27. Številka.
Ljubljana, v soboto 3. febrnvarja.
XXVII. leto, 1894
'.shaja vsak dan avecer, izimfli nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za a vstr o-ogers k e dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe letu 13 gld., za Četrt leta 3 gld. o') kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za po&iljanje nadom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko veft, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-nste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi OHJ se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu &t. 12. Upravnim vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozmmila, t. j. vse administrativne stvari.
Se jedenkrat o javnih napisih v Ljubljani.
Is Celja. 2. februvarja. (Iav. dop.)
Skoro vsi slovenski časopisi povedali so doslej svoje mnenje o znani razsodbi upravnega sodišča o javnih napisih v Ljubljani. Mnenja so si bila nasprotna. Nekateri so govorili o zmagi, drugi zopet so tožili o neugodnih nasledkih te razsodbe, g Nam se zdi, da je bila jedna stran preveč navdušena in druga preveč obnpana. Gotovo najbolj zanimivo je vprašanje o javnih napisih mej Slovenci v malem Štajerji. Tu je cela vrsta mest in trgov, ki so kot nemški otoci zapičeni v Čisto slovensko okolico. Pri vseh teh bi morali biti napisi dvojezični, če bi se člen XIX. v resnici izvrševal. Iz tega stališča so mnogi pričakovali ugodnega uspeha le, če bi se pritožba Ljubljanskega mesta od upravnega sodišča s sklicevanjem na člen XIX. odbila. Zato so bili iznenađeni z izrekom upravnega sodišča. Toda po krivici. Slovenci v malem Štajerji z izrekom upravnega sodišča v tej zadevi nismo iznenađeni. Saj je ravno teden poprej upravno sodišče pritožbo t Celjskih Slovencev v isti zadevi odbilo in se izja-: vilo nekompetentnim, Naj bi bila razsodba upravnega sodišča v Ljubljanski zadevi kakoršna koli — nikdar ne bi bil že zaradi tega le jeden napis v južni Štajerski postal dvojezičen ali celo slovensk. Saj vemo, kako se je delalo glede napisov ob Savinjski železnici.
Mi smo torej celo nekoliko zadovoljni z imenovano razsodbo. Saj vemo, kako da je. Niti v civilno-pravdnih zadevah niso sodniki vedno jedne ter iste misli. Saj vemo, da celo razsodbe plenarnih senatov najvišjega sodišča niso stalne, ampak se po večkrat izpreminjajo. Toliko manj stalnosti zamoremo pričakovati od razsodbe upravnega sodišča. Kajti dasiravno vemo, da sede v njem izborni in tudi nepristranski pravniki, vender mora vsak priznati, da na razlaganje naših toliko nejasnih političnih zakonov upliva, ne vsled stran kara t v a, nego vsled narave stvari same, kolikor toliko zasebno politično prepričanje sodnikovo. Kaj je tukaj pravo? To kar se sodnikom pravo zdi. In kakor se v civilno-pravdnih zadevah v zgodovini človeštva menjajo pravni nazori, ker  so samo izraz pravnega
mišljenja ljudstva, tako upamo, bode tudi v Avstriji jedenkrat nastopil čas, ko bodejo sodniki drugače interpretirali načela o ravnopravnosti.
Naš program je torej jasen. Mi moramo sami priboriti večino v avtonomnih in neavtonomnih naših korporacijah in potem bodemo mi napise delali. Morebiti bode dokaj časa dotlej preteklo, da priborimo večino v teh ponemškutarjenih trgih in mestih na južnem Štajerskem, ali prišel bode vender. Do takrat pa nas bodo ravno javni napisi v našem razvoju čisto malo -motili. V tem imamo svojo tolažbo.
Ljubljana pa ve, kaj ima storiti. Bela naj postane. Brez ozira naj se posluži svoje pravice. In kadar bodejo javni napisi izključno slovenski, tedaj tudi privatni ne bodo mogli polslovenski ali nemški ostati, ampak postali bodo, kar bi Že zdavno morali, tudi izključno slovenski. Nepotrebni pomisleki, da se bode s tem škodovalo prometu s tujci, so za politične otroke. Koliko tujcev je izgubil Zagreb s tem, da ima svoje hrvatske napise ? Ravno narobe! Narod je ponosen na svojo stolico in ob vsaki priliki roma z ljubeznijo trumoma tja. Trgovski promet pa se ni nikdar brigal za jezik. Dajte torej Ljubljani električno razsvetljavo, usušite barje, skrbite za lagodnosti i \jcem in polno jih bodete imeli. Kajti že danes, ko uživa Ljubljana dobrote vodovoda in ima lepo slovensko gledališče, govori se o njej z neprimerno večjo spoštljivostjo, kakor takrat, ko so jo vladali Laschan et Cie. in delali sedanje nemške napise.
Slovenci izven Kranjske pa potrebujemo čisto slovenskega središča. Vi niti ne čutite v Ljubljani, s kolikim zanimanjem in simpatijo se mej Slovenci na Kranjskem opazuje vsak duševni napredek v Ljubljani n. pr. gledišče, „Glasbena Matica", pravniško društvo itd. Te svoje vodilne vloge si morajo biti Slovenci v Ljubljani vedno svesti. Ljubljana mora biti krepko kulturno središče slovensko in zato mora res biti na vse strani slovenska!
Leta 1895. bodete, če se ne motimo, odprli deželno razstavo, aa katero se po naših mislih premalo agituje, odprli bodete takrat tudi „Narodni doni". Bodite prepričani, da bodo iz vse Slovenije vreli tedaj Slovenci s posebnimi vlaki v Ljubljano. Močna Ljubljana dela vse močne. Glejte, da bodete
imeli takrat vsem Slovencem kaj pokazati in da jim bodete pokazali tudi po zunanjem licu — slove n sk o belo Ljubljano !
Semper idem.
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja dno 1. februvarja 1894.) i Konec.)
Poal. vitez Langer poroča imenom upravnega odseka o zagradbi levega brega reke Kolpe pri Oailnici in predlaga dotični nacrt zakona, ki določuje v glavnih točkah:
§ 1. Zagradba levega brega reke Kolpe pri Osi I niči se pod pridržkom, da državni izboljševalni zaklad v zmislu državnega zakona z dne 30. junija 1884, pripomore z petdesetimi odstotki od na 8000 gld. proračuujene potrebščine, tedaj z doneskom 4000 gld , in da se občina Osilnica pri tem udeležuje z doneskom dvajsetih odstotkov, tedaj z 1600 gld., razglasi aa podjetje, katero je izvesti iz deželnih sredstev.
§ 3. Ako bi troški podjetja ne dosegli zneska, proračunjenega na 8000 gld , potem pripada to, kar bo je prihranilo, državnemu izboljševalnemu zakladu, deželi in občini primerno, po razmerji njih prispevkov.
Načrt zakona se vzprejme brez daljne debate.
Poal. Po v še poroča imenom upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora § 3. A deželna kultura.
Poni. Hribar povdarja, da se navzlic sklepom deželnega zbora v deželnem odboru preveč nemšku-tari, zato je slovenski prevod nemškega koncepta pomanjkljiv. Govori o uravnavi rek in o njih kategorizaciji, ki se še nt izvedla. Izreka željo, da se deželni odbor po strokovnjaku udeleži, ko se bode vršila kategorizacija rek.
Poil.dr Papež razjasnjuje, zakaj se ne ujemata slovenski in nemški tekHt.
Odobre se marg. štev. 1. (hidrografiji posel na Kranjskem) št. 2 — 5. (o zagradbi hudournikov).
Pri poslednjih točkab omeuja posl. Hribar velikib škod po hudournikih in nemarnosti okr. glavarja Radovljiškega glede ustanovitve voduih zadrug; za tako lahkomišljenoBt in brezbrižnost ne najde besede. Okrajni glavar pa stikuje po nezaupnicah, torej mora imeti pač dovolj čtsa.
LISTEK.
Sam.
(Spisal Bolealav Borut.)
Sam sem, tako sam! V večernem mraku Bedim v mračni sobi. Oko se mi je zaprlo, u*ta molče, m'stl moja pa blodi okrog.
Pred mano se razteza lepa dvorana; v tej dvorani bo vrsti par za parom elegantno oblečenih plesalk in plesalcev, mej njimi pa se sučejo živo oblečene maske. Nad vse to srečno življenje pa zliva brez števila lučij milo svojo svetlobo.
Pač srečni vsi!
V kotu ob peči slonim pa jaz. Roka mi podpira trudno glavo, srce mi nemirno bije, oči pa blišče se iščejo izmej lepih najlepšo, njo, mojo Antonijo.
Spoznal sem jo lahko. Živobojua njena ciganska noša odlikovala ae je od drugib. Elegantno in lahko njeno obnašanje ugajalo je vsem, sosebno meni, a živo njeno vedenje spominjalo je aa južno kri. In, ko bi me varalo tudi to, ko vran črni lasje in dvoje očij, velikih in črnih, izdalo bi jo.   Zatrepetalo pa
mi je srce, ko je priplesala m mo mene, in to mi je bilo dovolj.
Nehala je plesati in sedla na divan. Prisedel sem k nji.
„ Antonija", zaklical nem tiho.
aOb, Karol, kako si danes otožen, kaj ti je," prašala me je mehkim glasom, drobno svoje telo pripognila je k meni in uprla veliko svoje oko v me.
„Kaj mi naj bo?M dejera tiho.
.Karol," začne ona, „pusti to in bodi vesel. Saj te ljubi vse, vse te čisla in spoštuje in — ljubim te tudi jaz. Kaj hočeš Še več? Nisi li Brečen? Veleli se z mano."
„Ne morem", dejal sem in gledal v tla.
Hotela je odgovoriti.
V tem je zaigrala godba, plesa željen plesalec mi jo je odvel.
Ostal sem sam
Predno je ples minil, sem odšel.
Srce mi je bilo tako polno in tudi — tako prazno. Česa sem si želel — sam ne Vem.
Odprem oči. Tema krog mene, tema zunaj in vihar, vihar tudi v mojih prsih. Celo mi je vi oče io mokro.
Zopet se zamislim.
Cerkev, temna in mrzla. Pred razsvetljeni oltar stopi krasna žeuska, zavita v tefiko svileno obleko, na njeni strani pa stoji postaren gospod.
Poznam jo, oh, moja Antonija.
V temnem kotu sem stal in gledal solznim očesom prizor. Videl sem, kako je stala tam pred najsvetejšim in črne oči upirala v tla. Videl sem, ko je stopil duhovnik pred oltar, videl, kako je dovršil predpisane obrede, a, ko jo je prašal, če hoče postati žena tega meni tujega in sovražnega moža — tega nisem videl, z rokama sem si zakrit obraz in ihtel.
„Da«.
Končano je.
O, kako težko ae ji je izvilo iz prsij, kako tiho je rekla. Ji li vest ni pustila govoriti glasneje?
Vroče mi je kanilo na roko. Skočim po konci. Roka moja je mokra, mokra od solz.
Stopil sem k oknu. Roke sem sklonil čez prsi in zrl v temno, viharno noč. Hudo mi je bilo pri srci. Zapuščen od vseh ! Tako sam!
V trudno glavo se mi je vrinila misel, da bi rad umrl. Človek, kako ai slab!
Dež. predsednik baron Hein poudarja velike težave pri ustanovitvi vodnih zadrug, ki so zares zaostale in zagovarja okrajnega glavarja Radovljiškega.
Posl. Luckmau pravi, da so ljudje sami krivi, če se vodna zadruga ni ustanovila, sicer pa tudi zagovarja delovanje okr. glavarja.
Posl. Hribar ugovarja, da bi politična ob-lastva imela nalug, nekako popravljati kakor angel j varub mnenje državljanov.
Posl. Žitnik stavlja predlog: Deželnemu odboru  se naroča,  da ob ugodni priliki pošlje  inženerja v Doberniče, ki naj preišče vzroke tamošnjih povodenj in izdela načrt, po katerem  bi  se dalo temu odpomoči. — Se vzprejme. Dalje se odobre marg. štev. 13 —16. PobI. Lavrenčič omenja, da v 14 letib, odkar je poslanec, se.  ni  dosti  zgodilo   za uravnavo voda na Vipavskem. Toplo priporoča, naj se v tem oziru kaj stori.
Ostale marg. štev. do 70 o voJnih zadrugah, osuševanji Ljubljanskega barja, pogozdovanju Krasa, preBkrbovanju kraških pokrajin s pitno vodo, napravi vodovodov i. t. d.   se odobre.
Posl. Hribar omenja nekega drastičnega slu* čaja, ko je deputacija iz Troj se oglasila najprej pri njem in potem pri deželnem odborniku dr. Papežu.
Marg štev. 70—89 govore o raznih narodnogospodarskih stvareh in so se odobrile brez debate in se zaključi seja ob 2*//4 uri.
< Male točke dnevnega reda se odlože za prihodnjo sejo, ki bode v četrtek dne 8. t. m.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 3. februvarja. Deželni zbor isterski, V četrtek bila je jako burna seja. Predsednik je prečital izjavo, zakaj ne razpravlja o slovenskih in hrvatskih predlogih. Poslanec Jenko je iaterpeliral glede fakta, da vračaio italijanska Županstva po Istri slovenske dopise, poslanec Amoroso pa, kako je mogla vlada obečati razprave o predlogih, stavljenih v slovenskem ali hrvatskem jeziku. Posl. Mandič prijavil je na to interpelacijo na deželni odbor, predsednik pa mu je zabranil govoriti. Vsled tega nastala je mej predsednikom in Mandicum rezka kontroverza. Mandič je vzlic prepovedi čital, predsednik mu je čitanje iz nova prepovedal, a Mandič je proiestoval. Pri zakonu o šolskih taksah čital je Spinčič predlog, uaj se preide na dnevni red. Predsednik je i njemu zabranil govoriti. Ker je manjšina slovesno protestovala, nastal je velik hrup. Lsginja je na to govoril italijansko, predsednik pa kričal kakor besen. Lignja je kouatatoval, da pod tem predsednikom Dl mogoča nobena razprava. Manjšina je silno ploskala, galerija žvižgala. Pri specijalni razpravi stavil je poslanec Volar ć več predlogov, katerih pa predsednik ni pustil na razpravo. Volarič je na to izjavil, naj vlada nikar ne misli, da so slovanski poslanci otroci in naj ne izjavlja, da se razpravljalo slovanski predlogi, ko to ni resnica. — Tako viharnih Hej je bilo malo v ieterskem deželnem zboru.
Cerkvene razmere na Primorskem.
Nedavno tega priobčil je Puliski lnt „11 Di-ritto Croato" pismo v Rimu živečega katoliškega
Zunaj pa je vihar majal drevesa. Mogočna lipa pod mojim oknom je šumela in klanjala svoje veje do tal — a ulomila se ni. Klubovala je viharju, dobro vedoč, da bode zopet sijalo solnce in bode zopet rasla in cvela.
Drevesa ni podrl vihar — in naj bi mene? Ne, ne! Sklonil sem se, povzdignil glavo. Živeti moram! Nisem še dovršil, kar tirja od mene človeštvo.
Končano je. Živel sem dosti dolgo. Sem li storil dovelj — ne vem; a to vem, da sem storil, kar sem mogel. Sedaj ne morem več. Truplo moje je trhlo in slabo, skoraj bo mrtvo.
Pri meni čuje — Antonija. Bila je preslepljena. A Bog jo je rešil in jas sem ji odpustil.
Kmalu bo rešena tudi mene. Na prsih mi leži in joka.
Smili se mi. O, ko bi mogel še živeti, radi nje bi rad.
Ura se je ustavila, zunaj pa tuli vihar. Lipa pod mojim oknom se je postarala in veje se ji suše. Deblo pa ji je postalo trhlo. Bo-li preživela dana-guji vihar? Težko. Menda bova padla oba, oba oajedenkrat.
duhovnika, v katerem se je pripovedovalo, da je papež ostro grajal Poreško-Puljskega škofa zaradi njegovega postopanja proti slovanskim vernikom in njegovega nasprotstva slovanski liturgiji ter specijelno še zato, da je kanoniku Pesanteu dovolil, izdati knjigo zoper slovansko liturgijo v Istri. — To pismo je obudilo veliko senzacijo in v slovanskih krogih na Primorskem veselo pričakovanje. Kanonik Pe-sante je hitel na to odgovoriti, češ, da vse to ni resnično ter je v dokaz te trditve priobč 1 pismo, v katerem kardinal Rampolla hvali njegovo knjigo. Rimski dopisnik rečenoga lista ni na to molčal. Pravi, da mu obljuba, varovati nradno tajnost, brani povedati vse, kar \6 in celo zadevo pojasniti, vzdržuje pa vse svoje prve trditve in pristavlja, da je od kanonika Pesantea priobč. no pismo kardinala Rampolle dvomljive provenijence Dopisnik pravi, da je prestopanje Tržaških Slovencev v pravoslavje naredilo v Runu velik utis in da dobi Tržaški škof v kratkem napotila, kako naj postopa in kaj naj stori. Sploh pa naznanja ta v Vatikanu bivajoči duhovnik dopien k italijanske narodnosti, da se bodo v ne daljnji prihudnjosti zgodile na Primorskem nekatere radikalne premembe tako glede liturgije, kakor tudi v nekem drugem oziru — ako ne zadenejo namere vatikanskih krogov ob nepremagljive diploma-tične ovire.
Pravda zoper      mladino*(.
Pri razpravi v četrtek bili bo najprej zaslišani nekateri policijski uradniki, ki pa vsi vkupe niso vedeli nič pozitivnega povedati, nego navajali sama domnevanja. Za njimi je bil zaslišan neki Edvard Scbinidt kot priča. Ta je bil v preiskavi izpovedal, da pozna zatoženca dr. IttSiua in Sokola in da sta ta dva na nekem shodu v Lužah veieizdajsko govorila, pri razpravi v četrtek pa je pač potrdil, da so bili na dotičnem shodu izrečeui neki veleizdajski govori, da pa on dr. Rtšina in Sokola osobno ne pozna, in torej ne \e reči, kdo je takrat govoril. Drž. pravdnik je na to predlagal, naj se priča odpelje v preiskovalni zapor, ker ni navzočen preiskovalni Bodoik, da bi se mu predstavil. Priča se je popoludne spet oglasila >n izjavila, da pozna Rašina in Sokola. Potem je prišel na vrsto višji policijski komisar Olič, ki je vodil preiskavo in proti katerega postopanju in ravnanju so te pritožili zatoženci, očitajoč mu, da je zapisnik svojevoljno sestavljal in vanje upisoval reči, katerih ni bil nihče povedal. Olič se je zavaroval proti očitanju, da bi bil z zatoženci grdo ravnal ali je silil k neresničnim izpovedim ter da bi bil neresnične reči postavljal v za pisnik. Priznal je, da se je bil umorjeni Mrva ponudil za konti lenta pravi pa, da ni bi v službo vzprejet. Denarne premije so dobivali samo tisti, ki so ovadili kakega zamazovalca cesarskih orlov. Po končanem zaslišanji je drž. pravdnik vse tiste zato-žence, ki so se proti temu komisarju pritožili ali mu kaj očitali, novic obtožil radi obrekovanja in žaljenja uradne osebe.
Glas mohamedanskih Hrvatov.
Te dni priobčil je „Obzor" z odrom na znano izjavo katoliških i u mohamedanskih Hrvatov dopis, v katerem mohamedanski Hrvati to izjavo odobravalo ter pravijo: S tem korakom pokazala je naša mladina na visokih šolab, da si ne da vzeti svojega imena. Mohamedanci v okupiranih deželah stoje" ne jiremično na strani zavednih svojih sinov in bodo vedno visoko držali hrvatsko zastavo Mej deli hrvatskega naroda obstoje, žal, še dandanes neki umetno narejeni zidovi, ali hrvatska svest je močna in je bo odstranila ter vse to delo združila v jedno veliko neodvisno skupino pod žezlom habsburškim. Zajedno si štejemo v dolžnost, izjaviti pred svetom, da nismo Turki, ampak Hrvati mohamedanske vere, a to nas ne ovira, da hodimo po tisti poti, kakor naši prekosavski bratje. Najgorkejša naša želja je ta, da se že urede nafte razmere in da pridemo v okvir tiste države, ki upravlja že polnih petnajst let naši deželi, ki pa nas ne brani Srbov. V tem atanju smo v veliki nevarnosti pred temi hrvato-žrci, ki ne spoštujejo naših verskih svetinj in sramote nasu hrvatsko ime, pa napenjajo vse svoje sile, da si z našimi bogatimi in plodnimi deželami namaste svoja gladna usta. Ali dokler se po naših žilah kri pretaka, dotlej tega ne pripustimo, nego oBtanemo pravi Hrvati." Odstavek o Turkih se nanaša očividno na „Slovenca".
V na uje države.
Srbska kriza.
Iz raznih krajev dežele prišle so deputacije h kralju, da mu izrečejo zahvalo za pomiloščenje toženih bivših liberalnih ministrov. Kralj je pri tej priliki naglašal, da je te bivše ministre pomilostil poglavitno zategadelj, ker so začenši s 1. aprilom 1. I. radikalci ravno tako gospodarili, kakor njihovi liberalni predniki. — Kakor znano, prevzel je naprednjak Mijatović finančni portfelj. Imenovanje se je že razglasilo. Za naučni portfelj je bil že določen liberalni rektor visoke šole, Nesič, ki pa je ponudbo v zadnji uri odklonil. — Milan se je mnogo trudil, da se porazume z Rističem, a ni se mu posrečilo. Ristič pravi, da hoče imeti mir in se neče baviti s politiko. — Oficijelno se potrjuje, da Pasič ni de-misijoniral, niti da je zaprt, ampak da ostane kot srbski poslanik v Peterburgu. Odstopil bi le v slučaju, da dobe naprednjak! krmilo v roke.
Ji uski car.
Ruskemu carju se je zdravje na bolje obrnilo tako da ni nikake nevarnosti več. Bronhitis je skoro popolnoma ponehala, uoetica pluč pa se je pogubila. Sedaj 8 'le se je izvedelo, da je bil car prav nevarno bolan in da v noči od sobote na nedeljo skoro aikakega upanja ni bilo, da zopet okreva. Ćm se adravie carjevo popolooma povrne, preseli se carska obitelj iz Gačine v Peterburg, od koder pojde sredi meseca februvarja v G-ačino. Vsi evropski vladarji ao bili naročili svojim poslanikom v Peterburgu, naj jih točno informujejo o carjevem zdravju. Francoska zbornica.
V četrtek bila je v poslanski zbornici francoski prav Živahna razprava. Posl. Lockroy je bil stavi predlog, nnj se voli (»osebna komisija, katera ima preiskati razmere pri francoski mornarici. Minister mornarice je pojasnjeval te razmere Priznal je, da so se pri aprovizaciji primerile razne nerodnosti, a vzlic temu je francoska mornarica izvrstno preskrbljena, po svoji moči pa skoro taka, kakor mornarica vseh trozveznih držav skupaj. V istem zmislu je govoril vojni m nister Mercier. Mi-n'Bternki predsednik je stavil kabinetno vprašanje. Pri glasovanju je zbornica odklonila predlog posl. Lockrov a veliko večino. Nadeje radikalcev, da nastane ministerska kriza, so se izjalovile.
Dopisi.
Is Gradca, 2. februvarja. [Izv. dop.] (Mariborski notarijat.) Notarsko mesto v Mariboru, ki je prazno od smrti notarja UIricha, še danes ni oddano. Notar Ulrich je umrl začetkom meseca junija prošlega leta in njegov naslednik še vedno ni imenovan! To zavlačevanje je vzbudilo že občno pozornost, ker je značilno za vse personalne izpremembe na južnem Štajerskem. Odkar je namreč zasedel pravosodni ministerski stol sedanji minister, nastane za vsako važnejše mesto v j usti č-nih službah trdovraten boj za kulisami. Slovenci v južni Štajerski ne zahtevajo nič druzega, nego da bodi vsak justični uradnik, ki se mej njimi nastavi, tudi slovenskega jezika do cola zmožen. Tej zahtevi se dosledno ustavlja pred vsemi okrožno sodišče Celjsko. Njegovo delovanje pa marljivo podpirajo nemško-liberalni poslanci iz južne Štajerske. Ti imajo osobito krepko zaslombo v grofu Wurmbrandu, ki zastopa psevdonemške interese v kabinetu. — Toda tako se Se ni delalo, kakor za notarsko mesto v Mariboru. Znano je namreč, da sta Mariborska sodna okraja po veliki večini slovenska. Opravičeno je torej zahtevanje, da mora tudi vsak c. kr. notar v Mariboru biti slovenščine zmožen. In bil je res še pokojni Ulrich kolikor toliko zmožen sloven -sko uradovati. Na njegovo mesto pa hočejo zdaj spraviti trdovratnega Nemca, naj že zna slovensko ali ne. Kandidat v ta namen je c. kr. notar Rei-d i n g e r iz Dobrle vasi na Koroškem. Možni nikdar videl nobene slovenske h o I e in nikdar še ni naredil nobene slovenske pogodbe. Ce bi torej pravosodno ministerstvo imenovalo tega moža, priznati bi moralo, da je boj napovedalo ravnopravnosti v južni Štajerski. Trebalo se je torej osigurati proti vsem očitanjem. In neka duhovita glava iznašla je izboren pripomoček. Kakor namreč iz prav zaupnega vira poizvemo, naročilo seje g. notarju R e i d in -g e r j u , n ;t j položi izpit iz slovenščine pred c. kr. deželnim sodiščem vCelovci (!), s tem, da s sestavo katerekoli pogodbe v slovenskem jeziku dokaže znanje slovenskega jezika in zmožnost u r a d o -vanja v tem jeziku. — Ne mogli bi verjeti, če se nam ne bi od verjetne strani tako poročalo. fc> tem dokazom o znanju slovenščine stopilo bode potem pravosodno ministerstvo onim slovenskim poslancem nasproti, ki bi se drznili o tem imenovanju kaj povpraševati. Prosit koalicija ! *
Iz Celovca, 31 januvarja. [Izv. dop.] (Popravek ) V svojem zadnjem dopisu sem po pomoti mej prouzročitelje škandala, ki se je vršil v deželni zbornici pri razgovoru o preložitvi ceste čez hum-berški klanec in dotični slavnosti, potisnil tudi po* slanca Oraša. Resnici na ljubo bodi povedano, ker nočem nikogar po krivem obsojati, da se je g. poslanec Oraš pri tej priliki dostojno obnašal ter se pridružil ostalim poštenejšim poslancem in ni podpiral razgrajalcev. Pač pa se je v razgrajanji posebno odlikoval poleg gosp. Oraša sedeči poslanec
gj^F" Dalje v prilogi. "^H
Priloga .^Slovenskemu Narodu" St. 27, dnž 3. februvarja 1894
Funder, ki je mej govorom gosp. poslanca Ein-spielerja strastno teptal ia tolkel z nogami ob tla. — Konečno mi je Se omeniti, da so se tega razgrajanja v prvi vrsti ia najsilneje udeleževali poslanci aristokrati. Razun grofa Gi ena so bili vsi drugi modrokrvniki jedini in složni v tem, da se mora zabraniti vsaka beseda, ki bi merila na znano zadevo, in sicer z ozirom na to, ker sta v tej stvari engažirana dva njihova modrokrvna pristaša — ba* rona. Mej razgrajala se je za kmetskim Fundrom najbolj odlikoval grof Lodron, ki je bil nekak vodja temu gibanju in je pogostoma tudi poslancu E.nspielerju z vpitjem posegat v besedo ter največ pripomogel do tega, da g. E ospieler ni mogel svojega govora konč>.ti. T*ki so nafti aristokrati! — Javiti mi je tudi še, da je b. kr. okrajni glavar Mhc Nevin dal pretekli ponedeljek dnć 29. t. m. zabaven večer, na kateri je povabil vse glavne plemenite ropotače.
Pisma iz Hrvatske.
V Zagreba, 2. februvarja. V Zagrebu smo protekle dni imeli  dve vele-važni razpravi, jedno o  peticiji  delavcev, a drugo o imuniteti dveh saborskih poslancev.    Delavci so se namreč obrnili  na deželni  zbor z neko peticijo, v kateri  prosijo   da se izpeljejo   sklepi, katere so sklenili v svoji volilni skupščini še leta 1802. Ti sklepi   ho:     1.   ureditev    osetnurneg-t delavnika; 2. popolna tiskovna svoboda; 3. u vedenje popolnega prava, ustanovljati  društva ; 4. splošno in jednako volilno pravo po dovršenem  21.  letu. Peticijonalni odbor jo predlagal, da se naj peticija odstopi vladi na rešitev, to se pravi z drugimi besedami, naj se dene a d a c t a.    Proti  temu predlogu je opozicija stavila drug predlog, naj se voli namreč poseben odbor devetorice in naj se njemu odstopi peticija. Ta drugi   predlog   so   zagovarjali   govorniki Opozicije prav živahno, mej njimi Srb  Pavel Jovanović, ki se je glede tega predmeta strinjal s pravaši. Opozicija se ni omejila samo na to, da zagovarja predlog glede  izvolitve   posebnega  odbora, nego je za* gOVBrjala tudi z;thtove delavcev   samih.   Proti tem zahtevam ni govoril noben  govornik  večine, kajti skoro bi se  reči   moglo    da   ima   većina devizo, da molči in da glasuje  Tako je tudi v tem slučaji pustila opozicijo govoriti — a glasovala je za predlog peticijonalnega odseka.   Tisto  taktiko si je večina prilastila tudi, ko je šlo z i to,  da se dva poslanca izročita sodišču. Dobro vedoč,  da ne bodeta obsojena, bila je za to,   da se  izročita;  ali opozicija, četudi je tu slo Zi  dvojico   nasprotnikov,   bila je proti temu, z načelnega stališča. Omeniti moram še interpelacijo  dr. Franka radi načina, s katerim se postopa  proti  časnikom.    K ukor Vam znano, neče vlada, da pridejo novinarji pred porotnike, in je našla drug način, da se kaznujejo in da se ogne poroti. Urednik pride pred okrajno sodišče in to ga kaznuj« zaradi zanemarjene  dolžne pažnje.    Zastonj  je, če urednik tudi dokaže, da je on članek napisal in da je pripravljen  zanj   odgovornost   prevzeti; zastonj je, če dokaže, da je prej treba dognati, ali vsebina članka v sebi involvira  zločin  ali   prestopek, kar more jedino porota. Zastonj je: zaradi zanemarjene dolžne pažnje so bili uredniki „Obzora", „Hrvatske* obsojeni večkrat na tedne in mesece zapora, a časniki sami na izgubo kavcije v visokih zneskih, ki iznašajo več tisoč goldinarjev.  V široko in spretno obrazloženi interpelaciji je dr. Frank danes vprašal bana, če ga je Volja dati nalog državnemu nadod-vetniku, da v obrambo zakona dvigne pritožbo zavoljo     ničnosti    omenjenih     razsodb okrajnega sodišča.
Uradni list je priobčil dogovor, kateri je ban sklenil z ogerskim ministom poljedelstva glede svilo-gojstva. Po tem dogovoru izroči ban ogerski vladi v zakup naše svilogojstvo — to jo del državne uprave. Da tega ni smel storiti, to se razume — a sodeč tudi z drugega stališča, bi tega ne bil smel storiti. Svilogojstvo spada mej notranja dela, ki so za Hrvatsko avtonomna. Izro'uje jo Ogerski v zakup, to se pravi premen iti nagodbo, a to je smeti premeniti samo potem regnikolaroih depnta-cij. Ban pa je storil narobe, ker je ugovor predložil saboru ta da g» odobruje na znanje vzame in sabor, kakersen je, ga bo seveda odobril. Na temelju tega dogovora bodo Madjari neposredno po svojih organih upravljali in nadzirali gojitev svilo-prejk, katere bo madjarski zakupnik odkupil po svoji volji in po ceniku, kateri bo sam določil po cenitvi iu sodbi njegovih organov.
Kakor se čuje, znašala bode odkupnina povprek 1 gld. z* kilogram zapredek, dočim se bodo tisti zapredki, katere bodo madjarski orgmi škar tirali, odkupili po 10 kr. za kilogram. Kako široko polje ima tu samovoljnost, je očividno. Producent, ki bi skušal zapredke prodati pod roko komu drugemu in ne zakupniku, kaznoval se bode s silno globo.
V tem famoznem dogovoru določa 3. točka, da bo morala hrvatska vlada za produkcijo in odkup 200000 klgr. zapredek na svoje troške, na željo ogerske vlade in po navodilu njenih pooblaščencev napraviti sviloprejnico; — namesto da bi se bilo določilo, da bode na željo hrvatske vlade morala madjarska vlada za vsakih proizvedenih in odkupljenih 200000 klgr. znpredek napraviti v Hrvatski sviloprejnico. Zakaj, sodeč sploh po madjarski gospodarski politiki, je povsem verojetno, da madjarsko ministerstvo se-ne bo tako hitro izreklo omenjnne „želje", nego bo napravljalo sviloprejnico na Madjarskem in tam se bo obdeloval od hrvatskih producentov ceneno kupljeni materijal. Naše hrvatsko-slovensko gospodarsko društvo sklenilo je na predlog veleposestnika Mihatovioa, da se je do sabora obrniti s prošnjo, naj tega protizakonitega dogovora ne odobri.
Nj. Velečaustvo naš kralj je odobril volitev akademika Josipa Torb ar ja za predsednika jugoslovanske akademije in dovolil profesorju Špiridi-jonu 11 r u s i n i , da sme nositi ruski red sv. Stanislava II. vrste ter gimnazijskemu profesorju Ivanu Petroviču, da sme nositi črnogorski Danilov red.
Zadnjo mojo vest o gostovanju Zagrebškega gledališča v Ljubljani morem popraviti ali bolje rečeno popolniti v t*'m zmislu, da bo repertoir tako sestavljen, da bodo imeli vsi člani priliko, odlikovati se. Zlasti Vam morem javiti, da bodete gospo Strozzijevo videli v „Fedori".
Domače stvari.
— (Volitve v trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani.) V vseb treh volilnih razredih trgovcev in v drugem razredu obrtnikov bili so pri zadnji dopolnilni volit v i izvoljeni kandidatje narodnega volilnega odbora, namreč gg.: Fran Hren, trgovec z lesom, veleposestnik v Ljubljani; Ivan Perdan, trgovec in posestnik v Ljubljani; Fran Ks. So u van, trgovec in posestnik v Ljubljani. Alojzij LenČek, trgovec v Ljubljani; Tomaž Pavšler, trgovec z lesnim blagom, pot-estmk v Kranji. Oroslav Do-lenec, voščeninar in posestnik v Ljubljani; Janko Kersnik, lastnik žage in veleposestnik na Brdu ; Josip Bebe k, ključavn čar v Ljubljani; Feliks S t a r 6 , lastnik žage in veleposestnik na Koluvcu ; Filip Supančič, stavbeni mojster, posestnik v Ljubljani; Jernej Žitnik, Čevljar in posestnik v Ljubljani. Za veliko industrijo je voljen gospu d M. K r e o e r , za rudarsko obrt g. R D r a s c h.
— (Osebne vesti.) Deželne vlade kooci-pist grof Rudolf Cborinskv pozvan je v službo-van e k trgovinskemu miuisterstvu na Donaji.
— (Šeg avost uradnega lista.) Tetka „Laibacheric i" je navzlic svoji starosti še vedno rada segava in dovtipna, za kar so jej posebno hvaležne srpanske device, mej katerimi ima največ bralk in ki pri polnih čašah kave slastno uživajo, kar jim podajajo uredniške škarje pod zaglavjem „Zu guter Letzt". Ta Šegavost je uplivala tudi na posamne sotrudnike, uradne in neuradne, in obudilo v njih neko posebno nagnenje za dovt.ipo. Temu nagnenju se imamo zahvalit', da se bodo celo naznanila o realnih dražbah sladila s humorjem, kar utegne na prizadete kroge kaj dobro u plivati. Začetek je že storjen. Tekoči teden priobčila je tetka dražbeni naznanili, katerih uvod se glasi : „Vom k. k. L tndesgerichte Katschach wird bekannt gemacht itd ", „Vom k. I<. Landesgerichte III. Fei-stritz wird bekannt gemacht" itd. Ker bo dotičnima eksekutoma vest, da sta vsak v svoj okraj dobila deželno sodišče, gotovo v veliko zadoščenje in brez dvoma neka tolažba, moramo biti „Ltiba-cherici" hvaležni, da skrbi s takimi šalami za občno zabavo.
— (Iz pisarne slovenskega narod nega gledališča. Dne 8. in 10. t. m. imeli bo-demo priliko pozdraviti na našem slovenskem odru jedno najprvih sil hrvatskega narodnega kazališta g. Vaclava Antona, izredno dobrega igra'ca in profesorja dramatike in mimike na br. glasbenem za-
vodu v Zagrebu. Gosp. Anton je jeden najbolj popularnih igralcev in v obče v Zagrebu priljubljena oseba. Oa ni samo izvrsten komik, temveč tudi dober buffo, ki je že nastopal v operi in opereti. — Čakata naše rodoljubno občinstvo dva večera polna zabave in istinite umetniške vrednosti. — Nastopil bode g. Anton v igrah „JednaJBta zapoved" in „Ugrabljene Sabinke".
— (Slovensko gledališče.) „Čarostrelec" pridobil si je naravnost čaroven upliv na občinstvo. Siu)čna že peta predstava te opere privabila je zopet toliko ljudi j, da je bilo gledališče popolnoma razprodano. Odobravanje po glavnih točkah, zlasti pa po veliki ariji Agatini, je bilo tako navdušeno, kakor pri premijeri, vrh tega pa sta bili naša divna primadona gospč. Leščinska in gospč. gibova odlikovani z lepimi šopki. Snočna predstava jo bila jedna najbolj dovršenih. Vse manjše negotovosti, ki so prej kalile popolni utis, so izginile — k večjemu da niso še izginile iz orkestra — zbor napreduje očividno od predstave do predstave, vse se vrši uzorno gladko in točno. —flf—
— (Vstopnice) za Sokolovo maškara d o dobivajo se v trgovini gosp. Miroslava S os Ha v Špitalskih ulicah in sicer do torka opoludne, v torek popoludne od 1. ure dalje v „Narodni čitalnici", zvečer pa pri blagajnici na „ Strel > šči!" S tem bodi popravljena pomota, ki se je urinila na vabila.
Odbor.
— (Pustna nedelja na S 1 a v č e v i m a-skaradi.) Slavno občinstvo dovoljujemo si še je-denkrat opozarjati ne jutrišnjo maskarado pevskega društva ,,Slavec". K raznim poročilom, katere smo že objavili, dodati nam je še, da je brzojavnim potom naznanila svojo udeležbo tudi četvorica ta m-b u rase v iz daljne Krajine in še celo „b a 1 i š" bomo videli, ako đojđfl pravočasno v Ljubljano. Nadejati se je vseskozi lepe izvanredne zabave. Na svidenje torej jutri večer na „Slavčevi maska radi" na strelišči.
— (Za „M i r") nabral je gosp. Ivan Hribar mej Ljubljanskimi rodoljubi 195 gol d.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda) Uredništvu našega lista so poslali: Gorenjski in dolenjski prijatelji-somišljeniki pokojnega Mrtksa Čadeža polagajo namesta venca na njegov grob 3 0 kron na žrtvenik družbe sv. C rila in Metoda, proseč ostale njegove sošolce in znance, da mu ohranijo trajen spomin. — Iz Ormoža g. Anton Porekar, nadučitelj na Humu, 4 krone, katere je nabral pri zabavi po občnem zboru Ormoške ženske podružnee. Skupaj 3 4 kron, katere izročimo vodstvu. — (Imena darovalcev iz Ruš [5 0 kron po g Martinu Les jaku] prijavimo v prihodnji številki ) Živili rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki 1
— (Šentjakobsko- Trnovski ženski podružnici sv. Cirila iu Metoda) izročila je ilre 1.februvarja pri »Kanin čanu" veseleča se družba 7 kron. Zvili darovatelji I
— (Za .Narodni dom") v Ljubljani prejeli smo od g. Ant. Porekarja, Badučitelja na Hutnu pri Ormožu 1 krono. Živio!
— (Pevski zbor „Glasbene Matice") Moški oddelek tega pevskega zbora ima za „St varjenje* svojo prihodnjo pevsko vajo v ponedeljek ob 8. uri zvečer namesto v torek.
— („S lovensko učiteljsko društvo) v L ubijam" ima v ponedeljek 5 t. m. ob 8 uri zvečer svoj tretji društveni večer v gostilni gosp. Hafnerja. Predaval bode gosp. Fr. Jaklič. K obilni udehžbi se vabijo \s  prijatelji društva.
— (Poroke.) Due 31. m. m. poročil se je v Tržiči tajnik ondotuuga bralnega društva g Franjo Abačič, poslovodja znane narodne firme K. Aha-čičeva vdova z g<s,č. Fant Mallvjevo. — Isti dan poročil se je g. Bernard Andoljšek iz Drage /. gospodično An co Jezeršekovo iz Kranja. Čestitamo! — Danes poročil se je goBp. dr. Jakob Kavčič, c. kr. državnega pravdoika namestnik z gospodično Rozo Peršinovo
— (Letno poročilo telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani) za minulo leto je ravnokar izšlo v tisku in se razpošilja Članom in posamičnim bratskim društvom. Prijatelji slovenskega sokolstva našli bodo v obširnem in zares izbornom poročilu tajnka dr. Kušarja zanimivo sliko o delovanji „So k o I a* , ki je bilo posbno živahna v minulem letu, ko se je praznovala vsesoko'ska slavnost
t Ljubljani in 86 jo položil temelj „Zvezi slovenskih Sokolskih društev". Žil, da nam prostor ni dopuščal, da prijavimo obširneje to poročilo, kateremu povzamemo nekatere poglavitne točke. Društvo praznovalo je z vsesokolsko slavnostjo tridesetletnico svojega obstanka prav slovesno. Štajerske goste, došle z gledališkim vlakom ja vzprejel „Sokol" skupno z drugimi narodnimi društvi. Izleta na Koroško pa ni mogel izvršiti, ker ga je vlada prepovedala in pritožbe niso imele uspeha. Zastavilo pa bode društvo vse moči, da poleti pri drugi priliki mBJ rodne brate v tužoera Korotanu. Sej je imel društveni odbor 32 tekom leta. Število članov bo je pomnožilo od 277 na 294, pa bi bilo lahko še večje. Pevski društvi „Ljubljana" in „Slavee" sta sodeljvala pri ne katerih društvenih veselicah. Pri vseh uarodnih slav-nostih bil je „Sokol" zastopan korporativno ali po deputaciji, ali pa je odposlal svoje pozdrave brzojavno. Telovadilo se je po trikrat na teden; po odhodu društvenega učitelja brata lic tirana, kateremu je odbor priredil odbodnico, vodili so telovadbo preiltelovadci bratje Iv. Vernik, Škof, Kavčič in Preatoni pod vrhovnim vodstvom učitelja telovadbe brata B:*uneta. Povprek telovadilo je po 20—25 č'auov. Veselice in izleti so se vršili pri prav obili udeležbi in smo vselej poročali o njih ob priliki v naš*, m listu, posebno o važnejš'h. L diko torej preskočimo obsežno njih popisovanje, katero prinaša letopis ter kličemo vrlemu „Sokolu" krepak: Na zdar!
— (Splošno delavsko napredno-iz-obraževalno, pravovarstveno in podporno društvo v Ljubljani) priredi na pustno nedeljo dne 4 februvarja 1894. v kazenskem steklenem salonu in straoskh prostorih s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj belgijski štev. 27. maskarado in plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 kr., maske 30 kr.; udje plačajo polovico. Najlepša in najorigi-ualnejša maska dobi dobitek.
— (Važno zajednoletne prostovoljce) je kar piše „Fremdenblatt" o bodočih imenovanjih rezervnih častnikov po dokončanem jednoletnem pro-stovuljshu. Ker se je število jednoletnikov pomno-ževalo od leta do leta, uaraslo je tudi prav izdatno število imenovanih rezervnih častn kov, da je normalno število pri nekaterih delih vojske že celo prekoračeno. Imenovanju se bode torej v bodoče moralo kvantitativno precej omejiti in se bodo torej jedno-letni pri stovoljci imenovali najprej le rezervnimi kadeti in še le pozneje, v kolikor bide nanoBli potreba, rezervnimi častniki.
— (Zasačen tat) Zadnji čas izvršilo se je v Ljubljani več tatvin, a ni se moglo tatu priti na sled. Tako bila je ukrad na nekemu dijaku v Kolodvorskih ulicah zimska suknju, Jeri Cajken v Poljskih ulicah srebrna ura in črna zimska jopa Predvčerajšnjim pa se je mestni policiji posrečdo zasačiti tata v osebi 21 letnega Ludovika Žmoleka, ki Že delj ča«a brez posla pohaja. Zmolek sumnjiv je tudi tatvine, zvršene dne" 29. januvarja pri gosp. dru. Šlajmerju v Poljskih ulicah.
— (Vodnikova beseda v Spodnji Šiški) vršila se je prav dostojno, kakor s j nam poroča. L čuo ozaljšaui prostori Koslerjeve pivarue bili ho polni društventkov in gostov in sa je vršil spored točno in v splošno zadovoljstvo, — Ces. kr. vojaška godba je koncertne točke prav pohvalno izvajala in pri plesu — trajajočem od 10. do 1/t5 ure, — ozirala se na želje mladine. — Moški in mešani zbori, pod vodstvom marljivega pevovodie bili so skrbno priučeni, izvzemši „Planinar*, pri koji kom-plic;raui skladbi gosp. Sachsa bi bih želeli večjo točnost To skladbo prav oceniti bo mogoče pri drugi predstavi. Prikupila pa se je ljubka pesen istega izvora: „Rožici", katero je g. Ivanka Burgerjeva čisto in lepo pela in na glasno željo ponovila, kakor se je tudi M. Volaričev mešani zbor: „Le pevaj ptičica" moral ponoviti. Po slavnostnem prologu, govorjenem po gosp. naduč telju Javoršku, svirala sta na citrah g Avg. Schvveiger in Otto Seidl, „Potovanje na goro", za Vodnikovo slavnost ustvarjen .venec", obsezajuč 12 oddelkov. Ta točka je izredno omilila in zavzemala odlično mesto v sporedu. Navdušeno ploskanje in živio-khci veljali so v zahvalo svira-teljema in nadarjenemu skladatelju gospodu Seidlu. Vodnikovo besedo sme odbor S šenške čitalnico v svojo kroniko beležiti v zavesti, da je bila vredna naslednica onim, kuje od društvenega obstanka, toraj od I. 1875, redno prireja v spomin slavnega rojaka V. Vodnika.
— (Veselice.) Narodna čitalnica v Kranj i priredi v soboto dne" 3. februvarja 1894 v društvenih prostorih maskarado. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina: Članom 30 kr., nečlanom 60 kr. za osebo; nekostumovani, izvzemši garde-dame, plačajo 40 kr. globe. — Šentpeterski rodoljub je prirede v korist novoustanovljenega gasilnega društva na pustni ponedeljek 5. svečana 1894 v prostorih gosp. A. Lavrenčiča v Št. Petru zabaven večer. Začetek ob polu 8. uri zvečer. U«topnina 30 kr., z družino 50 kr. Čsti dohodek namenjen je gasilnemu društvu, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. — „Moravsko pevsko društvo" priredi dne 4. februvarja 1894 pri „Klopčarju" v Moravčah veselico. Vstop prost Začetek ob 5. uri po-poludne. — Tamburaški zbor v Kranjski Gori priredi dno 4. fubruvarja 1894 v gostilni pri „Urbaniju" koncert in plesui venček. Začetek ob polu 4 uri popoludne. Vstop je lu povabljenim dovoljen. Vstopnina za gospode 60 kr., dame proste, čisti prebitek se podeli podpornemu društvu za slov. vi8okošolce u a Dunaju, zato se hvaležno sprejemajo preplačila. — Prostovoljno gasilno društvo v S e m b i d i prireJi v nedeljo dno 4. t. m. v prostorih g graščaka Karla Maverja plesno veselico s srečkanjem. Začetek ob 4. uri popoludne. — Obče delavsko izobraževalno prava-varstveno in podporno društvo v Trstu priredi 4. februvarja 1894 v dvorani „Tersicore" plesni venček. Začetek bode ob 7. uri zvečer. Vstopnina za gospode 30, za gospice pa 20 kr.
— (Narodna čitalnica v Novem Mestu) priredi pustni torek v prostorih „Narodnoga doma" maskarado.   Začetek ob 8. uri zvečer.
—(Strelne vaje topničarjev na Krškem strelišči) se pričnejo te du . Rasun že naznanjenih topuičarskib čet pride jutri tudi iz Zagreba jedna baterija k vajam.
— (Samomor.) V Mirni obesil se je tamošnji župan, 56letni posestnik Franc Neubauer dne 29 t. m. na skednju blizu svoje hiše. Kakor se poroča, se je mužu zmešalu in je v stanu duševne nezavednosti segel po svojem življenji.
— (Zdravstveno stanje.) Škrlatica, ki je bila razširjena v nekaterih vaseh občine Žire, je skoro popolnoma ponehala. Izmej 52 zbolelih otrok bo samo še 3 bolni, umrl pa je 1. Izmej 1442 bolnikov za hri|o v Postojinskem okraji jih je ozdravelo 1251, umrli pa so 3  Bolnih je samo še 188 oseb.
— (Medved in volkovi v Gorjancih.) Kakor poročajo „ Dolenjske Novice", se je klatil v Gorjancih medved, ki pa je odpihal, predno bo ga dobili lovci na muho. Tudi štirje volkovi so se baje klatili okoli, a niti teh niso zasledili domači Nim-rodi. Nekateri poredneži pa so trdil', da so bili le veliki psi.
— (Narodna čitalnica v Ptuji) je za 31 društveno leto 1894 izvolila sledeče gospode v odbor: predsednikom Anton Gre goric, podpredsednikom Simon Oseh ga n, tajnikom Rudolf Si gl, blagajnikom Josip Zeleni k, ter odbornikom: dr. Anton Brumen, Anton Jurca, Luh a K u a 8 t e k , Marko Pavli nič, dr. Jakob P loj, oče A'f <ns Svet in Dragotin Zupančič. Z ozirom na jako kratki predpust priredi se jedina veselica v nedeljo dne 4. februvarja 1894 in sicer: a) Glasbeni in pevski koncert s prijaznim sodelovanjem gg. učiteljev iz Ptuja in okolice, b) Ples. Začetek ob '/'„8. uri zvečer.
— (Novo društvo.) Prijatelji in pristaši odstopivšega dr. S te i n w e n d e r j a ustanovili so v Beljaku novo društvo „D'utscher VolUsvereiu". Pri prvem shodu izrekli so se člani za to, da se zopet izvoli dr. Steinvrender. Agitacija za njegovo zo-petBo izvolitev bode menda glavno delo novega društva.
— (Na Tržaškem kolodvoru) prijela je policija tu dni mladega beguna Kanda J., ki je po-neveril v Litiji svojemu gospodarju Stan. Smelaku. pri katerem se je učil, n :kaj novcev, potem pa jo popihal v TrHt. S početka ni hotel povedati pravega imena in je rekel, da je prišel v Trst, da se odpelje po morji. Odvedli so ga v jetnišnico v Via T.gor.
— (Pozor!) Uradnik juž te železnice v Trstu France \Vasjhek, 51 let star, srednje postave, z nekoliko osivelimi lasmi in prikrajšano polno brado, z zaceljeno veliko rano na glivi, oblečen v kratko zimsko Buknjo, temne kavine barve, b črnim trdim klobukom, z marko „Uissi aus Trieat", je dne* 10. m. m. iz Trata izginel in ae mu je najbrž kaka
-SS  v;i; O** :>'',>  ..'d  .•:•>   večnim ni   (»ilf ttffllfilb. fctlufisl 1
nesreča pripetila. Ker je mož na umu trpel, je mogoče, da kje okoli tava ali pa da je zblaznel in da so ga kje o bolnišnico sprejeli. Ker je eksistenca cele obitelji odvisna, od tega, da se mož najde, bodi s tem vsakdo naprošen, da nazuani gospodu MahorčiČu, načelniku južne postaje v Trstu, ako kaj izve v popisanem nesrečnežu. Sluti se, da se ubogi mož kje na Krasu nahaja.
— (Razpisane službe.) Pri okrajnem glavarstvu v Krškem se v/.prejme diurnist. Poleg znanja obeh dežela h jezikov se želi če mogoče nekoliko izurjenosti v manipulacijski in registra turni službi. D.iiua znaša 1 gld. in se v slučaji posebne porabnoBti tudi poviša. Prošnje je poslati okrajnemu glavarstvu v Krškem.
				
				
		r "\ Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!		
				
				
Razne vesti.
* (Zima na Ruskem.) Nenavadno stroga zima je letos na Ruskem. Vse Azovsko morje je popolnoma zmrznilo in so vse ladije v zalivu pri Teo-doziji popolnoma v ledu. Najbuji je mraz v Tav-riški guberniji, kjer vsak dan najdejo cele rodbine zmrznene v njih kočab.
* (Odvedena deklica.) Iz Črnogorske vasi Bukovi odvedel je neki Turek lepo črnogorsko deklico in jo vzel b saboj na turško ozemlje, da jo poturči in vzame za ženo. Deklica pa o tem ni hotela ničesar vedeti. Ko so Crnogorci to zvedeli, šlo jih je več na turško ozemlje in so osvobodili deklico. Na pritožbo Turka prišlo je 10 turških policajev, da bi deklico, ki je baje postala Turkinja, odvedli nazaj. Črnogorski konzul v Skadru vzel je deklico v svoje varstvo in zahteval, da se kaznujejo krivci. x
* (Najbogatejši posestnik na Ruskem,) general Sergij Ivanov ć pl. Malcev umrl je te dni v Sevastopolji. Imol je nad 30 rudnikov, v katerih je delalo več nego 55 000 delavcev. Niegova posestva bo bila ogromna in so se cenila na mnogo milijonov.
* (Od smrti vstala.) V kraju S'araja Rusa na Ruskem umrla je mlada komtesa Irena Saliti. Hišni zdravnik pa ni dovolil pogreba, ker je dvomil, da bi reB bila mrtva Cikali so 8 dnij, potem pa so pozvani zdravniki kunstatovali, da je res mrtva. Hišni zdravnik pa je dosegal, da se je počakalo še tri dni, potem pa se je vršil pogreb. Ko so hoteli pogrezniti krsto v jamo, čulo se je iz nje zdihljeje, vzdignili so pokrov in našli komteso živo. Komttsa je popolnoma ozdravela in utegne še dolgo živeti, ker je jako mlada.
* (Sreča v tujini.) Carlo Mottes, rodom južni Tirolec, služI je v polku cesarskih lovcev in dospel do stopnje podčastnika, to je četovodje. S cesarskim dovoljenjem izstopil je in vstopil v perzijsko vojsko, kjer je že pred dlje časom postal general. Te dni pa ga je imenoval perzijski šah khanom, to je visokim dostojanstvenikom.
" (Pol milijoua darila.) V Parizu izginil je po novem letu mladi, petnajstletni Amerikance \Vebster, sin imovite rodbine, ko se je šel sprehajati s svojim odgojiteljem. Mati njegova, ki je prišla iz Amerike, razpisala je darilo pol milijona onemu, ki bi kaj izvedel o izginulem sinu. Več zasebnih detektivov se je odpravilo na pot, da zaslužijo to mastno darilo.
* (Zgorelo gledališče.) V Rochdalu na Angleškem zgorelo je gledališče popolnoma. Ogenj nastal je kmalu potem, ko je občinstvo po končani predstavi odšlo iz gledališča. Gledališka družba, ki je dajala predstave, je izgubila vse imetje in je komaj rešila življenje. Skoda se ceni na 10 000 funtov šterlingov.
Knjliovnost.
— „Matica Hrvatska" z ičela jo v soboto razpošiljati za I. 1893. izdano knjige. Zi tiduiuo 3 gld. dobe društvenimi osem knjig namreč: Kišpatič: Ptice. Pi-irodopisnn in kulturne crtice, Str. VII, 453; Valla: Poviest srednjega vijeka. Dio drugi. Str. IV. 320; — Lepušić: Bosanke. Str. 200; Turgenjav: Izabrano pripovijesti. Svezak prvi. Str. VII. 320; — Vodopić: Marija Ko-navoka. Pripovijest. S uvodom popratio M. Kušar. Str. XXXIV. 164 ; — Kuliai": Ilirski glazbenici; Prilozi za povjeat hrv. preporoda. Str. VIII. 288. — Bogović: Pjesnička djela. Knjiga prva. (Drame.) Sir. IV. 288; — Hranilo vić: Izabrane pjesme. Str. 176. Vrh tega dobe člani še za znižano ceno te-le tri, v Matičini zalogi izišle knjige: Mu si o: Povjest grčke književnosti, Dio prvi. Str. VIII. 29S (po 1 gld); — M i c k i e w i c z : Gospodin Tadija ili poslednji porob u Litvi. Preveo, uvod i bilješke napisao T. M »rutic.   Str. XXXIV.
./'ih;.mo dtvngeio; Id bos ni Iviinep
320 (po 1 gld ) ; — K 1 a i ć : Hrvatska pjesmarica. Zbirka popj«vaka za skupno pjevanje. Str. XII. 308 (po G0 kr ). — Obljubljene hrvatske narodne pesmi niso izšle, kor je nmrl urednik prof. dr. Broz. O Matičnih knjgdi spregovorimo te dni kaj več.
— nK me to v a 1« c", iluatrovan gospodarski Hsf, ima v št. 2. to-le vsebino: V čem so kmetovalci sumi krivi, da kmetijski stan p»'ša ? — Cepljenje ze'enib trt; — Gorenjskim kmetom pravico ali pa Ameriko; — Gnoj nu polji; — Čiščenje dreves; — Rane pri živini; — Kako naj po zimi redimo kokoši; — Kako ravnati z vinom koj po vož-np? — Pomlajevanje eadr.jega drevja; — O kravah, ki f>e težko molzcjo ; — Kako pnkončevati gosenice ? — Presajanje rastlin v cvr tdenikih; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — G »apodarsko novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
— „Vatrogasac,,, ima v št. 3. to-le use-bino: Budoica ; — Ptvo ganilačke čete; — Annihi-lator; — Vatrogasno uredbe u gradu Karlovcu; — Iz vatrogasnih družtavu; — Z-.ustava proti sklizanju kolesa; — Naši dopisi;  — Svsšuce.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Praga 3. februvarja. Češki konservativni veleposestniki izdali oklic, v katerem svare volilce, naj ne pristopijo narodni skupini veleposestnikov, češ, da se ta ne ozira na vodilna načela konservativne stranice, zlasti ne na verska in da v svojem oklicu ne omenja obstanka in moči celokupne monarhije. Pristop k narodni skupini bi oslabel konservativno in škodoval celi konservativni stranki, ne da bi prebivalstvo Češke imelo od tega kako korist.
Praga 3. februvarja. Včeraj je bil zaprt doktorand medicine Grossmann, ker je v pravdi zoper Omladince pregovoril pričo Schmiedta, da je krivo pričal.
Tešin 3. februvarja.   Deželo! zbor je v predvčerajšnji večerni seji vzprejel statut mesta Tešina vzlic odločnemu nasprotovanju slovanske manjšine. Deželni glavar je potem zaključil za sedanje.
Zagreb 3. februvarja. Včeraj je došlo nekaj madjarskih državnih poslancev pod vodstvom barona Banffvja. Na kolodvoru jih je vzprejela deputacija madjaronske stranke. Prebivalstvo ignorira došlece popolnoma.
Peterburg 3. februvarja. Pravoslavni občini v Pragi dovolila je krona 2230 ruh-Ijev letne podpore, in sicer za dobo 10 let.
Beligrad 3. februvarja. Na jutrišnji veliki dinč v konaku, katerega se bodeta udeležila kralj Aleksander in Milan, so povabljeni vsi ministri, metropolit Mihajl in voditelji liberalne in napredne stranke, kakor tudi nekateri radikalci.
Pariz 3. februvarja. General Dodds je naznanil vojnemu ministerstvu, da se mu je kralj Beli a n/iii brezpogojno udal.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica iu hranilnica v Ziljski Bistrici aa K* roškem itn» ~ kvoi teini občni zbor v nedeljo due 11 t. m popoludne ob 3 uri pri g. Fr. Jatiabu (p. d Kaudofu) |0 običajnem dnevnem redu.
— Nakup pšenične moke za peko. C. in kr.
vojaški erar kupi tisoć metarakih centov pšenične moke za peko Moko je dobaviti v sledečih obrokih in sicer 200 meterskih centov do 10. mareija in po 100 meterskih centov do 30. mareija n 30. aprila 181)4. Prodajne ponudbe jo vložiti do 12. februvarja t. I. 10. ure dopoludne pri intendanciji 3. voja v Gradci. Dotični aviso, obsezajoč natančneje podrobnosti, je na ogled vsakemu v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani.
— Za izvažate« blaga v britansko Indijo. C. kr. trgovinsko ministerstvo jo naznanilo tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da vsled poročila avstro-ogerskega konzulata v Bumbavu, do^lega mu potom c. in kr. ministarstva za vnanje reči, indijske čolne oblasti določilo za britansko Indijo izdanega zakona o zaznamo Vanji blaga, po kateiem mora na evropejskh izdelkih razun imena izdelo-Valoevega, predmeta in tovarniške znamke navedena biti tudi dežela izvira — razlagajo tako, da mora dežela izvira na ravno istem listku hiti označena, na katerem je tudi zapisano ime izdelovalca predmeta ali tovarniške znamke. Vdeleženi krogi se opozarjajo torej da na blago, odmenjeno v britansko Indijo, pr. dpiaaue ojiiambe „Made in Aiistria* etc. ne zapišejo morda na poseben listek ali celo prav težko čitlivo, ker bi sicer, če bi tega predpisa ne izpolnili, lahko imeli sitnosti ali bi jim pa indijske oblasti naložile še globo.
Razširjeno domaoe zdravilo.   Vedno večja po-
praSevanja po „MolI-ovem francoskem žganja in soli14 dokazujejo uspešni upliv tega zdraviU, slasti koristnega kot bolesti utešnjoče, dobro znano antirevraatičuo maulo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji ra^poSilja to mazilo lekar A, 310 Lb, c. in kr. dvomi založnik, na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V zalogah po dužtsli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. 4 (lli—2-
M
LJUBLJANSKI ZTIT
ca vbo leto 4 gld. 60 kr.; za pol lota 3 gid. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zalivala.
Akudemično društvo „Slovenija" na Dunaji izreka vsem p. n , ki so pripomogli k snajnemu uspehu njegove slavuosti, najiskrt nejšo zahvalo.
Za cdbor:
Josip Žilih, Dav. Zvvitter,
t6. predsednik. tč. tajnik.
Na Dunaji, dne 2. svečana 1804.
Visokočestiti gospod Ignacij Žitnik, stolni vikanj in deželni poslanec, je blagovolil nakloniti tnkajš iji Šolski ohednici, katera preskrbuje mej zimskim časom f>0 ubogim Šolarjem toplo kosilo, 2fi gld., katere so zložili vč. gg. deželni poslanci: Žitnik, Diagoš, Klein, K lun, Lenarčič, Pakiž, dr. Papež, Po v še, Stognar, dr. Tavčar, H v i h a r, S v e t e r,, M n V n i k , O g o r e 1 e c.
Za to velikodušno darilo dovoljuje si podpisano šolsko voditeljstvo v imenu ubogo šolske ml idine izrekali najtoplejšo zahvalo vč. g nabiralcu kakor tudi vsem vč, gg. darovalcem, kateri naj bodo uverjeni, da so storili v resnici dobro delo, kajti vsak podeljeni goldinar nasiti 20 potrebnih šolu-jev.
Šolsko votli tel f Ml v« Htirtrazredn« h»1p v Kitile«-ttti pri  £i<ljitM-iii II slu
dne 27. januvarja 1894.
J it no z I,«■»«■«•, nadučitelj.
Tujci :
2. februvarja.
Pri Malici : Dr Gruntiir iz RUurce. — Gobel iz Trstu. — V'ogel, Gaspari, VVVis*, GrOMner z Dunaja. — Sclnvarz ll Budimpešte.
Pri .Stlomi: Mijdič iz Kranja. — Kotnik iz Vihniko. — Uauser iz Trsta. — Schadinger iz Kočevja. — Satlcr iz Gradcu. — Scb\varz iz Pragu   -   Kaiser z Dunaja.
t iiirli so v fl,j ia>3lani:
1.  februvarja:   Franc Kristan,  čikoatavec, 19 Poljanski nasip št,    1.
V deželni bolnici: 1. lebiuvarji: Jakob Kastelic, gostač, 65 let.
Meteorologično poročilo.
let,
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
«2 C .v	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	i32 2 ta, ;>.'l t > mm. 7376 m.	—14° C al. szh. obl. 0 4" C jsl. szh. obl. — 1 4° C jsl. svz. d. jas.			0*50 mm. snega.
	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	742-4 um. 741*8 mm. 743 f> mm.	— 12° C ll 4° C —0 2° C	brezv. si. vzh. brezv.	obl. jasno jasno	O-O 0 ram
Srednja temperatura —0 8° in —07°, za 0*8* iu 04« pod rijMiml.iin.
Dunajska "borza,
dnć 3 februvarjf t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 97 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 97 „
Avstrijska zlata lvnta....... 120 ,
Avstrijska kronska renta 4'1/,..... 97 „
Ogerska zlata renta 4°/,,...... 117 „
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „
Avstro-ogcrsko bančne delnico   .... 1020 „
Kreditne delnice......... 35H ,
Don Aon vista.        .   ,....... 125 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 61 ,
20 mark............ 12 ,
10 frankov   .   .   .   ,....... 9 ,
Italijanski bankovci........ 48 a
C. kr. cekini .   . ........ 5 „
Dne" 1. fetruvsria t. i.
*70 državne srečke is I. 1854 po 250 gld. 147 gld.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 196 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   ,   . 128 „
Zeralj. ob«, avstr. 4,/t°A> »lati zast. listi    . 122 ,,
Kreditne srečke po 100 gld...... 194 ,
Ljubljanske srečke........ 24 ,
Kudoltbve srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 155 „
Tramway dnrit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 272 „
Papirnati rabelj......... I „
95 75 45 40 40
80 45 29 98 60 93
kr.
— kr.
25 £0
60
60
36»/*
Ho psine upraviteljice
16£e gospođici na z clolirlnal spričevali.
Ponudbe naj se blsgovoie nasloviti: M. V.* ftt. I.miibert, poMt« Zagorje is Savo, posti« reiiaute.     (237 — 2)
CD
o
=3
cu
ca >
> >
— ca
>o l—
"> ca
p11)  Pri otročjih boleznih IV
potrebujejo  se često   kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na
O LAVNO »KLAPllTi^
najćlatlj« lufn* KISELINE
katero radi zapisujejo pri želodćevi kislini, škrofeljnih, pri krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku iu oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Liischner-ja monografija o Giesshilbl-Puchstein-u.)
C. kr. glavno ravuatelistvo avsir. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 1. oktobra 1993.
Nastopno omonjonf prifiajnlui in oillmj;ihii <j o/.n h-.-tii bo i srerfnjrrvro]>Mkctn rasu. Sro'lujnovraiiaki čas jo krajnumit Oasu v Ljub-ljikiii /:i 2 miiititi naproj.
Odhod lz LJubljano fjui, kol.).
Ob ti!. »/!•» ,~ miti. jio iuxi oHobnl vlitk v Trliiž, Pitntnlinl, Itoljiik, Oft-loven, Frun/.ciiHfoHto, lijutiiio, Dunaj, čnz S.'I/,thiil v Aufluao, lučili, (imiitiduti, Hitltioitrail, [joml-Oustotti, /»II un JBlBrUj Stoyr, Lina, Itu-ilojovioe, M in.inn- vnro,  Kitnr,  Krancovo vuro,  Karlovo varo,
1'raRO, Ora/.il.mu,  Onii:iJ vin AmstcttHii.
Ob 7. uri (Hi mfu. tjutrnj oHolinl vl;ik v Trl>ii, 1'ontabol, Itoljnk, Oo-lovoo, Kniiigouiifi'Hto, Ijjuliuo, Duuiij, čos Sulztlial v Boloognd, Ouunj via Ams4tt>tton.
Ob It. nrt HO ntln. iliifinhutiir osnbui vlak v Trlii/,, 1'ontaliol, Itoljnk, Colovou, Kraii7.<>iiufe»t(», Ijjuliuo, Diimij.
i)b 4. uri V*« tnhi. popoludne Otobnl vlak v TrbU, Itoljak, Colovoo, KoIiuikhkI, IjoiiiI'OaHtum, Z«<ii na Joimru, Itiomost, ltrutfnio, Gurih, (lonavo, l'rtrix, Liiiu, IhcIiI, Hitilojovico, Plzonj, Marijina varo, Kiror, Krancovo v.ir<i, Karlovo vuro, 1'niifo, Onv/iluno, Dunaj vin Aniatutteii,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob {l. uri ,'>.', min. i/utrnf oacluii vlitk z Dunaja via Amstotton, Oral-(lun, 1'r.tKO, FrantMvih vnrov, Karlovih vii'Ot, Kttra, Marijinih vnrov, rietija, Iludujovio, Holtio^ratla, I.liiun, Sto/ra, Inclila, (tiniunluiin, /olla na jozeru, Lond'Oaatviiia, Ljuhiiuna, Ituljaka, (Julovua, FranzoiiBfuste, Trbiža,
Oh ti. tiri '.'T min ititjHtlutlnti <isnhnl vlak r. Dunaja via Amstotton, I >ra. ■I.iti.   1'ru^o,  Kraucovili varov, Karlovih  v»tuv,   K-t a. Marijinih
varov, i'i/.nj», Buđajevlo, Bolnograda, Itohla, Omunđraa, ijlnca, 8t«yr»,
l'ariza, donove, Curilin, llrntrnicn,/olla na jozoru, Iiouil-Ounteina, l»o-moHta, Djiihrio^a, Oolovca, l*ontal>l;i, FlVhi/.a.
Ob 4. uri .VI miti )n>/n>liiil.ii- oMbnl vlak /. Dunaja, Iijabnou >, Holjaka, Oolovca,  fr.iti:. -.to, 1'ontalihi, Ti'hixa.
06 0i uri '47 min. tvirrr OttbnI vtult ■ Dunaja, l.jubnctfa, Holjaka, Celovca, 1'ontubla, Trbižu.
Odhod lz LJubljane (.juž. kol.
Ob   ti. uri V<1 ttiitt. ?lu t rit i     v Koiovjo.
,.    tli.     ,,    oo      ..       ItfllltlKttlP  „ „
O. 10    ,,    mrfčrr       „ „
Prihod v LJubljano  juž. kol.).
Ob M. Uri min. zjutntj        iz Kočevja.
t. Ol    „     fiofiotitttnr „ „
h   H. l'»    i,     tvrrt-r . „
Ob « n It
Odhod lz LJubljane (dr?, kol./
uri tft min. x)utritj        v Kamnik. „    oa     „     jutjutUninn n n „   SO    „     ri'ircr B n
Prihod v LJubljano (drl, kol.).
tii-i .11 min. cjutruj        ll Kamnika. „    t!i     „     itn}.uluiitw   .. ,,
,,  'jo   ,,   Bvotep       ., ,,
,4-27)
se nujno.
l»ri|»r«M» iu 1»«p1Jm» kiili»rf«'» za Diubljano in drugod — IiImIiim,  8-10 gltl.  plaAe;  —  8   i>e*liiii j«*, itborno .službo, 6—7 gld. pbiče; — milHl«iti*i4>tt« ki plačila v/prejema, s kavcijo) — Kosdnl rutnj, su>e biti ž«*iiai. trajna služba.  —   l*rl|>or«jeia we: huk nili   «l«>klol aa
tHHko «l«*lo, uiej njimi jo tudi iuk"i taKih, ki atoejo nekoliku kuhati. — Več (112'
v posredovalnici G. Flux, Breg št. 6.
30 gld. na mesec
iu visoko provizijo zamore si prislužiti vsak, ki ima dosti inaOCdv, a tem, da vzprejuiu nuroč.l.i na p;ttentovane predmete, ki se prav lahko upečajo v vsakem okraju. — Po« nuilhe s pismeno znamko za 5 kr. za odgovor pod «,1050** na .1. Aii!»■-«-«'Iit■ it v 1'ia^i, l*fikopy 2. (107—4)
1 1
\
rV
Graščinsko oskrbništvo Josipa Dekle ve v Malem Otoku (poAta Postojina) ima Da
prodaj
2 milijona
triletnih močnih in odporljivih smrekovih rastlin, kHteniu ne skotimo m mi as ni boru. Tisoč komadov i zavojem stane 2 gld.
oi postaj- PObtofillBk**« (115—2)
4
4
4 I
-J. KUNČIČ <K.
priporoča sinviifiiiu p. n občinstvu svojo ^0t^L
izdelovalnico soda-vode
v Ljubljani
ii ft, h v. Potra eoKti  li. A t. G
(BPri avstrijskem cosarju")
z opomnjo, da rabi vodo iz meatueic* tmlovoda, a v svoji
lilij2Lli v JLoseah
rabi  vodo iz tekočega atadeuea nad
t64—4)        cesto proti Bledu.
Zunanja naročila Izvršujejo se točno. -\>-
jedno tele in 9 lepih molznih krav (95_3)
Molltalske pasme. — Kdor je zrnje kupec, naj se oglaai na Iti ni Niti I Al. 20 v IJ nl»l Jmil.
Kopi se in takoj plača
liiša
v vrednosti 1500—2000 gld., katera stoji blizu cerkve in je pripravna za prodajalnico.
Ponudbe vaprejema upravoiStvo »Slovenskega Naroda" pod fiifro „HiŠa". (121—4)
V avrho pridelovanja »»ulcovili drv se iščejo
gozdni delavci
(drvarji). Delo se lahko prične takoj in utegne trajati celo leto. — Denar za potovanje in orodje se bode preduje-moma dalo na posodo.
Vpraša naj se pri ravnateljstvu ajoapoitije lire-atovac, pošta Posega« Slavonija. (1H5—3)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
10
Št. 379.
,105-3)
Mestna hranilnica L.)iil»lfuiiNli n razpisuje b tem
Razglas.
nlca X<|iilftlfaiislia razpi
službo praktikanta
z letno plafio v znesku 480 gUl.
Prosilci za to službo izkazati b« morajo poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pipavi, da so dovršili ali c**lo gimnazijo, oziroma realko, ali pa spodnjo gimnazijo, n žirom • Rpodnjo realko in trgovsko ?olo.
Prošnje s spričevali in o dosedan em |x slovnim uložti je v teku At i rili tednov pri ravnateljstvu m« stne hranilnice Ljubljanske.
V Ljubljani, dne" 18. janavHrja 1894
Ravnateljstvo mestne hranilnice Ljubljanske.
Prej Geb«.
Fran Čuden
Prej J. Geba.
•srn urar K~ v IJ u bij t« nI. t* I ti vil I trg št. «5
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča fil občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120-2)
in vseh v to stroko  spadajočih  stvarij   po najnižjih vvuali.
Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti.
Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko.
1
Na Marije Terezije cesti št. 1.
GŽ
a
• h
a
CD
t-H
<D
a
09
> O
o*
GG
>
P. n.
Na Marije Terezije cesti št. I
otvorila se je dne 27. januvarja nova prodaj al -
nlca pod tvrdko
Stupica & Mal.
Podpisanca bodeva prodajala vsakovrstno
špecerijsko blago, moko iz Knezovega skladišča, pristno in svežo, pravo ogersko mast
in pred vsem
ifcsr železnino %q
vsake vrste v najboljši kakovosti in po cenah, s katerimi hočeva vsaki konkurenci kljubovati.
S pošteno, prijazno in točno postrežbo želiva si pridobiti zadovoljnost svojih kupovalcev in vabiva k mnogobrojnomu obisku svoje trgovine
(122—8)
z odličnim spoštovanjem
Stupica <£ Mal,
Solidna postrežba, nizke cene.
^
o
i
O
CD O CD
Ul O
ao, o
i
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko čamernik
Isieimnoeels: *v Xj3-u.loi3a.ni, Farne vLlice št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
(l>oi>»-«| L*©ttM* Tomau)
priporoča ae za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, priinio, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna
stavbena kamnoseška dela
kakor tudi sa itdelovanje ploio lm vsakovrstnega marmorja za pohištvo.
Ima tudi bogato zalogo
2^a,grr©"bxj.iij. spor2Q.enIlroT7-
1
i
% 11 r<k:
11 raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhltektonlčnlh obrisih po jako nlskl oenl. Oskrbuje naprave kompletnih druiblnsklh rakev ln vsakako
._ popravljanje. (10-S)
Obriie, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled, ssssasi
!
arljaeelj »k« ^k»pl|t@® mm želodce
prirejeno v lekarni „k angolju varuhu"
O- PF A T"^"^ v Kronierižii (Morava)
staroizknseno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in ga krepi, če je prebava motena.
Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom.
sm Cena steklenici 40 kr., veiiki steklenic' 70 kr. m
Navedeni bo tudi sestavni deli.
Mari')avel)skc kapljice za želodec
dobivajo se pristne v I.julil)Hiii : lekarna Piccoli, lekarna Schuum»rke.      Hwoboda; v PoStoJIal: lekarna Fr. liaccarcic <; v $kof|l C Mtt'nfttf. lekarna  Karol   Kalnimi;   v   Itntlovl |icl : lekarna
Aleksander Koblek; v Rudolfoveui: lekarna Dom. Riitoli; v l*«>uerbactau: lekarna V. Pavr; v Kamniku: lekarna J. Močnik; v «ruoml)u: lekarna
Ivhi. Blažek. .1168 — 11)
Kmetska posojilnica na Vrhniki
r e g i s t r o v an a zadruga z omejenim poroštvom
vabi častite zadružnike k
rednemu občnemu zboru
kateri hode
dne 16. februvarja 1894. 1. ob 3. uri popoludne
v zadružni pisarni na Vrhniki.
Dnevni reci: Poročdo ravnateliatva. Porocdo nadzorstva o računskem sklepu. Odobrenje rakuna in razdelitev dobička. Volitev ravnateljstva ;n nadzorstva. Predlogi >n nasveti dmštvenikov, Na Vrhniki, dne 1. februvarja 1894.
Itavnateljstvo.
imetek         za dvanajsto			UpravnO  letO. Dolgovi		
	cM.	kr.			kr.
i Gotovina 31. decembra 1893 .	M187	58	i 81 zadružnih deležev a 100 gld.	8l0o	J
	•23 •	—	Hranilne vloge od 1050 vlaga-		
Posojila pri 909 strankah . . .	297705	70		893101	95
Zaostale obresti od posojil . .	2163	3i»		9991	17
Naloženo v denarnih zavodih .	15 500	—	Za leto 1891 predplačane ohresti	1378	61
Naloženo v poStni hranilnici .	104	i«;	j Ohresti od zadružnih deležev .	364	50
Nevzdignene obresti......	214 209	63		19560	96
Predplačani ekspenzuri.....		9:.	Čisti dobiček leta 1893   , . . .	276H	22
	338265	41		338265	41
					
				1 |	
(140)
Na Vrhniki, dne l. februvarja 1894.
Ravnateljstvo.
v Ljubljani
cicijo v najetiis
Od 1. niaja t. I. naprej se zopet oddajo v ištijeni v hiši kranjske hranilnice v Ljubljani na sv. Jakoba Ir^n nt. £ prostori gostilnice „Pri Virantu", namreč It gostilniške solie. U soli xa potnike, lilev, klet, drvarnica in «lrii&'i |M>slranskl prostori, dalje vrl, ki pripada k hiši in vrtna lilslca, za kar se je dosedaj kakor tudi za porabo iuventarskih predmetov plačevala stanarina I 15O frltl.
Dotične ponudbe naj  se •najdalje «14» t« lil. pri administraciji gornje hiše vlože, kjer je moč izvedeti   tudi   pogojev, pod kojimi se gostilna da v najem. (145—i)
V Ljubljani, dne* 31. januvarja 1894.
Kranjska hranilnica.
Bensdorp-ov holandski kakao
se čLoIoI^sl      vaeh. specerijsirili In. d.elilsa,tesra.lli. trg-OT7*Ir^a«lx.
.947—21)
r--^
j^V. šakob Maočic Sloza Maočič~S>eršiniwa
pox,ocetta>.
j?ju6fja na S>goz-nji c/ioinifi
9t\i  S. /cSzti vat/ct fS94. j
Št 309.
(126—2)
Gostilna v najem.
Podpisana c. kr. rudoiSka direkcija v Idriji kot lastnica obrti oddaja v imenu visokega rudarskega erarja za izvi sevanj« gostilnega in krćmarskega
dbl ta
78 stara
79 nova
eni
gostilno „Pri črnem orlu" štev.
stoječo v Idriji na C rkvenem trgu, z zraven spadajočimi prostori, zemljišči in inventarjem, ravno tako tudi
letovišče „Na zemlji"
s 1. julijem 1894 v najem.
Zaradi  najemnih  pogojev  se  lahko  pozve  v   p Harni  c. kr rudniške direkcije inei uradnun urami. Osebna predstavi* Be J;el .
Naiemni pogoji sh le n■» posebno željo p'smTo dupošljejn. Za oBkrbo-\auje obiti je znanj-* obeh (bželndi |ez>kov poti el no
Taisti, kateri «** za ta najem zanimam, na) svoje pismen-*, postavno kuleknvane in zapečatene ponudbe z napisom nPonudba /a Dr*tem go-tilne*4 ĆL© 23. svečana 1894 pri podpisanem uradu vlo*e.
C. kr. rudniška direkcija v Idriji
dre 25  prosinca 1894.
Otvoritev mesarije.
Naznanjam spoštovanemu p. n. občinstvu najnljudneje, da zopet Otvorim a dnom 27. Janu var J a 1804
v hiši štev. 12 na Rotovžovem trgu
mesarijo.
Zagotavljajoč, da  bodem vsem  najbolje postregel z dobrim blagom, prosim za ni nogol > roj en poset
Ivan Kopač,
mesarski mojster.
L Luser-jev obliž za turiste.
Dobiva se v lekarnah
® <ĆJ® t*
Gotovo in hitro upli vaj oče sredstvo proti kurjlin oceaoni,   y » žuljem uh pod-    >Cv x *. platib, petah in JJT drugim trdim v^sk^V-, ° praskam J/\?^%j!> koie.     /^T* <^
glavni razpomijaiuici:
^Jts L Schwenk-a lekarna
Veliko pri/milnih pisem je na ogled v
(40 5) Meidllng-Dunaj.
Pristen samo, će imata navod in obli J vart-tveno ir amko in podpis, ir*     ki je tu zraven; torej   naj se pasi in zavrne rte manj vredna ponaredbe.
Pristnega imajo vl,)nb-l.|aiil J. Swoboda, U. pl. Irnkdczv. G. Piccoli, L. Grečel; v Itutlolfoveui S. pl. Sladovi«, F. Uaika; v Kamniku J Močnik; v Olovci A. Egger, W. Tbuniivvald, J. Birnba-cher; v Bresah A. Aich-inger; v Trgu (na Ko. roškem) 0. Menner; v lic I i »k u F. tinholz, Dr. E. Kuropf; v Ctorlel O. B. Pontoni; v Woll»-beruu A. Huth ; v Kr«. oji K Savnik; v R«(l-goul C. E. Andrien; v l«lrl|i Josip VVarto; v Kodovi lici A. Koblek; v Celji J. Kupferachroid
		
		
	L^/^SlISI OZ3Q.SL3n.LlSL-	
		
flSB| m*'«lHliwk<' uit«-«' nt. O. j9Bg
(Viktor Kanih) (27) ILi|ut>l|tiu<i,   >I(ti-i|in   trjr 1
3 priporoča veliko zalogo oprem za kro-: jaĆa in čevljarje, beloprtenega blaga m podvlek, bombaža in ovčje volna, preje j za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-* fcanle, tkanega in nogovičarskegs blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirskaga in drobnega blaga, trakov, čipk in petijanj, čipkastih zaves in preprog, umoteljnih cvetk in njih delov.
■cusr>i   ■-■-ra7llr>i -tj—rasa
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega  izdelka za dnine, gospode iu
otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila  izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri zunanji h naročilih blagovoli naj ae vzorec vposkti.
mu
iiiiiiii
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrutne jedi in pijaee in »kupno obedovanje.
(22) F. Ferlinc, rt* Ht a v rat Ar.
looM«>oeie
(23)
^^^^ ^m^Mm^J^^^^A^
<   Uran & Večaj ►
4j Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice št. 3 ► ^ priporo«Hta p. n. ča«t. občinstvu bvojo h ^ vel ko zalogu vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovi] Z
2 kakor tudi * ^
^ štedil ni kov ^
a in vseh v to stroko apudajočib del po ^ * nizkih cenah. (31) F
vTvT^t^fil
\     Josip Reich.
ft Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4
m priporoča čast. občinstvu dobro urejeno
♦   kemično spiralnico
M v kateri se razparane in norszparane £ moAke io ženske obleko lepo očedijo.
!Pregrinjala  vsprejino ae za pranje in creui v pobarvanje.   V barvariji v sprejem a se svilnato, bombažno in mešano ■ blago.   Harva se v najnovejših modah.
^Hooasiooi
Cr. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna sa stroje, telexo ln kovin o-ilvnloa.
ltilrliijn kot poiebnost:
vas vrata strojev aa lesoreznloe In aagre. (21)
l'rt'v«oiue   celu  inprtvd Id oakrboja |»Hr«»Mtrro|e iu knllf po u.jboljU »eitaTi, ilućajno (urlilac ln voda« kolaš*.
r
4i
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
salona za šivilje.
(34)
15t j. j. naglas
tovarna pohištva
v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in Gospodske ulioe (Knežji dvoreo).
Zaloga jeduostavnega iu najrinejega lesenega in oblazinjenega pohiitva, zrcal, Htrugarskega in pozlatarskega blaga, pohištveno robe, zavCB, odej, preprog, za-sttral na valje.ih, polknov (Žaluzij). Otroški vozički, železna iu vrtna oprava, ue-pregorne blagajnice. (35)
. <tJT\T%f » ^f>f rS"» hjT1T> o ^T^T^ iB
SBrata Bborl o
Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. t
Slikarja napisov,
stavblaska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, Jlak in pokost. ("JO);,
Glavni zastop Bs»r(bo|i-Jav«u» ori- j gliiHluegn   kisrbollue)M. Maščoba
za konjska kopita in usnje. %
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra oeata št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Prizpano izvrstna restavracija z veliko dvorano aa koncerte itd. in lepim vrtom. (36) = Kegljišče je na razpolago. =
Uhod je tudi iz Poljskih ulio.
Čast mi je naznanJHti, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni'
kovaško obrt
katero bodom nadaljevala, ter bo priporočam r.a vsa v to stroko upad goča dela, po nizkih oenah, slasti.za nove podkove. Dobro delo iu točna postrežba.
Z veleapoštovsnjem (37)
Ivanka Toni
v Kravji dolini St. 2.
1/riajatelj in odgovorni urednik: Jusi p No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
._. . ......