Leto XIII, V Celju, dlne 22. decembra 1903.1, Štev. 100. 1 krono t t . e< * e ! 1 ’.' n s '® er vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za (nserate se plačuje eme jne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu ..Domovine' 1 v Celju. Ob času društvenih občnih zborov. Mesec gtuden in prosinec sta ona dva meseca v letu, v katerih se vrše navadno občni zbori naših narodnih društev. „Domovina“ je že lani ob tem času prinesla članek, v katerem se je opozar|alo slavna društva na nekatere stvari, na katere naj bi se ob takih prilikah kolikor mogoče oziralo. Tudi letos naj nam bo dovoljeno, da izpregovorimo nekoliko resnih besedi v istem zmislu. Vsa naša društva delimo na dva dela: po¬ litična in nepolitična Politična društva imajo takointako natanko začrtan delokrog, da storijo popolnoma svojo dolžnost, ako izvršijo ono, kar jim za vsak slučaj predpisujejo društvena pravila. Glavna njihova naloga je, bnditi in vzgajati slovensko ljudstvo v politični smeri, razjasniti mu, kake pravice mu pristojajo za dolžnosti, ki mu jih nalaga de¬ žela ;n država. Politična društva imajo nalogo, da s prirejevanjem shodov pripravljajo ljudstvo na občinske, deželno- in državnozborske volitve, da v krajih, kjer je narodna mlačnost zakrivila izgubo slovenske politične narodne posesti, nav¬ dušujejo ljudstvo k novemu političnemu življenju, da se izgubljena posest zopet pridobi; kjer preti nevarnost izgube, da se boj proti tujim vsiljen- cem nadaljuje z večjo vnemo; kjer ni strahu, da nam narodni sovražnik odtrga kaj, da se vsled dozdevnega miru narodna gorečnost ne ohladi in vsled tega da nasprotniku priložnost, da poseže po naši lasti. Politična društva naj zbirajo vo- lilce na shode, na katerih naj poslanci poročajo o svojem delovanju. To bi bile v glavnih potezah dolžnosti in naloge naših političnih društev. Občni zbori naj, dajo torej račun o društvenem delovanju, v ko liko je isto odgovarjalo svojim dolžnostim in nalogam. Občnega zbora naloga je, opozoriti odbor na predvidne potrebe prihodnjega leta, opozoriti na preteče nevarnosti in posebno, ako je društvo razgranjeno po večjem okrožju, odkriti želje in zahteve posameznih občin in krajev. Kot posebno točko občnih zborov naših političnih društev bi priporočali politično organizacijo društvenega področja. Mislimo pa si to organizacijo nekako takole: Politična društva naj bi se osnovala za vsak politični okraj s sedežem v kraju okrajnega glavarstva, vsak sodni okraj naj bi imel pod odbor, ki bi bil v redni zvezi z glavnim odbo¬ rom. Pododbori naj bi imeli v posameznih ob¬ činah zopet svoje odseke zaupnikov, katerih število naj bi se določilo po velikosti dotičnih občin. Dolžnost zaupnikov bi bila natančna raz delitev vseh volilcev dotične občine v tri sku pine, odločno slovenskih, odločno nemških in negotovih. Občinski odseki poročajo izvedeno statistiko pododborom in ti glavnemu odboru, ki bi imel tako natančne podatke o narodni moči v svojem okraju. Ob volitvah da glavni odbor navodila pododborom, ki odgovarjajoč zahtevam in potrebam dotičnega okraja dajejo nadaljna, podrobnejša navodila občinskim od sekom in zaupnikom glede agitacije in drugih zadev. Cilj agitacije bi bila"potem le pridobitev skupine „negotovih“ po možnosti za našo stvar. Ako bi se organizacija izvedla do vseh po drobnosti v tem zmislu, bi bilo glavnemu odboru mogoče v najkrajšem času skoraj nezmotljivo določiti uspeh vsakih volitev. Stvar ne bi bda tako težavna, treba je le nekoliko trdne volje in požrtvovaaja. Ako hočemo spodnještajarski Slovenci, da ne bomo v najkrajšem času občutno nazadovali v političnem oziru, nam je taka organizacija neizogibno potrebna in zato priporočamo našim političnim društvom, da bi to stvar vzela pri svojih občnih zborih v pretres. Toliko o političnih društvih. Sedaj pa še nekaj nepolitičnim. Med našim občinstvom večinoma vlada mnenje, da so društva, kakor čitalnice, bralna društva, pevska in gospodarska društva itd. ustanovljena le zato, da prirede med letom dve tri veselice, na katerih se morejo p. n. člani do mile volje in rane are pozabavati. Drugega na¬ mena naj bi društva sploh ne imela. To mnenje je popolnoma napačno. Narodna društva se ustanavljajo v s vrh o, da prebujajo in vzgojnjejo narodno zavest, da poučujejo narod v znanstvenem in gospodarskem oziru. Njih namen je torej povzdigniti narod na višjo stopnjo omike, povzdigniti narod do samo¬ zavesti, ga utrditi in pripraviti za boj, katerega mora biti s svojimi sovražniki bodisi na kul¬ turnem, bodisi na gospodarskem polju. V dosego tega služijo narodnim društvom knjižnice, pre¬ davanja, shodi, izleti, veselice, plesi itd. Veselice in plesi so le sredstva v dosego višjiji ciljev. Zato pa jih društva smejo prirejati tedaj, ako se z njimi doseže društveni namen. Saj ni namen društvom, prirejati veselice in plese ali druge take zabave — ampak veselice in plesi so le sredstvo za izvrševanje društvenih namenov. Če pa je sredstvo le na kvar, potem pa se ne sme uporabiti, ali pa vsaj v toliki meri ne, da bi škodovalo društvu Zares, take veselice imajo privlačnost; s tem pa še vendar ni rečeno, da se morajo vršiti! In ta privlačnost tudi ni bogve kolika 1 Kdor vidi le v narodnem društvu samo nekak institut za veselice in kdor društvu pristopi s tem na menom, da bo imel nekaj privilegijev, ta itak ni pravi narodnjak, ta ne služi narodu, ampak samo sebi. Tedaj pa ni treba narodnih društev kot takih. Prvi pogoj narodnih društev je, da so na trdnih tleh, če hočejo doseči svoj cilj. Če pa niso, potem pa morajo gledati, da čim prej pridejo na suho, torej se morajo varovati vsakih podjetij, ki stanejo veliko, a ne vržejo niti obresti iz¬ datkov. V prvi vrsti so sijajni plesi, ki požrejo veliko denarja, a navadno pri naših odnošajih ne vržejo nič dobička. Ples je le sredstvo in kot tako ga morajo vpoštevati vsi udje društev, ne pa kot cilj. Ne sme se gledati samo na sijajni blesk in zabavo, ampak tudi na obstoj in razvoj društva. In če kaže letna društvena bilanca, da m na trdnem, in če kaže še drugo, da bodo kakoršnekoli prireditve društvo le stale mnogo denarja, prinesle pa nič, tedaj je pač sveta dolžnost društvenikov, da ne silijo na take pri reditve, da se zadovoljujejo z manjšimi prire¬ ditvami. Ne smemo gledati samo nase, ampak gle¬ dati moramo tudi v bodočnost, da društvo ohranimo močno in trdno našim naslednikom, in ti nam bedo hvaležni za to, kai gotovo večje vrednosti, kakor pa le malo _ča in trušča, ki ga take priredit.« edijs teri se pa kmalu pozabi. Društva morajo gledati, da dosežejo svoj namen, ne smejo pa pozabiti, da rabijo samo taka sredstva, ki res kaj hasnejo in ki ne težijo društva. Toliko smo hoteli omeniti, upamo, da se nam ne bo štelo v zlo. Vsekako je boljše, da se izreče tupatam kaka ostrejša beseda, kajti sama hvala še nikdar ni bila koristna. Nadejamo se, da se bodo naše odkritosrčne besede prav umele in tupatam tudi upoštevale. Škodovalo bi gotovo ne. Celjske in štajarske novice. (Za družbo Sv. Cirila in Metoda) so tr¬ govski sotrudniki železninske tvrdke „.Merkur“ P. Majdič v Cslju mesta venca na krsto matere gospe Majdič darovali 20 K. (Slovensko delavsko podporno društvo) vabi na sveti večer svoje člane k popolnoma neprisiljeni domači zabavi v lastnih prostorih. (Silvestrov večer) priredi celjska „Narodna čitalnica svojim članom in njihovim rodbinam na Silvestrov večer, dne 31. t. m. Vstop je prost. Neudom je vstop dovoljen le proti legitimacijam, ki se dobivajo pri čitalničnem odboru, za kar naj vsak pravočasno poskrbi. (Osebna vest). Tukajšnji poštni asistent g. Josip Kosi je imenovan poštnim oficijalom. Ca- stitamo! (Božično darilo) premog in moko daruje kakor ponavadi g. Peter Majdič na Hudinji v mlinu. Rss ubožni z ubožnim spričevalom župnika naj pridejo dne 24 t. m. med 2. in 3 uro v mlin, kjer prejmejo darove. (Knjižnici ^Celjskega Sokola") sta daro¬ vala gosp Lavoslav Schwentner, knjigotržec v Ljubljani 5 in gosp. Smertnik Jože, knjigovodja ^Posojilnice v Celju" 10 lepih knjig. Srčna hvala! Živeli posnemalci! (Obrtniški sh d) Za ta shod vlada splošno zanimanje. Skliče se na svečnico, to je dne 2. svečana v C;lje. Celjsko pevsko društvo bode obrtnikom na čast za ta dan priredilo gleda¬ liško predstavo. (Zveza slovenskih posojilnic v Celju) je že prejela od c. kr. ministrstva notranjih zadev revizijsko koncesijo v smislu revizijskega zakona od 10. junija 1903 drž. zak. št. 133. Do- sedaj nima revizijske koncesije, torej pravice, pregledovati posojilnice in razne druge zadruge, še nobena druga slovenska zveza, kakor ravno zveza slovenskih posojilnic v Celju, ki je tudi najstarejša Zveza na Slovenskem in je kot taka bila torej tudi prva avtorizovana od ministrstva za izvrševanje zakonito predpisanih revizij. Zveza slovenskih posojilnic v Celju ima izkušenega, sta¬ rega revizorja v osebi znanega zadružnega stro¬ kovnjaka g. Franja Jošta. 598 (Volitev v cerkveni konkurenčni odbor | celjski). Dne 17. t. m. izvršila se je končno enkrat volitev cerkvenega konkurenčnega odbora. Pra¬ vico voliti v ta odbor imajo občine: Celje, Oko¬ lica celjska in Velika Pirešica. — Izvoljeni so bili poprek enoglasno: Matevž Glinšek, župan celjske okolice, Jurij Detiček, c. kr. notar v Celju, Franc Samec, posestnik na Ložnici, Martin Ro¬ paš, posestnik v Medlogu in Alojz Krajnc, po¬ sestnik na Lopati. (»Nemci k Nemcem") se gla3i konec notice v zadnji »vahtarci", s katero se vabijo Nemci, da kupujejo svoje potrebščine pri Nemcih. Do- slovno se glasi to vabilo takole: »Pomislijo naj (Nemci), da so sami Nemci in kristjani in da jim je vsled tega tudi krščansko nemški sona¬ rodnjak in sovernik najbližji. Zato naj pri na¬ kupovanju božičnih darov obrnejo vsi svoje korake v trgovine nemških trgovcev, da tudi tem svojim rojakom store božično veselje. Božični dar, ki pride iz nemških rok, bo gotovo darovalcu in obdarovancu naredil čistejše veselje in večje za dovoljstvo: »Nemci k Nemcem!" — Tako „vah- tarca". Ravno tako poživljamo tudi mi naše slovensko občinstvo, da si nabavi svoje potrebe v trgovinah svojih sonarodnjakov in sovernikov, v trgovinah slovenskih trgovcev, kajti darovi, kupljeni pri Slovencu, bodo naredili več veselja darovalcu in obdarovancu, če so kupljeni pri Slovencu »Slovenci k Slovencem!" Vah- tarčna notica je naperjena proti slovenskim tr¬ govcem, da se le ne bi kak Nemec izgubil v slovensko trgovino, k slovenskem obrtniku, torej tudi mi poživljamo z isto pravico Slovence, da zahajajo le v slovenske trgovine, kajti tudi slo¬ venski trgovci in obrtniki se morda smejo o Božiču veseliti. Torej še enkrat: »Slovenci k Slovencem !* »Vahtarca" ni bila konfiscirana radi tega »svoji k svojim", menda »Domovina" tudi ne bo! (Slavnemu celjskemu okrajnemu zastopu v prevdarek). V zadnjem času se je kaj zložno popravila pot k Sv. Jožefu, za kar je gotovo občinstvo slavnemu zastopu jako hvaležno. Enako hvaležnost bi si slavni zastop mogel tudi žago tovlti, ako bi vzel v pretres popravo druge ceste, na kateri je promet gotovo močnejši kakor na oni k Sv. Jožefu, namreč na cesti skozi Breg. Ob sedanjem vremenu je ta cesta v resnici v tako slabem stanju, da je jedva mogoče priti skozi ono blatno morje. Stvari bi se najboljše od- pomoglo, ako bi se pešpot, ki že obstoji v spo dnjem koncu Brega, izvedel do kapucinskega mosta, kajti ravno na zavoju ceste pred Herz- mannovo hišo je cesta najslabša. Stvar bi morda ne stala ravno preveč, in Brežanom, pa tudi Celjanom, ki kaj radi zahajajo na ono stran, bi bilo pomagano. Ako pa to ne bi bilo mogoče, naj bi se pa cesta boljše nasula, ali pa vsaj blato po največjem pograbilo. (Dobrna). Iz Dobrne se je že večkrat po¬ ročalo o nenarodnem nastopanju nekterih ta- mošnjih sicer rojenih, a ne po mišljenju Slo¬ vencev. Seveda nekteri se dajo le od hujskačev zapeljati in še le pozneje izprevidijo, da so bili vjeti v zanjke. Neki Franc Gradišnik je bil pred več tedni v našem listu istotako opisan kot nasprotnik slovenske stvari in so se mu očitale nečastne stvari, tako n. pr. da je celo z nožem grozil svojemu očetu. Ker Franc Gradišnik iz javlja, da ni res, da bi se bil očetu z nožem grozil, kar se je pa drugega manj pomenljivega o njem pisalo, da je storil v vinjenosti, vzamemo to na znanje in radi prekličemo, kar je bilo po¬ ročeno po njegovem mnenju neresničnega. Tudi Gradišniku na ljubo objavljamo njegovo izjavo, da nikdar ni namenoma ravnal zoper slovensko stvar in da bode tudi v bodoče pošten Slovenec. i i (V Št. Petru, Sav. dol.) priredi se na sv. večer, v šoli »božična slavnost" v prid šolski mladini z deklamacijami, petjem, godbo in ži vimi slikami. Začetek ob pol 8. uri zvečer. (Izkaz) darov za Jarčev nagrobni spomenik, (došlih do 15. decembra). Anton Farčnik, nad¬ učitelj na Polzeli, 3 K; Henrik Karničnik, učitelj na Polzeli, 2 K, Frančiška Gonse, učiteljica na Polzeli, 2 K, Josipina Koderman, učiteljica na Polzeli, 2 K, Janez Rupnik, nadučitelj v. p. v Celju, 2 K; skupaj 11 K. (Iz Šoštanja): Pred kratkim se je v »Do movini" jako pohvalno izreklo o uspehu zadnje veselice šaleške čitalnice in posebno se je še omenil dober gmotni prebiček, ki je namenjen revnim otrokom. Želimo iz celega srca, da bi se v Šoštanju, kjer imamo tudi nemčursko šolo, revna slovenska mladina kolikor možno obdarila, vendar pa k temu prispevku ni potreba nem- čurskih grošev. Prišli so namreč na veselico možakarji kakor Paradiž, Šarner, sodnijski pisar in bivši tamburaš, in še nekdo, in naši glavni činitelji niso imeli poguma, da bi tem nepovab¬ ljenim gostom vrata pokazali. Ne vemo, je li to konservativnost ali previdnost pred vsako za¬ mero. Najsi bo, kar hoče; toda to vam povemo, da mi mladi izvršujoči člani veselic, ki imamo še idealne pojme o narodnosti, protestujemu proti takemu vzdržujočemu se postopanju in da si bo¬ demo, če se kaj enakega ponovi, v bodoče pre mislili, se pri tamburaških ali pevskih vajah truditi in pri veselicah sodelovati — za nem čurje. (Iz Laškega trga). Gotovo tudi tuintam cenjeni čitalci »Domovine" čitajo že iz radove¬ dnosti vedna obrekovanja Slovencev v vahtarci. Tako je tudi meseca vinotoka omenjeni listič prinesel dopis iz Laškega trga popolnoma nere¬ sničen, da so bili kolesarji Mihael Železnik iz Gradca in mašinista Vrečerja starejši in mlajši iz Celja napadeni pred slovensko gostilno »Narodni dom" od kmetskih fantov. Seveda ko bi bili mi tako vroče krvi, bi se bila mogla že zdavno ta laž v vahtarci preklicala, pa smo jim pustili ve selje, da se stvar popolnoma razjasni in reši pri c. kr. sodišču na Laškem in potem pri c. kr. okrož. sodišču v Celju, kjer se je vršila obrav¬ nava 7. grudna. Že pri prvi obravnavi so bili vsi trije kolesarji kaznovani. Ker pa krojač Že¬ leznik ni bil s tem zadovoljen, je zahteval še eno obravnavo v Celju, kjer je pa še enkrat toliko kazen dobil, mesto 20 kron 40 kron ali pa zapora 4 dni, če ne bo mogel plačati. Vre¬ čerja pa sta bila s prvo kaznijo zadovoljna. Se veda so ti trije mogotci kislega obraza zapustili c. kr. sodnijo, dasiravno so že naprej računili, kako bodo naše fante skubili. C kr. sodnija je takoj spoznala, da je ravno nasprotno res, česar so kmetske fante obdožili v vahtarci in da so vsega krivi kolesarji sami. Zato pa naj slovenski svet izve resnico, kako so se ti mogotci obnašali, ko so se vozili 27.9 nazaj v Celje. Ti plemeniti gospodki so se drvili brez zvonenja, najbrž so preveč v kozarec pogledali, da jim je bila 10 metrov široka cesta preozka. Krojač Železnik se je s svojim kolesom zagnal čisto mirno stoječemu kmetskemu fantu v hrbet, in pri tem je ta gospodek ravnotežje izgubil in širokost ceste pomeril, kar je pa te blage ponemčene duše tako razkačilo, da so vsi trije planili na mirnega fanta ki ni nič hudega slutil, in ga na tla pobili in pustili v krvi ležečega. Potem so hoteli planiti še v vrt med druge slovenske goste. Gotovo bi se bil dogodil največji pretep ko bi jih ne bil gostilničar potisnil nazaj To jih je tako razkačilo, da je letel krojač Železnik na dvorišče in si poiskal dva metra dolg kol in tako oborožen hotel zopet planiti nad fante. Ker se je pa to že našim fantom preneumno zdelo, skočita dva proti njemu in junak krojač je s kolčem jel bežati, in je tudi odnesel pete. To je bil ves napad naših slovenskih fantov, zato je pa tudi sodnija kaznovala prave krivce, in fante spoznala za popolnoma nedolžne. Vsa zadeva kaže zopet jasno, kako hočejo naši na¬ sprotniki po vsej sili zvaliti svojo krivdo na nas. »Vahtarca" je seveda na dolgo in široko klobasala o napadu slovenskih fantov na »nem ške" kolesarje, a zdaj, ko se je pravica izkazala, sedaj pa ne črhne niti besedice, da bi vrnila Slo vencem dobro ime. Taki so naši »Nemci". Obre¬ kujejo pač, kolikor se da, ali krivico popraviti, tega ne store nikdar. Slovensko ljudstvo, izo¬ gibaj se nemčurskih ničvrednežev ! (Iz Hrastnika). Tisto nemškutarsko strelsko društvo, o katerem se je že mogoče čitalo v »Domovini* je dobilo sedaj, ko je bilo od gostil¬ ničarja Riikl-na »odslovljeno*, svojo streho pri_ doslej — narodnem gostilničarju Jan. Dernovšek u Če hoče ta mož postati nemec (! ?), mu seveda nihče ne brani. Žalovali tudi ne bomo za njim. Rečemo mu pa to-le: če bo pilo to »nemško" društvo pri njem katero drugo pivo kot narodno delniško, se bo pričela proti njemu neka agita¬ cija, ki mu gotovo ne bo ljuba. Verstanden? Pri omenjenem ultraaermanu Riicklnu je vzel nekaj prostora v najem neki kramarček, hoteč prodajati vžigalice, sladkor ter take drobnarije. Nihče bi ne imtd kaj proti temu, ako bi ne bilo znano, da je on, kakor tudi njegovi bratje, ki so sicer še večje ničle kot je ta kramarček, nemškutarji, ko jih starši (— rudar je oče) znajo le »kranjsko* ! [Pred letom je bil na Dolu trgovec katerega je baje podpirala »Siidmark". Je morda tudi ta z isto kaj v sorodu ? če bo kdo zvedel za gotovo, le naj poroča!] — Sicer pa nemšku¬ tarja v Hrastniku in Trbovljah (posebno na Vodah) dobro uspeva in bo mogoče našim vodi teljem (poslancem) še žal, da se niso sem- tertja pobrigali za ti dve važni postojanki!.. (Slovenci v mariborskem okraja) so do segli nov važen uspeh. Zmagali so pri volitvah v komisijo za pridobninski in osebnodohodninski davek. V teh zastopih so dosihdob sedeli sami Nemci, večinoma Mariborčani. Daši bi v teh komisijah ne smela igrati politika nobene uloge, vendar so se Nemci, kar je pri naših napetih razmerah lahko umljivo, v mnogih slučajih, kadar je bilo izreči sodbo o Slovencih, dali voditi poli¬ tičnim strastem, kar je bilo seveda v gmotno škodo Slovencev. To so uvideli Slovenci in so sklenili, da se osvobode nemškega varuštva. To se jim je tudi posrečilo. V pridobninsko davčno komisijo so bili voljeni v IV. razredu: Mat. Čagran, trgovec v Studencih pri Mariboru; Miloš Sernec, trgovec v Rušah, za namestnika pa Ru¬ dolf Bračko in Miloš Turner v Št. liju; v III razredu je bil voljen Karol Sima, trgovec v Peklu pri Poličanah. V zastop za osebno dohodnino so voljeni v II. razredu Al. Velebil v Št. Petru pri Mariboru in Fr. Thaler v Št. liju; v III razredu pa Fr. Pišek v Slivnici in Fran Šauderl v Stu dencih pri Mariboru. To je vesel dogodek za vse spdonještajarsko Slovence. Želeti bi bilo le, da bi se tudi drugod nekoliko bolj pobrigali za te važne zastope. Zakaj bi pustili Slovenci da go¬ spodarijo naši zagrizeni nasprotniki z nami. Slo venci si lahko sami gospodarimo brez njih (Iz Ptuja). 30 letnico kot član »Narodne čitalnice" obhajal je dne 9. t. m. g. Pavlinič, posestnik v Ptuju. Daje »stari mladenič", kakor ga je neki govornik imenoval, priljubljen pri sta¬ rih in mladih, svedočila je mnogcbrojna ude ležba. G. predsednik pozdravi jubilanta zahva¬ ljujoč se mu za mnoge zasluge, ki jih je pridobil kot član čitalnice. Tudi g. Polak je v lepo izbranih besedah stiskal delovanje jubilantovo ter kulturni pomen rokodelskega in obrtnega stanu sploh. Po končanih govorih in napitnicah tamburali so Hajdinski tamburaši (Ormož). Dne 13. dec. t. 1. se je vršil v Ormožu prvi občni zbor »Kmetijskega dru¬ štva za ormoški okraj* s prav obilno udeležbo premožnih kmetov celega ormoškega okraja. Ta obilna udeležba znači, da se je že tudi naše ljudstvo probudilo iz stoletne zaspa nosti. Na dnevnem redu so bile sledeče zanimive točke: 1. Dr. Geršak razlaga pravila in povdarja velevažnost tega mladega društva. In resnično to društvo je prav gotovo eno izmed najva žnejših za ormoški okraj, kajti njegov program je vsestranski, obsega pospeševanje gospodarstva v vseh strokah. V to svrho se bodo vršila redna zborovanja članov, priobčevanje lastnih izkušenj v časopisih, poučna predavanja, čitanje m izpo- sojevanjs gospodarskih in leposlovnih knjig in časopisov. Nadalje bo posredovalo pri naročili in nakupu raznih semen orodja, klaje, gnojil, strojev in sploh vseh družinskih in gospodarskih potrebščin, vkupno zboljšanje travnikov, nakup živine za rejo, posredovuje vkupne prodaje poljedelskih pridelkov itd., sploh vse kar bi za moglo povzdigniti gmotno stanje in duševno izo- braženje društvenikov. 2, Strokovno prodavanje inženerja Lupša o »umnem ravnanju s travniki" z zanimivimi točkami, kakor o spremembi suhih travnikov v dobre potom primernega dovajanja vode ali gnojnice; nadalje je govornik poročal o spremembi močvirnih ali kislih travnikov v sladke s pomočjo drajnaže ali bolje in ceneje s primernim podkopavanjem šibja, kamenja itd. 599 koder se potem lahko voda polagoma-odceja Z ametaje pa eventualno kopanje jarkov bodisi odprtih ali pokritih ki bi imeli služiti v odvod preobilne moče. 3. Dr. Geršak govori o potrebi razvrstitve grozdja; za nas velevažno vprašanje ,e to . kake vrste trsja naj sadimo? Seda, so se slišala različna mnenja, govoril, so: posojilmčni načelnik m župan Masten, Dogša, nadučitelj Po- rekar, Vraz Miki i. dr. ter so se sprejeli marsi¬ kateri predlogi v zboljšanje naše vinoreje. — Potem poroča govornik o odlikovanju Tomaža Korparja kot vzornega kovača za podkovanje konj. Nadalje omenja govornik, da je sklenila ormoška posojilnica v spomin 25 letnice podeliti 12.000 kron podpore v gospodarstvene namene, lem interesantnim in važnim razpravam sledila je volitev odbora. Ker pa je dr. Geršak odklonil prostovoljno vsako izvolitev, zato se mu je nad učitelj Porekar zahvalil v imenu zborovalcev z dičnimi besedami za dosedanjo sodelovanje in ga prosi še tudi za nadaljno podpiranje društva, kar dr, Geršak tudi obljubi. V odbor so voljeni sledeči udje: Miki Alojzij in inžener Ferdo Lupša za Ormož, Juri Dogša za Središče in Grabe, Iva¬ nuša Martin za Hum, Janežč Anton za Bre- brovnik, Masten Franc za Sv. Miklavž, Stanič Martin za Hardeg, Korpar Tomaž za Cvetkovce in Podgorce, Meško Anton za Lahonec in Sv. Tomaž, Vraz Franc za Žerovince in Svetinje, Peitler Anton za Jeruzalem in Veličane, Tr¬ stenjak Ivan za Pušince. — Po občnem zborovanju je odbor volil takoj svoje činitelje in sicer: inže- nerja Lupša za načelnika, Mikla za njegovega | namestnika, Ivanuša za blagajnika in Stančiča za tajnika. (Središče). Od naše „Gospcdarske zadruge" vpeljani »zimski večeri" so od udov in neudov dobro obiskani. Dosedaj sta bila dva; pri prvem se ie razpravljalo o parni mlatilnici, katera se bode spomladi v porabo središke okolice omi¬ slila. Pri drugem večeru je bil pogovor o na¬ pravi gnojnih jam, o gnojenju ter napravi novih travnikov. Zlasti zadnji predmet je udeležence vidno zanimal in želeti je, da se o tem še v katerem prihodnjih večerov temeljito razpravlja. Naši gospodarji uvidevajo, da živinoreja sedaj največ vrže, ker je cena živine poskočila, pa tudi mleko, katero se je poprej samo doma porabilo daje danes v naši mlekarni lep dohodek. Želeti je, da se iz teh poljudnih pogovorov izcimi dokaj koristnega. (Čedno nemškonacijonalno gospodarstvo) se je odkrilo v Gradcu. Leta in leta gospodu joča klika v proračunu ni izkazovala takega ne- dostatka, kakoršnega je občinska blagajna imela v resnici. Vsako leto so zamolčali nedostatek 700.000 kron. Sedaj morajo iz proračuna črtati mnogo točk. Gradec je v naj večji zadregi. Da se tako manipulira, ni vedelo mnogo občinskih od¬ bornikov. Ker je sedaj v Gradcu zmagujoča opo zicija, niso magistratovci več dalje mogli prikriti pravega položaja. V Gradcu vlada vsled tega odkritja splošno razburjenje. Proračunski odsek je sedaj postavljen pred deficit 1,242.302 K. vanje udnine. 4. Volitev načelstva in odbora. 5 Pregled in odobrenje računov. 6. Novosti in predlogi. K obiln udeležbi vabi odbor. (Šentpavelski samci) prirede na Sv Štefana dan zabavo, ki se vrši v prostorih g. F. Vedenika p. d. pri peku. Začetek ob 5. uri popoldne. („Kmetijsko bralno društvo Bočna") ima dne 27. t. m. ob 3, uri popoldne svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. (Bralno drnštvo „Lipa“ pri Sv, Bolfenku) blizu Središča priredi v nedeljo, dne 27. grudna t. 1. veselico s petjem, tombolo in prosto zabavo. Začetek ob 6 . uri zvečer. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. Druge slovenske novice. Društveno gibanje. (»Kat podporno društvo v Celju") bo imelo 26. t. m. na Štefanovo ob 3. uri popoldne v opa¬ tiji svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo starega in volitev novega odbora. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. (Prostovoljna požarna bramba v Žalcu) prijazno vabi na božično veselico, katero priredi svojim prijateljem in dobrotnikom dne 26. de¬ cembra 1903 na Štefanovo v Žalcu v dvorani gosp. Franca Hodnika. Spored: 1. Žive slike z deklamovanjem. 2. Božično drevo. 3. Šaljivi do¬ bitki. 4. Prosta zabava. Pri veselici igra godba na lok. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 vin., listki za dobitke božičnega drevesa po 20 vin., listki za šaljive dobitke po 10 vin. čisti dobiček je namenjen društveni bla gajni za nabavo gasilnega orodja. (Vabilo) k občnemu zboru »Narodne čital¬ nice" v Žalcu, katero se vrši v nedeljo, dne 3. prosinca 1904 v gostilni g. Franca Viranta v Žalcu, začetek ob 3. uri popoldne. Spored. 1. Pozdrav. 2. Govor o važnosti čitalnic, oziroma bralnih društev. 3 Vpisovanje udov in vplačt- (Strossmayei obolel.) Iz Djakova, stolice velikega biskupa Strossmayerja, je došla ža¬ lostna vest, da je velikega dobrotnika Jugoslo¬ vanov zadela kap. Poznejše vesti so sicer neko liko ublažile občo potrtost, ali vzlic temu še ni prešel strah, da bi morda vladika, ki obhaja kmalu svojo devetdesetletnico, le podlegel bo¬ lezni. Najnovejša poročila zatrjujejo, da je vsaka nevarnost prešla in je biskupu znatno boljše. Bog daj, da ostane slavni vladika še dolgo čil in zdrav! (Skok iz šestega nadstropja.) Ivan Košir, domobranec pri 27. domobranskem pešpolku v Ljubljani, je skočil skozi okno šestega nadstropja v bivši cukrarni na Poljanskem nasipu na dvo rišče in se ubil. Bil je takoj mrtev. Pravi vzrok samomora ni znan. Domneva se, da je Košir iz¬ vršil samomor, ker mu ni ugajala vojaška služba, kar je sam večkrat rekel. (Poskušeni samomor.) V Novem mestu se je poskusil ustreliti 48 let stari slaboumni F. S. Streljal je nase z lovsko puško, a strel je šel v strop. F. S. si je pa samo osmodil prša. (Dva slučaja iz koroške sodne prakse.) Dne 3. t. m. bila je v Velikovcu kazenska raz¬ prava. Tožnik, toženka, vse priče bili so Slo¬ venci; sodnik in zapisnikar znata slovenski; tožnika je zastopal dr. Brejc, toženko dr. Mravlag, ki je sam priznal, da zna slovenski, kedar hoče. Kljub temu morala se je razprava vršiti nemški, ker je dr. Mravlag tako zahteval. Dr. Brejcu se je zopet prepovedalo govoriti slovensko in mu grozilo s kontumacom. — Drugi značilni dogo¬ dek pripetil se je dne 9. t. m. pred okrajnim so¬ diščem v Celovcu. Civilna tožba Slovenca zoper Slovenca; vsi udeleženci znajo izvrstno slovenski — tudi zapisnikar — samo zastopnik ene slo¬ venske stranke je Nemec. Dr. Brejc hoče govoriti slovensko, sodnik — rojen Slovenec, — mu brani, ga opominja in grozi s kontumacom. Ker se dr. Brejc ne uda, mu vzame besedo! Nato začne obravnavati z njegovo stranko; a glej, tudi stranka ne mara odgovarjati nemški. Sodnik: Pa saj jaz vem, da znate nemški. Stranka: Znam, pa ne bom odgovoril. Sodnik: Vas bom kontumaciral. Stranka (smešno prikima): Le storite, kar se vam zdi prav! Sodnik (nato proti nemškemu odvetniku): S stranko pa ne smem tako postopati! In razpravljalo se je potem slovensko-nemško kakor nekdaj! (Zopet slovenska zmaga na Koroškem.) Pri občinskih volitvah v Rekarji vasi, Galiciji in Št. Petru v velikovškem okraju so zmagali Slo¬ venci. Poslednji dve občini so si Slovenci na novo priborili. To so res pravi božični darovi ne samo za koroške, temveč tudi za vse Slovence. (Krasen primer našim trgovcem.) Te dni je poslala neka mala trgovkinja iz Križevcev na Hrvatskem na neko tržaško nemško tvrdko po¬ membno dopisnico Ta dopisnica se glasi: »Spo¬ štovani gospod! Poslali ste mi nemški cenik, a jaz sem prava Hrvatica in hočem, da se meni hrvatski piše in hrvatske cenike pošilja."- -To dopisnico je pisala preprosta ženska, kar se vidi po pisavi in stilizaciji in zato jo postavljamo v izgled onim slovenskim trgovcem, ki so tako nezavedni, da mislijo, da store veliko nerednost in da bi se mislilo, da so »neizobra¬ ženi", ako bi slovensko dopisovali! Ako sami spoštujemo svoj jezik, spoštovali ga bodo tudi drugi. Trgovec, ki je dobil to dopisnico, je trd Nemec, pa je rekel: »Tako se ljubi materinski jezik!" Vsa čast vrli hrvatski rodoijnbki! (Pozor na občinske volitve!) Zelo pomen¬ ljivo zmago so si pridobili vrli slovenski kmetje pri volitvi za občino Grebinj. Dosegli so jo z neustrašenim, složnim svojim nastopom in ker so prišli na volišče vsi! Rojaki, posnemajte ta lepi vzgled tudi po drugih občinah, kjer se zdaj vrše volitve! Združite se za pošteno slovensko stvar, složno in odločno nastopite in zmaga bo vaša! — Ne zamudite časa reklamacij! Če po: trebuje kdo kakega pojasnila, ali se hoče pri tožiti, naj se obrne do odvetnika g dr. Brejca v Celovcu, ki v takih slučajih posreduje brezplačno! (Izvoz vina iz Italije) v Trst in na Reko ima zadnji čas velikanski obseg. Vsak dan pri¬ hajajo ladje z italijanskim vinom, da tako Lahi pred odpravo vinske klavzule še pred novim letom nalože v Avstriji veliko množino svojega vina. Ako se bo uvažanje italijanskega vina vršilo v dosedanji obsežnosti, bo vpeljanega do konca decembra 100.000 sodov vina, torej 600.000 hektolitrov vina. Od 1. novembra do 9. decembra je priplulo na Reko 44 parnikov z 28.031 sodi laškega vina. (Hrvatske novice.) Nezaupnico madžaron skemu poslancu, kanoniku Martincu, je podpi salo 178 volilcev. — Petolizci grofa Khuena. Monumentalni obed, ki so ga priredili pristaši vladne stranke svojemu 20 letnemu vodji Khuenu ob njegovi spominski svečanosti dneva, ko je postal satrap in trinog Hrvatske, se je izvršil grozno ganljivo. Duhovite Zdravljice so se začele, ko je prišla na mizo pečenka. Gjurgjevid ga je pozdravljal kot sirota po izgubi očeta. Ko so izpili vsak sedem čaš šampanjca, se je Khuen zajokal. In to baš v hipu, ko se je imel zahva liti za toliko udanost in prijateljstvo. Hrvat8ka opozicija kliče gostiteljem: Na svidenje na obedu pri volitvah! (Amerikanske novice.) Naseljevanje iz Avstro - Ogrske v Ameriko narašča letos nena¬ vadno, tako da zavzema naša država v tem oziru že prvo mesto. V juliju je dospelo v Ame riko 18.898 avstrijskih izseljencev, v avgustu 15.379, skupno se je izselilo 27.124 ogrskih držav¬ ljanov in 32 907 Slovencev in Hrvatov. — Smrt rojaka. V Globevvillu je ubila vzpenjača 34 let¬ nega Franca Milavca, doma iz Topola pri Lo¬ gatcu. V Ameriki zapušča vdovo in malega otročiča. — Skala je ubila v Mohawki Slovenca Ivana Molo, doma iz Poljanske doline pri čr nomlju. Doma zapušča ženo in pet otrok. Politični pregled. (V avstrijski delegaciji) je na razpravi budgetni provizorij. Razpravo je otvoril dr. Kramar s tako ostrim govorom, kakršnega v delegaciji še ni bilo slišati. Kramar je očital ministrskemu predsednika, da je krono napačno informiral in da on na brezvesten način zlorablja avtoriteto krone za svoje namene. Prezident Gautsch je govornika opomnil, naj ne vlači krone v debato. Korber zlorablja avtoriteto krone, da prikrije ž njo svoj lastni bankerot. Korber je ruiniral državne finance in uničil parlament. Avstrija je postala podobna nekakemu barju. Zahteva glede notranjega uradnega jezika in češkega vseučilišča je utemeljena v zakonu in Čehi imajo tudi pravico de tega, kar že davno imajo nemški Štajarci in nemški Tirolci. Čehi bodo nadaljevali obstrukcijo na vsak način, že ker nečejo, da bi se reklo: V Avstriji zmaga samo nemška ob¬ strukcija. Potem je govoril Biankini. Govoril je o vinski klavzuli, o hrvatskih razmerah in o hvaležnosti Habshuržanov. Govorili so potem še Kaftan, Delugan in Vasilko. Nemci so hoteli najprej odgovarjati Kramaru, a so si premislili, češ, da ni govoril proti Nemcem, nego le proti vladi. (Proti kandidaturi bivšega ministra Re- zeka v drž. zbor) so nastopili češki agrarci ter so v seji skupnega izvrševalnega odseka izjavili, da postavijo protikandidata. Ako se nasproto¬ vanje agrarcev ne bo dalo ublažiti, moral bo dr. Rezek od kandidature odstopiti. (Rusinski strankarski shod) je odobril zastop rusinskih dež. poslancev iz dež. zbora ter izjavil, da bodo pri novih volitvah Rosini volili sedanje svoje poslance. Shod se je izrekel za narodno avtonomijo. 600 (Poveljnik mornarice baron Spaun) je baje že vložil evojo demisijo. Njegovi prošnji za vpo- kojitev se ugodi tako; po končanem delegacij skem zasedanju Pred delegacijami bo le žago varjal še zahtevo za tri nove bojne ladje. Njegov naslednik bo kontreadmiral grof Montecuocoli. (Hrvatski proračun za leto 1904.) Dolgo časa se je mislilo, da brvatska vlada ne bo mogla sestaviti proračuna za leto 1904, pa ga tudi ne bi bila, da ni dobila po dogovoru z ogrsko vlado posojila 3,008.349 K, s katerim bode pokrila primanjkljaj. Toda to posojilo bode morala vrniti precej, ko se sklene nova finančna nagodba. Proračun za leto 1904 je sestavljen po podatkih iz leta 1902, ker za leto 1903 Hrvatska ni imela proračuna radi poznatih do godkov. Vsa potreba iznaša 20,601.068 kron, za 1,903 624 kron več nego leta 1902. Iz vsega se vidi, kako dohodki zemlje padajo, kar je seveda zasluga bivšega bana Khuena in njegove večine. Le z zgoraj omenjenim posojilom je bilo mogoče predložiti saboru proračun. (Od turske meje) poročajo, da Turčija mo bilizira. Vso obleko, katera se pošlje Macedon- cem v Turčijo, turška vlada konfiscira in jo da turškim vojakom. Z ozirom na govor Goluchow- skega v delegaciji pravi n ki bolgarski list, da tira Avstrija politiko tiča noja in da svoje grožnje obrača na napačni naslov. (V ogrski poslanski zbornici) so bili med opozicijonalnimi poslanci silno burni prizori. Vzlic tem nasprotjem v opoziciji ne more zbor- nisa končati razprave o rekrutnem kontingentu. Ostanek opozicije obstruira to predlogo in hoče obstrukcijo tudi pri specijalni razpravi nadalje¬ vati, tako da bo rekrutni zakon morda šele čez mesec dni parlamentarno rešen. (Francoska vlada) zahteva do leta 1910 vsako leto 10 milijonov frankov, da se nado mest« razpuščene kongregacijske šole z držav¬ nimi. — Zbornica je vkljub ugovorom ministr¬ skega predsednika sprejela z veliko večino Mir- monov nujni predlog, naj se odpravijo vsa odlikovanja. (Rusija in Japan.) Napetost med Rusijo in Japonsko je po poročilu iz Waschingtona po stala akutna. Vojna nevarnost se veča. Mir bi se baje mogel ohraniti samo na ta način, da Rusija prizna Japonski važne koncesije na Ko¬ reji, da bi Japan imel dejansko pokroviteljstvo nad Korejo. Japonski stari državniki so bili v sredo na posvetovanju in so sklenili, da mora ostati Japonska na stališču, katero je poprej zavzela. To kaže na to, da so Japonci zavrgli ruski odgovor na japonsko noto, vendar niso nemogoča nadaljna pogajanja V kratkem baje odide japonska vojska proti KorejL Kitajska se I baje tudi pripravlja na vojno. Vlada je zapove- ! dala vsem uradnikom po provincah, naj se takoj j oborože. Vsaka dežela je dobila ukaz, da pošlje ! oddelek izurjenih čet v Peking. Književnost in umetnost. Kaj je primernejšega za božične ali novo¬ letne darove kakor lepa knjiga. Kot take pripo¬ ročamo posebno ravnokar izšle nove knjige, ki bodo gotovo vsako bralko in vsakega bralca kar najprijetnejše iznenadile: Franc Ks Meško: Ob tihih večerih Lična knjiga, v kateri so zbrane črtice in povest'ce našega mehkočutnega pisatelja Meškota, ki se je že takoj s prvim svojim spisom tako priljubil slovenskemu občinstvu, da ga isto smatra sedaj gotovo za enega imed najboljših slovenskih pri povedovalcev. Globoki čut, ki veje iz vsake nje¬ gove črtice, gorko rodoljublje in oni bujni jezik mora očarati vsakogar. Knjiga je izšla v zalogi knjigotržnioe Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani ter stane 3 K 69 v. | Mali vitez roman slavnega poljskega pi¬ satelja Henrika Sienkiewicza, ki je izhajal v po¬ sameznih zvezkih v isti založbi, je sedaj popolen. Prevod je dober,.,,gladek, čita se prav prijetno. Okrašen je tudi z ilustracijami Knjigo prav toplo priporočamo našemu občinstvu katero bo gotovo rajši seglo po nji, kakor po kakem slabem prevodu nemških revolverskih romanov. A. Aškerc: Zlatorog, narodna pravljica izpod Triglava. Komu ni znano, koliko slavo je dosegel nemški pisatelj Baumbach s svojim »Zla torogom". Sedaj je obdelal isto snov tudi naš pesnik Aškerc v dramski vezani obliki. Knjige ne bomo natančnejše presojevali, rečemo le, vzami in čitaj in prepričaj se vsak sam o njeni lepoti. Knjiga je izšla v Schwentnerjevi založbi v Ljubljani ter stane 1 K 60 v, po pošti 1 K 70 v. A. Aškerc: Dva izleta na Rusko, črtice iz popotnega dnevnika. Čitali smo že te črtice v »Ljubljanskem Zvonu" in takrat smo jih radi in z veseljem čitali. Gotovo je, da zanima vsakega Slovenca, kaj in kako je pri naših velikih severnih bratih in marsikdo izmed nas bi rad poletel na daljni sever, da bi si sam ogledal de¬ janje in nehanje ruskega naroda, toda nam vsem to ni mogoče. Zato pač radi vzamemo v roko knjigo, ki nam v jasnih potezah črta to, kar bi tako radi videli in vedeli. Aškerc je iz¬ boren potopisec Črtice se čitajo kakor povest. Povsod je med opisovanjem pokrajin in krajev vpletenih toliko kratkih, zabavnih epizod, ki dajejo potopisu ono živahnost, da človek z ne- voljo opazi, da je pri kraju knjige. Ls težko jo dene iz rok. Knjiga je izšla v zalogi L. Schwent nerja v Ljubljani ter stane 1 K, po pošti 1 K 10 v. (Danilo Fajgelj). tudi Štajarcem že dobro znani skladatelj, je ravnokar izdal svoje »Božič¬ nice" za moške zbore s predigrami in poigrami za orgije. Pesmi so lahke in melodijozne, zato bodo pevcem gotovo prav prišle. Ker so zvezki zelo po ceni, — eden stane le 40 vin., — zato je najboljše, da se jih naroči po številu pevcev, da ni treba zamudnega prepisovanja. »Božičnice" se naroče pri skladatelju v Gorici, gosposka ulica št. 14. Loterijske številke. Gradec, 19. decembra 1903 : 83, 63, 44, 22, 1. Dunaj, , , 9, 83, 57, 34, 8. Učenec z dobrimi šolskimi spričevali, primerno izobražen in poštenih staršev, se sprejme takoj ali pa s 1. januarjem 1904. Ponudbe sprejema ( 487 ) 32 Alojzij Strel glavna trafika, loterija in trgovina z mešanim i blagom v Mokronogu (Dolenjsko). Javna zahvala. Moja žena je zbolela na vnetju mrene. Ozdravil jo je prvid gospod dr. Kašpar, zdravnik ua “Vranskem, toliko, da je v devetih dneh že iz postelje vstala Ker se je pa bolnica premalo varovala neznosnega jesenskega zraka, prehladila se je drugič, in bolezen se je tako shujšala, da sem klical duhovnika in zdravnika. Gosp. dr. Kašpar se je trudil z vso vnetostjo in požrtvovalnostjo, da mi je rešil ljubo soprogo in dobro mater otrokom. Sveta dolžnost mi je, da javno izrekam svojo prisrčno zahvalo g. zdravniku dr. Kašparju ter| ga naj¬ topleje priporočam trpeCemu občinstvu. Želeti je, da bi g. dr. Kašpar ostal še nadalje na svojem mestu na Vranskem ter izvrševal še nadalje svojo izvrstno prakso v tem okrogu. Še enkrat prisrčna hvala, dobrotni gosp. zdravnik. Trojane, dne 17. grudna 1903. (490) 1 IFr. Klonšelc c. kr. poštar in posestnik na Trojanah. |Vllad pes velike pasme, z dolgo rujavo dlako, se je izgubil v okolici Griže-Žalec-Št. Pavel. Kdor bi ga našel, naj ga odda v Deutschenthal, pošta Petrovče, za kar dobi primerno nagrado. Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju. I -----* Kemična pralnica naznanja, da je prevzel ur zbiralnico g. Josip Pokorn v Celju Rotovška ulica št. 15 ter sprejema v kemično pranje in snaženje raznovrstne moške in ženske obleke, kožuhovino, rokavice, ročna dela, vsake vrste pregrinjala itd. Delo se točno in solidno v teku tedna izgotovi. Cene in druga pojasnila se izvedo v zbiralnici brezplačno. ( 488 ) 3—2 Za obilno porabo se priporoča H. Volk pralnica v Šoštanju. Kdor drsat se hoče naj pride na led poprej pa drsalke vsak mora imet in take po ceni najnižji prodaja Tomaževo žlindro najboljše gnojilo za trav¬ nike in vinograde bogato zalogo slamoreznic in drugih poljedelskih strojev priporoča Trgovina z železnino ,|Vlerkur’ IPeter ZMZa.jd.i<5, Celje. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju.