 ha. Pri najemanju zemljišč je pomembna vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov; nekatere večje kmetije od njega najamejo več kot 10 ha zemljišč, ena celo 35 ha. Koncentracijo zemljišč in posesti je pokazala že primerjalna analiza za medpopisno obdobje 1981-1991, ki je razkrila, da se je delež najmanjših kmetij na ravninskem območju začel zmanjševati na račun večjega deleža močnejših kmetij z več kot 10 ha skupnih zemljišč v lasti (Cunder 2000). Kmetijam eksistenčno osnovo nenehno slabijo urbanizacijski pritiski, ki se kažejo v izgubi zemljišč za potrebe pozidave, gradnje prometnic in druge infrastrukture (slika 1). V zadnjih dveh desetletjih so anketirane kmetije skupaj izgubile dobrih 58 ha zemljišč. Od tega jih je bilo 61,9 % porabljenih za pozidavo, 35,2 % za gradnjo cest (več kot devet desetin za potrebe izgradnje avtocestnega obroča), preostalih 2,9 % pa za gradnjo druge infrastrukture. Zemljišča je odprodalo kar 27 kmetij, največ za potrebe gradnje cest (17; v povprečju po 1,20 ha), medtem ko so za pozidavo porabili zemljišča 11 kmetij, a so te v povprečju prispevale kar 3,26 ha zemljišč. 47,2 % izgubljenih zemljišč so predstavljale njive, 45,0 % travniki in le 7,8 % gozd. Značilnost manjših kmetij je mešana pridelovalna usmeritev, z njihovim večanjem pa je mogoče zaznati vse bolj očitno pridelovalno specializacijo. Največje kmetije so usmerjene v mlečno, deloma tudi vmesno živinorejo, medtem ko je za zelenjadarstvo značilno, da je mogoče paritetni dohodek zagotoviti na manj razpoložljivih zemljiščih. Kmetije so zelo dobro opremljene s kmetijskimi stroji. Prav vse imajo traktorje, večina med njimi več kot enega. Kar 85 % anketiranih kmetij razpolaga z bolj ali manj popolno poljedelsko strojno linijo, polovica z linijo za siliranje. Pridelovalne tehnike se nenehno posodabljajo, zato se v novejšem času kmetije opremljajo z dosuševalnimi napravami za seno, večji proizvajalci mleka tudi s hladilnicami za mleko. Po začasnih podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2000 so kmetije znotraj avtocestnega obroča redile skupaj 989,9 GVŽ in v trikilometrskem pasu zunaj njega 5699,9 GVŽ. V sestavi GVŽ odpadejo na govejo živino znotraj obroča tri četrtine (74,7 %), zunaj njega pa le tri petine (59,2 %). Povprečna kmetija znotraj avtocestnega obroča redi 4,26 GVŽ, kmetija zunaj njega pa 9,50 GVŽ. Na kmetijah znotraj avtocestnega obroča je hektar kmetijskih zemljišč obremenjen z 0,54 GVŽ, na kmetijah v njegovi okolici pa z 0,98 GVŽ, kar je manj od povprečne živinorejske gostote v Sloveniji, ki znaša 1,6 GVŽ/ha in velja tudi kot povprečje ravninskih pokrajin (Rejec Brancelj 2001). Med pomembne živinorejske obrate lahko uvrstimo tri kmetije z več kot 40 GVŽ; dve kmetiji na Spodnjem Rudniku redita 72,7 oziroma 72,9 GVŽ. Tržnost pridelave se povečuje z naraščanjem velikosti posesti; velike kmetije prodajo tudi več kot štiri petine od celotne količine pridelkov. Močno prevladujoča tržna pridelka sta mleko (39,4 % od vrednosti vseh prodanih pridelkov in proizvodov) in meso (34,8 %). Za njima se zvrstijo krompir (8,6 %), zelje in fižol (7,0 %) ter solata (6,8 %). Pri odkupu tržnih viškov ima zlasti na območju Hrušice, Bizovika in Studenca pomembno vlogo kmetijska zadruga Dobrunje, ki omogoča raznovrsten odkup. Na Barju ima podoben pomen kmetijska zadruga Ig, medtem ko tam, kjer zadruge ne opravljajo svoje vloge, kmetje viške mesa oddajajo neposredno v klavnice. Pomembna je tudi prodaja na pragu kmetije oziroma na domu (zastopana je skoraj s tretjinskim deležem), kjer se s pridelki oskrbujejo zlasti bližnji stanovalci. Dobro desetino pridelkov anketirane tržne kmetije prodajo neposredno na ljubljanskih tržnicah, nekaj tudi prek posrednikov. Povprečna starost gospodarja na ljubljanskih kmetijah je 61,8 leta, kar je manj ugodno kot na slovenskih družinskih kmetijah (58,1 leta; Popis kmetijskih gospodarstev, začasni podatki). Najmlajši gospodar na anketirani kmetiji ima 35 in najstarejši 81 let. V neugodni starostni sestavi gospodarjev se gotovo odraža tudi negotova perspektiva kmetovanja znotraj avtocestnega obroča. Gospodarjev zako- nec ima v povprečju 55,4 leta, povprečni naslednik pa šteje kar 38,6 leta, kar je daleč od obdobja največje življenjske drznosti in inovativnosti. Ko bo dejansko prevzel kmetijo, je pričakovati, da bo nadaljeval s kmetovanjem po načelu inercije. Delovna sila na kmečkih gospodarstvih je tudi skromno izobražena. Daleč najpomembnejši vzgib, ki kmetovalce še vedno motivira za nadaljnje vztrajanje v kmečkem načinu življenja, je ohranjanje tradicije kmetovanja, ki praviloma zaposluje že več rodov. Ljudje namreč neradi prevzamejo odgovornost za izničen trud predhodnih generacij. Kot pomembni razlogi se navajajo še veselje do kmetovanja, želja po lastnih pridelkih in navezanost na zemljo. Z večanjem kmetij se krepi tudi pomen povsem tržnih vidikov, to je zagotovljenega tržišča ter možnosti dobrega zaslužka ali zagotavljanja pomembnega dela zaslužka. Zagotovljenega naslednika ima polovica anketiranih kmetij. Na dobri četrtini obratov položaj v zvezi z odločitvijo naslednika še ni dokončno razjasnjen, na šestini pa je gospodar še mlad in zato o nasledstvu za zdaj še ne razmišljajo. Le na treh kmetijah so izjavili, da nimajo zagotovljenega naslednika; ena ima v lasti celo več kot 20 ha zemljišč. Pričakuje se, da bo v prihodnosti v Ljubljani kar 40 % kmetij moralo opustiti kmetovanje in prenesti zemljišča na preostale kmetije. Na MOL-u zato menijo, da bi bilo pametno naložbeno spodbujati čiste kmetije in tudi tiste, ki se lahko razvijejo do takšnega obsega, ki bi omogočil polno zaposlenost vsaj ene polnovredne delovne moči (Večja spodbuda za kmetijstvo 2002). V naslednjih letih polovica anketiranih kmetij ne načrtuje bistvenih sprememb v načinu kmetovanja. Na večini manjših obratov se nagibajo k popolni opustitvi kmetijske pridelave, medtem ko na četrtini predvidevajo le zmanjšanje obsega pridelave. Drugo, redkejšo skrajnost predstavljajo kmetije, na katerih načrtujejo povečanje obsega pridelave in v nekaterih primerih tudi spremembe pridelovalne usmeritve (preusmeritev v mlečno govedorejo in biološko kmetovanje). Preselitev kmetije na lokacijo zunaj avtocestnega obroča kot eno od opcij nadaljnjega razvoja dopuščajo le na šestih anketiranih obratih. Nanjo računajo izključno na večjih kmečkih gospodarstvih, zanimivo pa je, da najdemo interesente celo med ostarelimi gospodinjstvi (slika 2). Kot pogoj, pod katerim bi se bili pripravljeni preseliti na novo lokacijo navajajo, da bi morale razmere ostati vsaj enake tistim, v katerih kmetujejo zdaj. Resnost problematike, ki jo porajajo sprejete razvojne usmeritve mesta, nedvomno narekuje podrobnejšo preučitev možnih lokacij za preselitev (možnosti so predvsem na zemljiščih nekdanjega agrokombinata Emona vzhodno od Zadobrove). Med kmetovalci in drugimi mestnimi porabniki prostora se na območjih prepletanja večnamenske rabe pojavljajo konfliktni odnosi. Kot glavna problema, ki jih po okolici povzroča kmetovanje, anketiranci navajajo smrad, ki se širi okrog hlevov z živino, in hrup, ki ga povzroča uporaba kmetijskih strojev, zlasti dosuševalnih naprav in motornih žag. Kmetijski stroji na cestah so povzročitelji prometnih zamaškov, kar velja predvsem za območja prometnih koridorjev na obrobju mestnega središča, ki zagotavljajo pretok iz enega dela Ljubljane v drugega in jih zaradi najemanja ter nakupov zemljišč v različnih delih mesta uporabljajo tudi kmetovalci. Za problematične veljajo Hradeckega cesta, Ižanska cesta, Večna pot, Vodnikova cesta in Litijska cesta, kar se pokaže zlasti v času prometnih konic ob košnji sena in žetju silažne koruze. Anketiranci dokaj zavzeto navajajo tudi težave, ki jim jih pri kmetovanju povzroča mestno okolje (slika 3). Se najbolj jih moti škoda, ki jo na njihovih zemljiščih in posevkih povzročajo občani. Pritožujejo se nad pasjimi iztrebki, krajo pridelkov, igranjem nogometa na travnikih in nespoštovanjem zasebne lastnine. Moteč je tudi težaven dostop na parcele zaradi gostega prometa, sledijo pa težave, ki jih lastnikom povzroča velika oddaljenost zemljišč. 5 Vrtičkarstvo Vrtičkarstvo je ljubiteljsko vrtnarstvo, v razvitem delu sveta razširjeno zlasti na obrobjih večjih mest, na za to posebej določenih in urejenih območjih. Tako naj bi bilo rudi pri nas, praksa v Ljubljani pa 25 20 — 15 \- rt £ ^ 10 1— 5 □L / .i» £ 4 □ pozidava □ prometnice □ infrastruktura Slika 1: Zemljišča na anketiranih kmetijah znotraj avtocestnega obroča, odvzeta v zadnjih dveh desetletjih. Slika 2: Pripravljenost preselitve na lokacijo zunaj avtocestnega obroča glede na velikost posesti. 30 25 20 15 10 SI Cp' A^* ^v»' •i?'*- A^* < •S o*