PoStnlna pav&allrana. Leto I., štev. f6. V Ljubljani, petek dne 10. septembra 1920. Posamezna štev. 60 Vil!« Izhaja ob 4 zjutraj. Stmne celoletno . . 180 K mesečno ...... 15 „ za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 ram stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/1, Telefon št. 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št 6. Telefon št. 36. Rafra kr. ptit. 6ek. urada 11842 MS vstajamo. Ljubljana, 9. septembra. Odkar posluje v Celovcu plebiscitna komisija, dviga celovško nemštvo glavo: zares, nerazumljiva je ironija usode, če nemštvu nosi rešitev zbor angleških in francoskih oficirjev. Za Italijane se ne čudimo. Oni zažigajo ogenj krog širnih granic Jugoslavije, kjer se more vneti. Po nekaterih manjših sunkih prišli so glavni zahtevki: odstranitev vojaštva iz cone A, odprava nadzorstev na podlagi agrarne reforme, omejitev orožništva, Nemcem ugodna razlaga čl. 50 b) in c) mirovne pogodbe. Danes, 10. t. m., je važen dan za jugoslovenski Korotan: plebiscitna komisija je 1. t. m. zaključila, da mora ta dan poslednja šajkača ven iz cone A. Naš koroški narod, enkrat že kruto iznenaden od avstrijske invazije, je zopet sam. Tačas pa se mu je duh okrepil, on je spoznal moč Jugoslavije, on se zanaša nanjo. Nam za plebiscit ni treba pritiska, ne bajonetov. Vendar ne verujemo Nemcem, da ostanejo mimi. Pri Beljaku stoji italijanska bri gada. Stoji na avstrijskih tleh, na tleh suverene države, ki je z Italijo že ratificirala mir. Čemu torej to vo jaštvo? Princ Livio Borghese, ki je v zastopstvu nemških interesov dostikrat ognjevitejši nego sam dunajski kabinet, je izjavil: Jadransko vprašanje bode morda na Koroškem rešeno! Da, razumemo! Jadransko vprašanje se rešuje istočasno tudi pri Debru, na bolgarski granici in tudi v — Celovcu. Sodnik Borghese je v resnici stranka. Italijanska brigada preži vzhodno Beljaka ob naši granici. Ona čaka trenutka, ko bo mogla prav nedolžno udreti v cono A. Od jutri nadalje ima to upanje. Jugoslovanski delegat Jovanovii se vrača iz Beograda z obširnimi pooblastili. 10. september je kritičen dan, ki pokaže, da naša država dela samostojno politiko. Naša vojska mora ostati v Korotanu, dokler mu preti zavraini protivnik! Kdor se spomni, kolikokrat smo se v koroškem vprašanju diplomatski udali naročilom tujcev, koliko smo zaradi tega izgubili, ta se raduje, ako bo 10. september in naslednji dnevi začetek samostojne politike, začetek odpora proti papirnemu dikta-tu. Tako politiko bo razumel ves narod, ki bo solidarno stal za svojo vlado, pa naj pride, kar hoče. Pred meščansko volno v Kalifi. Curih, 8. sept. „Neue Z&ridier Zeitung" javlja iz Milana: v\ Turinu se vrši provizorna mobilizacija. Letala se dvigajo iz ne-\ znanih vzrokov. Vladi ne preostaja nič drugega, kakor da izvršil \vse priprave zaradi možnosti meščanske vojne. Na križiščih cest j stoje topovi. Čete v vojašnicah so pripravljene na odhod. Milan, 7. septembra. Kakor poroča ,,Secolo", so sc v Cremeni spopadli socijalisli in fašisti. Ko so fašisti napadli tiskarno socialističnega lista „Eco del Popolo", sta bila dva fašista ubita, predsednik socija-listov pa je bil hudo ranjen. Milan, S. septembra. „Corriere della Sera" javlja, da so oboroženi kmetijski. delaval v provi7ieiji Pa-larmo nasilno razlastili malone vsa veleposestva. V Lomhardiji je proglašeno obsedno stanje. Milan, 7. septembra. Kovinski delavci so sklenili, do bodo do 10. t. m. počakali, potem pa zapustili tvornice. V ponedeljek je bilo mesto brez električnega toka. Cestna železnica ni vozila. Basel, septembra (Izvirno). Konflikt v italijanski kovinski indu- . .m I Budimpešta,. .9v septembra. Državni upravnik je sklenil ustanoviti generalni štab. Namerava obnoviti tu-! di vojne šole. Sestanek Trumbiža in Sforze. Beograd, S. septembra. ..Politika" javlja: V parlamentarnih, krogih se striji traja dalje. Delavstvo posega I trdi, da je italijanski minister za po nadaljnjih obratih in pripravljal zunanje zadeve grof Sforza ponudil odredbe za nadaljevanje produkcije. I našemu ministru za zunanje, zad-eve V Rimu zboruje trenotno poslovno I dr. Trumbiču direktna pogajanja za vodstvo socialistične stranke s člani I rešitev jadranskega vprašanja. Ta parlamentarne skupine, da se posve-l pogajanja se bodo vršila na našem tuje O položaju. I ali italijanskem ozemlju blizu meje Milan, 9. septembra. (Izvirno). I*n ^ bodo začela med 15. do 20. t. m., V Turinu so odredile oblasti obšir-1 ^f6? P° sestanku francoskega in itar ne varnostne odredbe Na grajskem] Ujanskega ministrskega predsednika trgu so postavljali štirje brzostrehli I® lesBaincs, toda pred sesian-topovi, na raznih krajih mesta oklop- j italijanskega senata. Tudi sc m avtomobili s strojnicami. V Turi-1 da se bo zaradi teh predhodnih nu se je delavstvo polastilo tudi raz-1 razgovorov zaradi direktnih pogajanj nih drugih podjetij. Vojaštvo je zasedlo elekramo in livarno. V Toska-ni se je 400 rudarjev v mestu Liimi polastilo tamkajšnje tvornice lignita I in odposlalo vse izdelke tvornice de- I vrnil dr. Trumbti U. t. m. v Beograd šele Regant se ženi. Beograd, 9. septembra. (Izvirno). m VUJAAJiCUU l^uvmv. IVV11UV.C Uf I ---O '--- ~ • ^icfuuv;. lavskim obratom železniške tvornice j Regent se je sestal v Parizu s prin- Speciji Krvavi dogodki v Trstu. Ponovni izbruh splošne stavke. Vojaška oblast je zasedla mesto z Trst, 9. sept. (Izv.) Od včeraj popoldne, odnosno danes ponoči se na-liaja Trst zopet v generalni stavki in položaj se je opasno poslabšal. Kakor znano, so bili v torek socija-listični delegati po konferenci s co-mendatorom Mosconijem proglasili konec generalne stavke; Trst je včeraj dopoldne že zopet dobival normalno lice. Popoldne se je vršil pogreb pri zadnjih spopadih ubitega delavca. Pogreba so se udeležile delavske organizacije v velikem številu. Na poti proti pokopališču so naenkrat navalile na pogrebni sprevod tolpe oboroženih fašistov, ki so metale v koraka jočo množico in na rakev veliko kamenje in petarde. Nastala je nepopisna panika. Rakev je padla na BolgarijainJugoslavija Beograd, 9. sept (Izv.) Današnja »Politika" priobčuje razgovor z bolgarskim poslanikom v naši državi drjem. Todorovom. Todorov je izjavil, da je prišel v Beograd, da vzpostavi diplomatične odnošaje med Bolgarsko in Jugoslavijo in da otvo-ri novo ero prijateljstva med obema državama Sedanje vodilne bolgarske državnike vodijo le iskreni nameni, vstopiti v čim tesnejšo zvezo z Jugoslavijo. Ministrski predsednik Stambulinski je leta 1914., ko je bil aretiran zaradi osumljenja srbofil-stva izjavil, da ni ne Bolgar ne Srb ampak Jugosloven. Olede vpadov bolgarskih komitašev na jugoslovansko ozemlje je Todorov izjavil, da v Sofiji teh komitašev ne smatrajo za politične agitatorje, ampak za čisto navadne roparje. V tem zmislu namerava tudi v kratkem predložiti beograjski vladi poseben spis. Kar se tiče izvedbe mirovne pogodbe, sklenjene v Neully, je Todorov naglašal, da je Bolgarska že večino vplenjene-ga materijala naši državi vrnila, kar pa še ni, se v kratkem zgodi. proti fašistom in ulice so bile prizor divjih spopadov. V tem momentu so prihiteli močni oddelki vojaštva in karabinerjev. Naglo zapored je bilo slišati tri salve in v divjem kriku je planila množica na vse strani. Na ulici so obležali trije mrtvi in 23 ranjenih, sami delavci, udeleženci spre. voda. Kakor blisk se je raznesla vest po Trstu. Socialistični delegatje so se sestali in so ponovno proUamirali generalno stavko. Ob 5. uri se je ustavil ves tramvajski promet. Povsod so delavci zapuščali delo, obstal je vodovod in ko je napočila noč, je bilo mesto zopet zavilo v temo. Še tekom noči je stavka postala popolna. Železnica je ustavila svoj obrat, mornarji in mašinisti so zapustili parnike in Trst je danes popolnoma mrtev. cem Arzenom, princem Pavlom in princesinjo Jeleno. Princ Gjorgje, ki se zdravi v Švici, rodbinskemu sestanku ni prisostoval. Potrjuje se vest, da se namerava prestolonaslednik poročiti. Ena verzija pravi, da bi ^^u. „«««, imela postati jugoslovanska vladari-močnimi četami. Po vseh križiščih 103 neka angleška princesinja, po stojijo oddelki vojaštva s strojnimi I drugi verziji pa najstarejša hčerka puškami, po ulicah vozijo oklopni italijanskega kralja, princesa Jolan-avtomobili. Razburjenje med delav-1da- (Glej naše domače vesti. Ur.) šivom narašča. Zatrjuje se, da je bil I _ . včerajšnji incident skrbno priprav-1 "feUOOnaOZOrnlkl Ijen od strani fašistov, ki imajo iudi\ Ljubljana, 10. septembra V da-pri vojaškem poveljstvu odločilno be-\ našnji seji deželne vlade je prišlo do sedo. Kot dokaz se navaja rupriča- ostrih konfliktov med SLS. in JDS., kovano brza intervencija vojaštva « zaradi okrajnih šolskih nadzornikov. pa dejstvo, da so prt spopadih ubit Dr. Brejc je grajal izjavo dr. Zer-sami delavci, na strani fašistov pa ni\ java, da se ukazom od nekompetent-zrtev. Prebivalstvo je silno nemirno,\ ne osebe ni treba pokoriti Dr 2er-ker prihajajo tudi iz Italije alar-\ jav je poudarjal, da nastopa v silo-manlna poročila ki vedo povedati, branu proti očitnemu nasilju, pseu-da se nahaja Italija na predvečeru donadzoraiki so od ministrstva že meščanske vojne anulirani Nato se je razpravljalo o Comendatore Moscom je takoj pri- predlogih za izpremembo občinskega ti nnamnnifi r H »In vri hi Ancrttni I ________,___, , tla razjarjena množica je navalila \ čel pogajanja z delavci, ki dosedaj redaEtosSinih SI proti fasistom in ulice so bde nrizor še ni.cn imj>1n ncnehn I____ŽVz Rusko-poljska vojna. Moskva, 9. sept. Frontno poročilo z dne 8. t m.: Severno od Brest Li-ovskega so dosegle naše čete reko Ljesno. Južno-vzhodno od mesta se vrše srditi boji. V odseku Vladimir Volynskij smo izpraznili pod pritiskom sovražnika Grubeszov in smo se utrdili na desnem bregu reke Bu-ga. Pri Lvovu se razvijajo hu<5 bo-i. Po dopolnilnih poročilih s Kav-caza so se na obali Azovskega morja rešili pod varstvom tujih vojnih adij zadnji ostanki Wranglove armade, ki smo jo skoraj popolnoma uničili. Varšava, 9. sept Frontno poipolo z dne 8. t m.: Na litvanskih frontah je položaj neizpremenjen. Južno Grodna so naše čete zasedle Krymki. Zapovedani protinapad pri Gnodo- še niso inula uspeha. j poV ni prišlo glede izpremembe §15. Ljubljana, 9. sept. Železniški pro- 3 met z zasedenim ozemljem je popol- PfOga MaribOr* LJUtO- noma ustavljen. Današnji Lloyd ex-\ mer press, št 9, ki se je ob 5. uri 10 min. ,,re'* odpeljal iz Ljubljane, je ostal v Lo- Maribor, 10. sept Pogajanja med gatcu; Simplon express, št 11, pri-l Avstrijo in Jugoslavijo zaradi otvo-hajajoč iz Bukarešta, se je na Zida- J ^tve prometa na progi Maribor-nem mostu obrnil proti severu ki I Ljtdomer so začasno prekinjena. Av-vozi sedaj preko Dunaja v Pariz; [ strija na podlagi mirovne pogodbe ekspresni vlak, št. 3, ki je danes d) I zahteva kot kompenzacijo otvoritev 17. uri 27 min. prispel v Ljubljano, I tranzita iz Gradca in Št. Pavla v je ostal tukaj in se vrne jutri ob Celovec. Pogajanja se od nemške 11. uri 29 min. na Dunaj. Brzovlak I strani komplicirajo. Upati pa je, da Ljubljana-Trst je zaostal, osebni k!iub temu pridejo do uspešnega za-vlak Ljubljana-Trst pa vozi samo do I Ujučka Verda. Praški brzovlak št 8, ki pri- i#a«mS£ a rlA«*A#lliSk haja v Ljubljano ob 16. uri 12 nun., ¥e,fl,*° »OgOdRin na ni več prispel iz Trsta v Ljubljano, j ■»niatSKeill. Kako dolgo ostane promet ustavljen, Beograd, 9. septembra. (Izvirno) m mano. Ena vest pravi, da bo Na današnji seji Narodnega pred-strajk na železnicah trajal le 24 ur. {gtavnišfcva je odgovarjal ministrski I predsednik dr. Vesnič na upit o ne-rowu nam je pripomogel, da smo za-1 mirih na Hrvatskem in jo prečital sedli Kmikynicze in prekoračili reko I vse depeše, katere je prejel o teh do-Swirz. Naši oddelki prodirajo protilsodkih. Zanimivo je, da je izpustil fr n 11I T a«v« I Horu-xv\ Kom» J« T 1—T — — _1__' _ Gnili Lipi Liondon, 3. septembra. Po poročilih, ki so dospela iz Varšave, npa poljska vlada skleniti v Rigi premirje v enem tednu, končno vel j avni mir pa v enem mesecu. Delegacija odpotuje v Eigo dne 12. t. m. ter ima najširša pooblastila. Madžarska provoka-i cije na naSi granici. depešo bana dr. Laginje, ki se glasi: „Zaklinjam Vas, pošljite vojaštvo." Novo predsedniStvo Harodnejjja^Predstav- Beograd, septembra. (Izvirno) Na današnji seji Narodnega predstavništva so se vršile volitve predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen radi kaleč dr. Stanojlo Vukčevič T 75reb;. 9: s^onbra »Jutranji ki je dobil 150 od 170 glasov, za List" javlja iz Pečufaa: Zadnje dni j podpredsednika pa poslanec Adolf se opaža na meji močno gibanje jBibrakar s 134 glasovi. Kakor se ču-madiarskih čet Dognano je gibanje je, slovenski klerikalci niso zanj gla-čet proti Baji, Pečuha in Barču. Na jsovali. Za zborničnega tajnika je bil našem ozemlju so prijeli več agen-1 izvoljen s 129 glasovi don Šegvič. Za tov, ki pripadajo šovinističnemn I namestaike v državnem odboru so madžarskemu dntštvu „Eoi|ujeaaJbili izvoijeni dr. Pečič, dr. Pdič in " 1J_ ti T> -1 ' J—'. _IT___J____ Madžarska" dR Ibme Prihodnja seja Narodnega,'miaaiies, predstavništva bo jutri ob 4 uri jx>p. Na dnevnem redu jc mirovna pogodba z Madžarsko. Beograd, 9. septembra. (Izvirno). Državni odbor je sklican za ponedeljek 13. septembra k prvi svoji seji, na kateri se bo določevalo število mandatov za vsako okrožje. Razprava o proračunu. Beograd, 'J. septembra. (Izvirno.) Finančni odbor je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o državnih trošarinah. Pričetk«n debato je profllasra! poslanec dr. Rre-zigar. da naj se državna trošarina plačuje v srebru in ne v zlatu, kakor je določeno v proračunskem finančnem načrtu. Odlx!r jc sprejel ta predlog. Nadalje se je razpravljalo o trošarini za sladkor. Proračun določa trošarino v znesku 20 dinarjev na kilogram. Finančni od 1»r je znižal to trošarino na 1 dinar. Tekom na-daljne debate se je zahtevalo, da se trošarina na olje popolnoma odpravi. Debata ie prišla do toč-ke, ki govori o trošarini na električno razsvetljavo. Pri tej točki je zahteval dr. Brezi-gar, da se tudi ta trošarina odpravi ter utemeljeval svoj predle« s tem,, da za slučaj, če ostane trošarina na' razsvetljavo, ni pričakovati, da bi se elektrarne, osobito 1'alska, mogle razviti. O tej stvari se ho sklepa-o jutri dopoldne, kr. se bo uadalje-vala razprava. Na pivo ji določena trošarina 40 para (K 1.60) na liter, na kavo 2 dinarja na kg, ua šumeča vina 6 dinarjev, za likerje S dinarjev na liter. BoljSeviški kongres vzhodnih narodov. Moskva, 9. septembra. Po poroči-ih iz Bakuja je bil dne 2. septembra v navzočnosti 1800 odposlancev otvor-jen kongres vzhodnih narodov. Za predsednika je bil izvoljen Sinovi-jev, za častnega predsednika Ljenin in za ča.stne člane Trockij, Kadek, Bela Kun in Radek, kakor tudi zastopniki zapaduih narodov so se kongresa osebno udeležili. Kirgiški sovjet, ki sc je sestal v Astrahanu, je enoglasno sklenil, podpirati sovjetsko rusko vlado v njenem boju proti Poljakom in generalu Wran-glu. Kierikaici in proračun Beograd, 9. septembra. (Izvirno). Na današnji seji ministrskega sveta je minister Kukovec vprašal ministrskega predsednika VesnUa ali je res, da mu je Jugoslovanski klub izročU protest proti proračunu in kako stališče je proti temu zavzel. Vesnič je odgovoril, da so mu klerikalci res izročili tak protest, da pa jih je opozoril, da je proračun podpisal njihov predsednik Korošec in da je Jugoslovanski klub vezan na besedo svojega voditelja. Klerikalci so naio izrecno pristali, da je Vesnileva interpretacija pravdna ui so zapustili ministrskega predsednika merjenega, da bodo gladko akceptirali pro-račun. Razea trzijam peA. Rim, 9. sept (Izv.) Sedanji potres v Toscani je eden najhujših v zadnjih letih. Kraji Vivizzano, Soleria, Monti, Pienu di Fosciamo in mnogo drugih manjših vasi je popolnoma porušenih. Dosedaj je nad 300 ljudi mrtvih, okoli 100 ranjenih. Materi-jelna škoda gre na milijone. Na tisoče družin je brez strehe. Kralj, prefekti prizadetih občin, kardinal Mafji in nadškof iz Pize so odpotovali na lice mesta. Ptuj, 9. septembra. '(Izvirno.) Danes se je tu ustrelil vodja magšr stratnega urada Meža. _ 9. septembra. (Izvirna. V agrarnem ministrstvu so izvršena imenovanja, agrarnih okrožnih: ko- Italijanske nafeane ne Horota. Celovec, 8. septembra. . Pred kratkim časom se je pojavila, v našem časopisju vest, da so nekatere občine v gornji Savski dolini dobile od italijanskega kartografične-gft instituta poziv, da mu pošljejo gp^ove podatke o topografičnih razmerah v občini. Ni se vedelo od po-četka, ali gre za nerodnost podrejenega organa ali nekako bahato nadutost ,,velesile'1 proti državi manjšega reda. Dogodki, ki se odigravajo a^daj v Celovcu pri mednarodni ko-opisiji, kažejo, da sta bili obe domnevi neutemeljeni. Italija igra že s čisto odprtimi kartami. Zapovedujoči ton, ki ga uporablja našim slovenskim občinskim uradom nasproti in nastop italijanskega delegata v Celovcu, ki se ^bnaša pri pogajanjih o koroškem plebiscitnem ozemlju, kakor da gre za tla, na katera preten-di,ra Italija, nam in celemu svetu jasno kažejo, kaj Italija hoče. Italiji ni dosti, da jc podjarmila že pol milijona našega naroda, da revoltira malone vse našo sosede proti nam, Bl&to očito zahteva ozemlje, ki nam ga je prisodila mirovna pogodba, na kateri stoji njen podpis in hoče, da si prilasti kraje, kjer naj odloči plebiscit, ki rja je tudi ona podpisala, ali pripadejo nam afo Avstriji. Ona rabi še severni gorenjski kot in cono A, da so klešče, s katerimi drži Slovenijo, oziroma Jugoslavijo še malo večje. Spremno na pohod stoje njene čete par korakov od meje cone A, kakor da samo čakajo trenutka, da vde-rejo v njo. Ker se ji zdi, da tudi ta pritisk ne bo zadostoval, da zatre zavednost našega koroškega ljudstva, si izmišlja njen zastopnik v celovški komisiji vsak dan nove predloge in intrige, da nam izvije iz rek pravice, ki nam jih je dala senžermen-ska pogodba v obrambo naših interesov pred nemško brutalitoto. Gospodje pa, ki sede z laškim delegatom pri isti mizi in zastopajo države, ki so še naše zaveznice, molče ali prikimujejo. Tako izgleda enakopravnost vseh držav, naj bodo velike ali male, ki jo vsebuje \Vilsonov nauk. Če vidi mo to ironijo — moramo danes še stiskati zobe — a prišel bo čas, ko bomo pokazali, da je ona država velesila, ki je jaka in čila in ne ona, ki ima privilegij nositi to etiketo. Tedaj pa pride do obračuna za vso krvavo krivico, ki jo moramo požirati danes. * Prestolonaslednikov^ ženitev? .,Politika" javlja, da se je prestolonaslednik Aleksander odločil, da se oženi. Njegovo potovanje v Pariz je v zvezi s to njegovo nakano. V Parizu se sedaj mude člani kraljevske hiše: princ Arsen, princ Pavle in kneginja Jelena, ki se hoče Aleksander z njimi posvetovati. Imena neveste „Po-litika" še ne ve! * Častna sablja, ki jo poklonijo Herce-govci prestolonasledniku Aleksandru povodom njegovega obiska v Ercegbosni, je umetniško delo prve vrste; ročaj, ki je ves iz zlata, je izdelan v obliki levove glave in nosi umetniško gravirano krono Karagjorgjevičev in začetno črko A, obloženo z briljanti; rezilo sablje je pravo damaščansko jeklo in nosi "posvetilo: Kraljeviču osvoboditelju — zvesta Hercegovina. Nožnice so srebrne, a preko njih se vleče zlat pas, ki 60 v njem gravirani lavorovi listi in nazivi vseh mest, kjer je naša vojska pod vodstvom regenta Aleksandra izvojevala svoje zmage! * Minister za prehrano Risto Jojič je nenadno obolel in je moral preložiti svoje inšpekcijsko potovanje v Črno goro. Zato je finančni minister dr. Stojanovič odpotoval sam. * Državni pravd nik Niko Dome-nico v Celju, ki je bil, kakor smo že pordčali, imenovan za člana plebiscitnega sodišča v Celovcu, je včeraj odpotoval na svojo novo mesto. Vodstvo državnega pravdnišva v Celju je prevzel njegov namestnik dr. Josip Požar. V službovanje k državnemu pravdništvu v Celju je premešče" dr. Barle iz Novega mesta. * Odlikovanje. Podporočnik Knop v Mariboru je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v bojih lanskega leta na Koroškem. * Poverjenik inž. Sernec agent Gospodarske banke. Iz Štajerske nam poročajo: Poverjenik inžener Sernec sili vsa državna podjetja, ki spadajo v njegov re-sort, da se morajo pri kreditnih operacijah posluževati Gospodarske banke. Podjetja, posebno velika podjetja, pa se temu protivijo, ker z velikimi, starimi zavodi lahko ugodnejše poslujejo nego z novo in še slabotno klerikalno Gospodarsko banko. Kaj ko bi poverjenik Sernec pustil poverjeni ško mesto, za katero je po mne- Ljubljana, 9. septembra. nju vseh strokovnjakov itak popolnoma nesposoben, in postal raje enostaven agent Gospodarske banke? * V znamenju klerikalne diktature Stanovanjski urad v Mariboru je vrgel na cesto neko učiteljico samo zato, da je lahko predsednik stanovanjskega urada dr. Juvan spravil v imenovano stanovanje pisarno svojega bivšega šefa drja. Lesko-varja, čeprav je po postavi prepovedano izpreminjati zasebna stanovanja v pisarne. * Na dan z dokazi. Uradnik ministrstva saobračaja Stevan Pavlovič je napisal v beogradskem „Balkanu" napad na ministra prosvete Pribičeviča, ki vrvi tako neumnih laži, da se mu mora smejati ves svet; tako med drugim trdi Pavlovič, da je bil Pribičevič za časa vojne sekcijski načelnik v madžarskem ministrstvu domo-branstva. Ta napad je seveda z velikim navdušenjem jjonatisnil ljubljanski »Slovenec". Po srbskem zakonu o tisku je sedaj uprava mesta Beograda izročila pisca teh klevet, uradnika ministrstva saobra- j čaja Pavloviča, beogradskemu prvostepe-. nemu sodišču, da tam dokaže svoje trdi-; tve. — * Izgnani železničarji. Te dni so izgnali preko naše meje v Subotici okoli 500 madžarskih železničarjev, ki niso hoteli položiti prisege. * Žalostni ostanki iz preteklosti. Iz občinstva nam pišejo: V veliki dvorani Mestnega doma se še vedno nahaja mra-mornata plošča, ki oznanja svetu, da je bil Mestni dom sezidan pod slavno vlado Franca Jožefa Ne vemo, ali je to malomarnost, ali se pa zdi merodajnim čin:-teljem škoda one marmorne plošče, da jo vržejo v staro šaro. * Mahnert kot romanopisec. Znani bivši mariborski protestantski pastor Mahnert, ki je bil svoječasno eden naj-zagrizenejših nasprotnikov slovenskega življa na Štajerskem in je po prevratu skrivoma pobegnil v Avstrijo in nato v Nemčijo, je izdal sedaj v Stuttgartu protislovensko knjigo „Bis du im Tode liegst", v kateri obravnava razmerje med Nemci in Slovenci v Slovenskih goricah. Knjiga je v Jugoslaviji prepovedana. * Kaj pa stotnik WoIfgang? Pišejo nam: Še vsem nam je dobro v spominu nečuveni slučaj iz vojne, ko je stotnik Wolfgang na tirolski fron- ti dal brez vsakega vzroka ustreliti slovenskega desetnika Tušaka. AH bi ne bilo primerno, ko bi naša vlada zahtevala tudi izročitev tega lopova, ki ima gotovo na vesti šo več slučajev enake vrste ? O slučaju samem je bila že svoječasno v bivši avstrijski zbornici vložena posebna interpelacija. * Ljubljanske JDS-organizacije pri-rede v nedeljo, dne 12. septembra, popoldne ob 3. uri na Koslerjevem vrtu veliko vrtno veselico s sodelovanjem Dravske divizijske godbe po osebnim vodstvom gospoda dr. Cerina. Na sporedu so nadalje še druge zabavne točke. Dolžnost vsakega demokrata je, da se v nedeljo veselice udeleži. * Štiriletna tehnična šola v Beogradu kot srednja šola za stavbenike in tehnike se bo ustanovila še letos. Dostop imajo dijaki, ki so izvršili 4 razrede srednje šole. * Odobritev šolske knjige. Poverje-ništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je odobrilo šolsko knjigo Latinska vadnica za humanistične in realne gimnazije. Nižja stopnja, I. Sestavil dr. Josip Pipen-bacher. Tretja izdaja Cena 28 K. Založil L. Schwentner. * Cene šolskih knjig. Poverjeništvo za uk in bogočastje je izdalo naredbo o cenah šolskih knjig. Po tej naredbi morajo založniki odslej dajati knjigotržcem-pro-dajalcem na drobno vsem enak popust, in sicer 25 % od odobrene cene dotične šolske knjige. Cene morajo biti na naslovnem listu vsake knjige v tisku razvidne. Razen odobrene cene si sme zaračunati tisti, ki trpi odpravnino in poštnino še v to svrho 10 % prodajne cene. Knjigotržcu, ki prestopi to naredbo, se odtegne prodaja šolskih knjig za dobo dveh let, v ponovnem slučaju pa za vedno. * Na drž. obrtni šoli v Ljubljani bo vpisovanje od 15. do 18. t. m., vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, in sicer dne 15. za prvi letnik višje obrtne šole, dne 18. za višje letnike tega oddelka; dne 16. za prvi letnik strojne in elektrotehnične delovodske šole, kiparske šole in ženske obrtne šole; dne 17. pa za višje letnike teh oddelkov. V mizarsko mojstrsko šolo se vpisuje dne 16. t m. Vsak učenec (učenka) prinesi k vpisovanju, poleg zahtevanih šolskih in drugih izpričeval, tudi krstni list. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasne deske v zavodu. Z rednim poukom se bo pričelo dne 21. t. m. * S celjskih šol. Na mestni osnovni šoli v Celju se prične šolsko leto 17. septembra, ravnotako na obeh meščanskih šolah. Na trgovski šoli je vpisovanje 16. in 17. septembra, pouk pa se prične 21. septembra. * Na ljubljanski univerzi je bilo v prvem letu njenega obstoja vpisanih 741 slušateljev in 26 slušateljic, in sicer na tehniški fakulteti 257, na pravni 234, na filozofski 96, na bogoslovni 90 in na medicinski 63. * Trgovska akademija v Virovitici Početkom novega šolskega leta se osnuje v Virovitici štirirazredna trgovska akademija ter se otvori letos prvi razred. * Umrl je v Zagrebu v ponedeljek zvečer tamošnji mestni senator Slaviša Katkič v starosti 56 let Pokojnik je bil v Zagrebu splošno znana osebnost. V mestni službi je bil 33 let. * Seja za sprejem koroških otrok se vrši v petek ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Vabimo vsa šolska vodstva, da se seje gotovo udeleže. Pridite! * Dobrovoljske prireditve se je udeležil tudi poverjenik za agrarno reformo g. dr. Lukan z vsemi uradniki svojega poverjeništva, kar je pomotoma izostalo v našem poročilu. * Draginja mesa v Celju. Cene mesa se pri nas ne ganejo z mesta, dasi imajo že skoro vsi kraji v bivši Štajerski nižje cene nego v Celju. V Petrovčah se je naselil mesar, ki prodaja lepo goveje meso po IS K, dočim stane v Celju še vedno 22 do 24 in celo 26 K. Ko bi prizadeti činitelji vsaj enkrat podali javnosti natančne račune, zakaj pri nas v Celju ni mogoče znižati mesnih cen. * Nov stavbni zakon. V ministrstvu za zgradbe je sestavljena komisija iz zastopnikov vseh zainteresiranih ministrstev v v rho izdelave načrta novega stavbnega zakona Komisija je s svojim delom že pričela ter se izjavila za koncentriranje stavbnih poslov v ministrstvu za zgradbe. * 300 novih vil bodo postaVili v Beogradu. Delo vodijo Amerikanci. Stavili jih bodo na „Dušanovcu", ki bo zvezan s tramvajem z mestom. * Protestni shod hišnih posestnikov ne bo 12. temveč 15. t m. ob 4. popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Pridejo tudi poročevalci iz Zagreba in Beograda. * Prenovitev celjskega mesta od dne do dne lepše napreduje. Med vojno opu-stošene ceste in ulice se pridno popravljajo, poslopja prezidavajo. Na križišču Aleksandrove ceste in Ceste kralja Petra je Ljubljanska kreditna banka že pred več meseci kupila veliko ogelno hišo, v kateri je bila poprej kavarna Merkur. Po večmesečnem renoviranju je nastala sedaj iz te hiše krasna palača, v katero .se 1. oktobra preseli celjska podružnica Ljubljanske kreditne banke. * Slovenske brzojavne klice je južna železnica uvedla že pred letom dni, in sicer v območju vsega slovenskega dela države Zanimivo pa je, da se na progi državne železnice Celje-Labud uporabljajo še danes, dve leti po prevratu, nemški brzojavni klici. Kako je na drugih progah, ne vemo. Kaj neki delajo činitelji, ki bi imeli to zadevo urediti? Ali je prometnemu ministru drju. Korošcu to znano? * Jajca zginila s trga. V Celju in sploh v celi savinjski dolini ni dobiti niti na trgu, niti v trgovinah jajc, če pa se dobe, stanejo po 2—3 krone. Neverjetno je, kako so jajčni baroni zopeit navili cene. Revnejše ljudstvo obupuje Cene moki, mesu in jajcam so tako visoke, da jih revnejši ljudje ne morejo nakupiti v zadostni množini. * Griža še vedno razsaja v okolici Celja, zlasti v krajih proti Vojniku, v Prekorju, Lahomni itd. x človekoljuben župan je I. Kadunc v Sp. Slivnici pod Ljubljano. Na VeL Mla-čevem stanuje 501etna vdava Kastelic, ki ima petero nepreskrbljenih majhnih otrok. Enajstletni Stanko ji je obolel na griži. Ker sama nima sredstev za pokritje voznih stroškov v Ljubljano, se je obrnila na župana za pomoč. Po dolgem zmerjanju ji je dal za vožnjo iz Šoštanja v Ljubljano 48 K, ravno za vlak za dve osebi v Ljubljano. Ko je uboga vdova prosila župana, naj ji da še 24 K, da se bo mogla vrniti k ostalim otrokom, jo je mož ozmerjal, češ baba vračaj se peš! Mož ubpžice je umrl na jetiki in mora za otroke sama skrbeti Dosedaj ji je občina plačevala vsaj stanovanje, sedaj pa ji je župan še to odvzel. Torej pravi krščanski mož. * Za mariborsko porotno zasedanje je razpisanih 12 razprav. * Utopljenec v Ljubljanici. Dne 6. t. je posestnik Jakob Seškar iz Pod peči opazil, da plava po Ljubljanici moški utopljenec. Seškar je vozil po Ljubljanici opeko z Vrhnike. Trupla ni potegnil iz vode Gotovo je utopljenčevo truplo plavalo dalje proti Ljubljani. Eventualni podatki naj se javijo ljubljanski policiji. * Tihotapstvo s srebrnim denarjem. Dimitrije Opresko iz Bukarešte je bil od ljubljanske carinarnice zaradi izvoznega tihotapstva 12.126 srebrnih rumunskih le-jev kaznovan s konfiskacijo denarja Obenem je bil ovaden pristojnemu sodišču zaradi zaporne kazni. * Prvi razširjevalec potvorjenih bankovcev prijet Na glavni pošti v Mariboru je bil v sredo, dne 8. t. m., aretiran v Gradec pristojni Hinko Muller, ki je hotel zamenjati 100 ponarejenih 20dinarskih bankovcev. Policija ga je izročila državnemu pravdništvu. Muller trdi, da je kupil te bankovce pri neki menjalnici v Gradcu. * Smrtna nesreča. Včeraj popoldne se je v Aleksandrovi ulici v Mariboru zgodila nesreča, katere žrtev je postal neki delavec telefonskega progovzdrževalnega odseka. Delavec se je poskušal priplaziti po strehi hiše št. 45 od ene napeljave do druge, pri čemer mu ju spodrsnilo in je padel na tla s tako silo, da je obležal ni mestu mrtev. * Nesreče Konj' je udaril na desno ko^ leno kovaškega vajenca Janeza Zupana iz Tržiča. Prepeljali so ga v bolnico. — Alojzij Kovač, postajenačelnik v Tržiču na Gorenjskem se je hotel peljati s kolesom iz Kranja proti kolodvoru. Na ovinku pred mostom pa mu je vsled opolzkih tal zdrsnilo. Padel je ter si zlomil desno roko in se po glavi poškodoval. — Ivanu Hrovatu, ključaničarskemu vajencu pri Zabkarju, je padel košček železa v desno oko. Moral se je iti zdravit v bolnico. * Kazalec desne roke je v tavanji Zabkar odtrgala stružnica strugarju Vra-biču iz Celja. * Policija je aretirala v Gradcu znanega celjskega „veletrgovca" Petra Zeica in ga oddala deželnemu sodišču. Možakar ie pred več meseci ■vsled raznih goljufij pobegnil iz Celja in pozneje najbrže tudi v Gradcu nadaljeval svoje sleparije. * Tatvina v vojaškem skladišču v Celju. Glede že včeraj javljenc tatvine ovsa (bilo ga je 1 in ne 1% vagona) je policija ugotovila, da ga je neki Vlaga Anton iz Št. Lenarta nad Laškim sredi meseca avgusta kupil 52 vreč, skupno 2600 kilogramov po 2 kroni od narednika Kohneta in ga prodal potem Ivanu Gabronu v Trbovljah. Koline pravi, da ga je prodal samo toliko, kar mu ga je ostale vsled znižanega konjskega staleža. Zadeva je odstopljena civilni in vojaški sodni oblasti. priredi veliko ittiiske zl i veliki dvorani narodnega doma i IMaiL Govorita minister na r. dr. A. Kramer in podžupan ljubljanski dr. E. Triller. Načelstvo JDS. iz uradnih listov. : Izpremembe v osebju. V področju deželne vlade za Slovenijo so imenovani: Alojzij Sirancar za višjega gozdarskega komisarja, Maks Jelene za policijskega oficijala v staležu pisarniških uradnikov policijskega ravnateljstva v Ljubljani, Stanko Lazar za računskega asistenta pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo,Janko Čercek in Bogdan Petelin za avskultanta, Julij Lavrenčič za računskega asistenta pri knjigovodstvu gospodarskega urada v Ljubljani. Gozdarski oskrbnik inž. Rado Kosiek v Kostanjevici je imenovan za višjega gozdarskega oskrbnika. Šport in turistitsa. st Kako je bilo v Anverzi? ..Narodni Listi" prinašajo sedaj natančnejše poročilo o dogodkih na olimpijadi. Po Pragi se je že raznesla vest, da so Cehi zmagali nad Belgijci 6:0 — ko je prišlo poročilo o češkem porazu.Dogodki v Auversi ne delajo časti športu in diskreditirajo mednarodne tekme. Domače občinstvo ie prišlo k tekmi s takimi instrumenti, kakor so svoj čas hodili obstrukčni poslanci v avstrijski parlament.Trombe, piščalke, zvonce — vse so prinesli s seboj, poleg tega še dobro pripravljene glasove, tako da se je takoj začel krik in rjovenje. Na take stvari so na zapadu in v Ameriki bolj pripravljeni, nego mi, ki nismo tako — kulturni." Pred tekmo so igrali Španci in Italijani, ki so se bili tako, da je ostalo na vsaki strani samo še po devet igralcev. Zmagali so Španci z 2:0. Vznemirjenje ie bilo veliko. Ko so nastopili Cehi in Belgijci, je nastal šum. Cehi so bili nekoliko poparjeni, ko so videli to nenaklonjenost publike. Igra se je začela 5-15. Prosvefa. XVIII. Kongres ,.Svobodne Misli" v Na letošnjem kongresu »Svobodne Misli" v Pragi smo zastopani tudi Jugoslovani. To je razveseljivo dejstvo, če pomislimo, da navadno ne porabimo prilike, da bi nastopali pred svetom v družbi drugih narodov. Ko je bil pred desetimi leti kongres »Svobodne Misli" v Pragi, smo nastopili na njem tudi Slovenci. Bilo je menda prvič, da je ta mali narod skušal izpregovoriti k svetu kot narodna celota. To je bilo ob času, ko je pri nas doma vladal Šusteršičev klerikalizem s svojim brezobzirnim nasiljem. Bilo nas je v Pragi takrat nekaj mladih ljudij, ki smo stopili vzvezo s češko organizacijo in ustvarili pri nji slovensko sekcijo. Začela je izhajati »Svobodna Misel". Imeli smo mnogo prijateljev v domovini. Hrup v nasprotnem taboru je bil velik. Proti tedanjim našim razmeram je bilo treba voditi odločilen boj j Doma so ljudje že omagovali pod silo razmer. Revolucija misli je bila prvi predpogoj ljolitične revolucije. Saj smo vsi čutili, da sloni sila Hatebuigov in avstrijanščine na klerikalizmu. Zato naš boj ni bil boj proti veri, ampak boj proti sistemu. To je dobro čutila avstrijska vlada, ki je pozneje razpustila češko »Svobodno Misel" in njene voditelje internirala. Ko se je bližal praški kongres, smo izdali Slovenci francosko propagandno brošuro, kjer smo kratko načrtali svojo zgodovino in svoj narodni položaj. Tako smo hoteli opozoriti svet na sebe. Svetovna organizacija S. M. se nam je zdela primerna, da v nji izpregovorimo kot sinovi zasužnjenega naroda, katerega napredek zadržuje avstrijska vlada in domači klerikalizem. Na kongres je prišel tudi pesnik A. Aškerc, ki je govoril v našem imenu. Tako smo prvič nastopili v zboru narodov kot zastopniki naroda, ki hoče biti kulturen in svoboden. Danes je nam ta lep spomin in tisti, ki smo stali takrat v boju, se te dni z veseljem spominjamo onih dogodkov. Za nami je prišla revolucijonarna nacionalistična omladina, ki je začela boj za narodno ujedinjenje. Nato je prišla vojna in na sedanjem kongresu smo zastopani kot Jugoslovani. Bila je mlada, mala četa Slovencev, ki je prišla pred desetimi leti s svojo spomenico pred svetovni forum, komaj da so nas opazili oni veliki — danes prihajamo osvobojeni. Kongres S. M. v Pragi je važen dogodek v organizaciji svetovnih sil za napredek človeštva. Kongres je bil mnogoštevilno obiskan in je razreševal važna sedanja vprašanja o razmerju države in cerkve, cerkve in šole itd. V nedeljo je bilo veliko zborovanje, kjer je imel glavni govor umi-rovljeni prof. F. Erejči. Govoril je z mirnostjo filozofa o zmagi misli nad materijo in o nalogah kulturnega sveta po vojni. Za mesto Prago je pozdravil kongres dr. Dušek. Za Anglijo je govorila gospa Bradlangh-Bonner. Za Portugalsko je govoril stari senator Magaliens Lima. Za Francijo umirovijeni prof. Paul Gille. Za Ukrajino Bočkovskij, za Italijo Dadone, za Švico Peterguin, za Nemoe na Češkem Randnitz, za Holandeko Rijke, za Jugoslavijo dr. Kostantinovic, za Belgijo Ma-rechal. Vsi govorniki, posebno Lima m jugoslovanski zastopnik so bili burno pozdravljeni. — Po shodu je šla delegacija pred Husov spomenik. Staromestski trg je bil poln ljudstva. Pred spomenikom je govoril prgdw sedmk češke S. J£ jdr. Baiigšek, za njim Ribeau iz Brusla in Francoz Gufitav Hubard. Vsi narodi se klanjajo spominu Herta, ki je dal življenje za svobodo prepričanja. — V ponedeljek je bilo zborovanje, kjer so se obravnavali referati o ločitvi cerkve od države in o varstvu šole pred klerikalnim nasiljem. Došli so pozdravi iz vseh delov sveta. Dopoldne so bili delegati sprejeti pri predsedniku republike Masaryku, ki jih je pozdravil češko, francosko, angleško in nemško. Nato so bili gostje sprejeti na magistratu. • = Biblioteka zagrebške univerze se v kratkem obogati z dragocenimi knjigami. Biblioteki se je namreč posrečilo, da ob povoljnih pogojih pride v posest lepe knjižnice bivšega ruskega poslanika na cetinjskem dvoru Aleksandra Giersa. Biblioteka je po svoji vsebini pretežno diplo-matsko-historičnega značaja, pri čemer je zlasti dobro zastopana literatura o problemih bližnjega Vzhoda, Balkana in Macedonije. • — Usoda lepe slavistične biblioteke Zagrebška „Riječ" je doznala, da je usoda lepe biblioteke bivšega slavističnega seminarja na dunajskem vseučilišču se negotova in da obstoji možnost, da se ta biblioteka prenese v Prago aH Sofijo, ka- mor je svojedobno prišla tudi Jirečkova knjižnica. Ljubljansko vseučilišče naj bi zadevi posvetilo primerno pozornost * — Uprava Narodnega gledališča javlja, da se sprejemajo novi abonentje za sezono 1920/21. samo do sobote dne 11. 9. 1920. Po II. 9. 1920. se ne sprejema ni-kakih prijav. * Hrvatski koncert v Celin. V nedeljo dne 19. t m. se bo vršil v hotelu Union v Celju orkestralni in vokalni koncert godbe posavske divizije in pevskega društva »Svoboda*4 iz Zagreba pod vodstvom kapelnika prof. Camiča. ^ * Poučno predavanje priredi danes, 10. t. m., ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Celju klub slovenskih naprednih akademikov. Predaval bo dr. Švab o spolnih boleznih, • * Občni zbor Glasbene Matice v Ceju se bo vršil dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. — Publikacije Kluba Hrvatskih književnika u Osjeku za leto 1920. so sledeče: Jeka od Osijeka, Novi osiječki koledar in dva zvezka pestra F„ R. Mfigjera »Erotika" ki „Moj pot", Sodnik'Je bil Anglež John £ew!s, In je bil Čehom znan iz neke tekme v Pragi, kjer K ga bili zaradi njegove pristranosti Skoraj pretepli To ni obetalo nič dobrega. Cehi so začeli napad, v 10 minutah so do-feegii kot, ki je bil odbit, v 12. min. prost fctrd, ki ni imel uspeha, na to so Belgijci napravili aren napad, češki golman je ujel žogo, Belgijci padejo na njega, da omedli, Cehi protestirajo, ko se golman zave, odredi sodnik penalto, prvi go! za Belgijce. Divjanje množice je bilo nepopisno. Ljudje so se objemali, skakali, tulili, piskali, rjoveli, žvižgali, peli flam-sko himno. Cehi in Jugosloveni so stali skupaj in so klicali češkim igralcem: na zdar. Množica jih je zato izpiskala. Igra se nadaljuje; vsled krika se ne sliši niti, Ee sodnik piska, par kotov, v 32 minutah hapad Belgijcev, en češki igralec je spod-bit, Cehi obstoje, Belgijci dajo drugi goL i— Protest brez uspeha. Igra je sirova. Ko priletita češki in belgijski igralec drug v drugega in oba obležita, izloči sodnik češkega igralca. Zato so Cehi odšli iz igrišča. Rjovenje množice je nepopisno. Sodnik razglasi zmago Belgije. Belgijski prapor zavihra nad igriščem. Množica nori. Nekaj fanatikov hoče raztrgati češki prapor za golom. Jugosloveni zabranijo škandal in zahtevajo zadoščenja. Posredujejo Švedi in dobe zadoščenje. Cehi podajo protest, ki bo najbrže — odbit. Množica gre v sprevodu v mesto, kriči, poje, piska. — Po mnenju drugih je bilo škoda, da so Cehi odšli, ker zmaga ni bila izključena. Nezmožnost in pristranost sod- ljenega oTFoka po 8 dinarjev. Sirote brez očeta in matere bodo prejemale podporo po naslednji lestvici. Ce je od enega očeta in matere ostal samo en otrok, dobival bo 70 dinarjev mesečno; če sta ostala dva otroka 100 dinarjev, trije otroci 120, štirje 130, petero 138, a če jih je šestero 146 dinarjev. Po svefu, X Barvaste fotografije. Imejitelj francoske filmske tovarne Leon Gaumont je izpopolnil svoj izum barvaste fotografije. Ker pa so ameriški filmi boljši, se je Gaumont, sam producent, odpeljal v Ameriko, da tam proda svoj izum Američanom. X Najstarejši mož na svetu je menda Kurdijanec Zora,ki je letos dovršil 145 let. Rojen je bil leta 1775. ter je imel 15 otrok. Štirinajst jih je umrlo, živi pa še en sin, ki je star 96 let. X Gambeitov pepelnik v panteonu. Povodom 501etnice tretje francoske republike objavlja francoski uradni list razglas, s katerim se odreja, da se pepelnik s srcem Leona Gambette z vsemi častmi prepelje v panteon. X Temešvar zaprt. Kakor znano, je rumunski parlament te dni sprejel zakon o zameni krone z leji. Vsled tega je bil v Temešvaru proglašen splošen štrajk. Najprej se je začel štrajk železničarjev, po- _______r______________ tem pa še stavka ostalega delavstva. V bika je igralce disgustirala. Švedi in Nor-| Temešvaru je proglašeno obsedno stanje Vežani so izrazili Cehom svoje simpatije.! in uveden preki sod. Vse delavnice so za- Ta dogodek je za nas in za Cehe zopet Uobra šola. Treba se bo privaditi razvad, ki jih ima t. zv. kulturni svet in vztrajati Ho konca. sp Glavna vozna dirka. V sredo ie bil pri lepem vremenu obisk dirke še večji nego v nedeljo. „Slovenska dirka" za nagrado 5000 K, 3000 K in 1000 K. Izid: ^Elina" (Sršen, Veržej) 1960, 3-20; „Val-sa" (Vavpotič. Lokavci) 1980, 3-38; „Eg-ga" (Jangl, Zgor. Radgona) 1940, 3-39; „Nigra" (Slavič, Banovci) 1920, 3-43. — Heatvožnja: Nagrada 10.000 K, 2000 K in 1000 K. Izid: „Kurneval" (Filipič, Maribor) 1620, 2-41; „Egga" 1600, 2-43; ,,Monte Christo" (Vongas, Zagreb) 1760, 2-51. — Sentjernejska dvovprežna dirka. Nagrada 3000 K, 2000 K in 1000 K., ... . . . - . . Prvi Seršen-Zangl, drugi Filipič in tretji I razpravljala naslednja vprašanja: Pro-Slavič. — Ljubljanska dirka. Nagrada! g™ vz£oje, gospodarske prilike zakoni-2000 K, 1000 K in 800 K. Izid: „Maks"| ®l.zena> zdravstvena policija, ženska po- prte. Štrajki se pojavljajo tudi v ostalih krajih Rumunije, kjer se ima vršiti zamena kronskih novčanic. Vzrok štrajku je visoka relacija leja napram kroni. Rumu-ni so namreč zamenjali 100 K za 15 lejev, ali preračunano na našo valuto 100 krem za 7 dinarjev. X „Rdeča zarja" se je potopila. Brez žični brzojav poroča iz Helsingforsa, da se je v kronštatskem pristanišču na krovu sovjetske vojne ladje „Rdeča zarja" pripetila eksplozija. Od posadke je mrtvih 130 oseb. Ladja se je potopila. X Svetovni ženski parlament Prihodnji mesec se vrši v Kristijaniji na Norveškem eno največjih ženskih zborovanj. Na tem ženskem kongresu se bodo Mlsnie valutne politike. Poročali smo o konferenci, sklicani na iniciativo beograjske borze, ki je konstaiirala nevzdržno stanje v devizni trgovini, v katero je spravila našo državo devizna centrala. Konferenca je sklenila velevažne sklepe, ki jih je predložila v obliki referata kot praktičen rezultat dosedanjih izkušenj našemu finančnemu ministrstvu. V tem referatu konstatira uprava beograjske borze, da se glavni 6 nje za nase gospodarske In trgovinice prilike. Na konferenci zastopnikov številnih uglednih ameriških tvrdk se je pred kratkim sklenilo, da se čim prej osnuje amerikanska trgovska komora v Beogradu, ki bi omogočila boljše m intenzivnejše trgovinske odnošaje med Ameriko in •Jugoslavijo in tudi investicije ameriškega kapitala v naši državi. = Izvoz sladkorja iz Argentini je Argentinska vlada je sklenila, da se prodajo vse za lastno oskrbo nepotrebne zaloge sladkorja, ki iznašajo faktorji, od katerih zavisi vrednost približno 200.000 ton. Prodajne ce-našega nacionalnega denarja, prezen-j 110 ^ ^ za 40 do 50 odstotkov tirajo v naši zemlji v taki množini,; nižje j^,. cene na svetovnem trži-aa je absolutno upravičena vera v, š6ll. prodaja «> i2Vrši v svrho iz-dober razvoj naše valute. Mnogo za- j boljšanja argentinske trgovinske bi-zavisi od tega, da država ne kr«eilailce in v zriian;ja valutnega svojih potreb s tiskanjem novih ban-;kurza_ y. iondonSkih trgovskih kro kovcev, je v prvi vrsti merodajno za ^ računa g tem da ^ pod pri tiskom teh dogodkov eena sladkorja znatno padla. Kontingent žita za izvoz je argentinska vlada limitirala s fškrjanc) 1600, 3-26; „Cezar" (Čodella) 3-22; „Minka" (Šturm) 3-45. — Nagrade za vozove so dobili: Golunder, Filipič, Slavič; za kočije: dr. Derč, Krapeš in Burk. Nagrado za dvovprežno kočijo je prejel Fr. Krapeš. Uspeh je bil zadovoljiv. st Pet nogometnih tekem se je vršilo 4., 5. in 6. t. m. v Celju. 4. t m. SKS Celje proti športnemu klubu Svoboda, ki se je bila končala v raz- Iicija, zveza narodov in stališče žene napram njej. Na kongresu bodo sodelovale znamenite žene vsega sveta. Tudi Jugoslavija bo na tem kongresu zastopana. X Tolstojeva hčerka obsojena na smrt Revolucionarno sodišče v Moskvi je obsodilo na smrt vse člane takoimenovane-ga „Taktičnega centra" razen kneza Pru-sova. Med znanimi obsojena se nahajata knez Trubeckij, kateremu je kazen premen jena v ječo s težkim delom, in gro- merju 4:2 v korist Slov. športnega I Aleksandra Tolstojeva. Tudi ta je po-kluha 5 t m hile tri tetina in I voščena in izročena v koncentracijski - ^ tebor- Znan° da * Aleksandra acer športni klub Svoboda iz Ljub-1 bila tajnica in sotrudnica velikega ruske-Ijane proti športnemu klubu Celje j ga pisca. (2:1), graški „Siurm" proti Atletiki x Mačji kožuhi so dragi. V neki stari športnemu klubu Celje (4:2), šport. I pravljici se pripoveduje, kako je neka klub Krapina proti športnemu klubu 1 Premetena mačka obogatela svojega go-irVTio (A A\ fi + _ _„ aai^i, I spodarja, tako da je končno zasnubil in Leije (4.4), o. t. m. pa Atlebk, sp.lporoaj kraljevo h^rko. Danes ^ zopet QITAmti Stiirm" I nrlčU — j______ klub Celje, proti graškemu „Sturm' £2:2). st Šahovska produkcija inž. Vidmarja v Beogradu. Naš šahist inž. Vidmar je igral v Beogradu simultano igro z 20 šahisti. Dobil je 15 prišlo do tega. da bo domača mačka, pa najsi je premetena ali neumna, lahko prinesla svojemu gospodarju precej čedno vsotico, kajti cene raznim kožuhovinam neprestano rastejo. Posebno kože od črnih mačk so dragocene. Koža navadnega domačega mačka stane v Londonu 3-50 Dartij, 5 je bilo remis. Dobil je za [T^tf^L Šf^ Spomin lepo dozo z napisom: Beo-1 zahteva po mačjih kožuhih precejšnja, je gradski šahisti dr. Vidmaru za uspo-1 razvidno iz tega, da je ena sama kožuho-menu 4 9 1920 I vinska izdelovalnica v Londonu dala na " ' I trg 22.000 mačjih kož. Koža našega do- st Velika plavalna tekma za prven-1 mačega ljubljenca se povečini rabi za pod-^oSlovenije se vrši v nedetjo, dne I logo 'pri zimskih suknjah. pa: sedeži po 20 K, stojišča po 10 K,|; tV u fm °Žd®,lku ^Tske sP]^sne ^ dijaška in članska (le v predprodaji) baf.ke/ Budimpešti so prišli na sled 6 ICPredprodaja Vstopnic v dro^ defravdaaji.. Skoda znaša po Kane, 2idovska ulica, in pri tvrdki Svetla |?oseda^'h cenitvah tri in pol nulijona Mestni trg. Dohod k Wd samo s Traov-1 ^ ° pkega pristana I ®a oddelka stefan Dobay, ki je šele pred ° ti. .. J kratkim praznoval 251etnico svojega na- , st Ilinia — Varaždinski športni klub. I meščenja v banki. Dobay bi moral v so-^ nedeljo, dne 12. sq>t, se vrši na prosto-1 bdto nekemu klientu banke izplačati 2000 fn Ilirije ob %18. uri nogometna tekma I dolarjev, česar pa ni mogel storiti. Pri-BMd Varaždinskim športnim klubom in I znal je, da je skupno s svojim kolegom ginjo. Važdinski športni klub je najbolj-1 Balaszom igral na borzi in v to svrho i< ldub v Varaždinu in je dosegel v le-1 poneveril tuje valute. Priznal je dalje, da sezoni prav čedne rezultate. Vstop-1 je osebno poneveril 105.000 dolarjev in ' ...........200.000 mark. Oba sta pod ključem. Ukradene valute so zaigrane. Nakupovala sta ž njimi zlasti dinarje. X 12 milijonov vojnih sirot Zastopniki ameriškega rdečega križa so bodoči razvoj naše valute, da naše poljedelstvo kar najbolj ugodno v-novčS v inozemstvu svoje produkte. Izvozni problem dominira nad celo 500 000* tonami situacijo, v njegovem pravilnem re- j = 0 noyeni'predpisu za izvoz. sen3u lezi podlaga za saniranje nase- | Pozvanega svobodnega kontingen-ga nacionalnega denarja. Brez raz- : ta pgenic9 (15000 va^onov) smo p(> henih eksperimentov se mora izvoz rofa]] - na dnl.cm mestu. Po informaciji, ki smo jo dobili iz Beograda, bo izvozniku poslopati takole: •Taviti mora najprej ministrstvu is-hrane koliko namerava izvoziti. Ministrstvo mu označi kraj, kjer mora deponirati predpisano davščino in . natura (5 do 10 %, natančnejši pred predlaze, da se to kontrolo kar naj-ipis ^ ministrstvo še izdelalo) indo-stowje izvaja. Nadalje naj se dovoli;biti potrdilo (uverenje). da je pše-udeležba pri prometu mednarodnega j nico za pasivne kraje ^dal. To plačajo samo onim bankam, katerim ; uverenje je potem treba predložiti urediti tako, da se država s svojimi .vezanimi" kurzi in s svojim rezerviranjem deviz ne vmešava v celi potek. Z uvedbo kontrole čekov so zgubila mednarodna plačilna sredstva mnogo možnosti špekulacije. Konferenca je to njihov posel in ki to zaslužijo po svojem dobrem glasu. Zdravo valuto si moramo pri vsem tem zasigurati. Merodajna pa pri tem ne sme biti potreba finančnega ministrstva, temveč zdravo valuto naj se zahteva saijio za one produkte, ki povprašuje po njih mednarodni trg (pšenica itd.), sicer pa naj se pusti trgovcu prosto, za katero in kakšno valuto prodaja v inozemstvo svoje blago, kakor je to dovolila Bumunija svojim trgovcem. Pri tem naj se ga samo obveže, da bo dal na razpolaganje to valuto našim uvoznikom. Razen za tujo valuto naj se dovoli izvoz tudi za naš dinar. carinarnici^ pri kateri se plača izvozna carina (50 dinarjev = 400 K za 100 kilogramov netto). Istočasno je treba dobiti pri Devizni centrali v Beogradu ali pa pri delegacijah ministrstva za finance potrdilo o za-siguranju zdrave valute. V beograjskih merodajnih krogih se trdi, da je sedaj liberiranih 15.000 vagonov, zadnji prosil kontingent letošnje žetve. Novi predpisi za izvoz pšenice eksport baš ne bodo olajšab". Te- goslovanskem carinskem bistemu brezuspešen. Z dotoka dnevno 500 vagonov je odpravljenih komaj 70 vagonov, kar ima za posledico prena-polnjenje avstrijskih in jugoslovarf-L skih postaj. Železniško ministrsfiftj* odpošlje v Beograd posebnega dclv^ gata z nalogo, da ovire preštudira iffi jih skuša odstraniti. — Morda njfflt bodo tujci pomagali! Mrt = Carinski dohodki. V času, nam manjka temeljnih statistični jx>datkov začenši od števila prebivat^' stva pa do vseh ostalih podatkov^ našem gospodarstvu in trgovini, o Jrtfe dustriji in financah, o rudokopih gozdih, zaslužijo največjo jx>hvalo rečila. katera je začel objavljati Statistični odsek generalne direkcije oS'-rin. Ti podatki se omejujejo za sedaj samo na. carinske doklade, a *r vnemo se pripravlja tudi. statistika; našega uvoza in izvoza za leti 1918 n 1019 in za prvo polovico letošnjega leta. Želeti je, da bi se ti podatki čim prej objavili, z ozirom na veliko važnost statistike o vnanji trgovim države. Iz pregleda, ki je bil doslej objavljen o carinskih dohodkih, se vidi, da so carinski dohodki 1. 1919 znašali 91,451.512 dinarjev. Treba je naglašati, da so carinarne na severu in zapadu naše kraljevine biLe ustanovljene šele meseca aprila 1919 ; do takrat so delovale le carinarnice v mejah prejšnje Srbije. Leta 1920. so znašali carinski dohodki v prvih treh mesecih 54,386.201 dinar, a v drugem četrtletju že fiO,321.118 dinarjev. Kakor se vidi, carinski do-lodki stalno naraščajo, kar je razveseljivo znamenje za bodočnost naših državnih financ. V budžetu za leto 1920/21, prvem našem državnem >udžetu po ujedinjenju, so carinski dohodki proračun i eni na 140,000.000 dinarjev. Borze 9. septembra. Zagreb. Današnja borza je bila razmeroma mirna. Nekateri teča ji so padli, drugi so porastli. Ponudb je Sina: Sedeži I. vrste po 24 K, II. vrste po 16 K, stojišče po 10 K, za člane in dijake (le v predprodaji) po 6 K. — Predprodaja vstopnic za dijake se bo vršila na prostoru Ilirije v soboto od 1/U8. Bo %20. ure. — Na dan tekme velja sto- ^L^f^^J?? 10 K" ~ Tekma se I sestavili seznamek vojnih sirot v 18 [evropskih državah. Glasom tega se-znamka je v dobi svetovne vojske izgubilo v Evropi 12 milijonov otrok očeta ali oba roditelja. Od tega ogrom-Inega števila odpada na Rusijo štiri, na Nemčijo tri, na Francijo 1 mili-[ jon otrok. Z najman jšim številom par-jticiprra Albanija, kjer se je naštelo [17.0Q0 vojnih sirot. po vršila ob vsakem vremenu. Socialna politika. ix Usoda invalidov, vojnih vdov in pirot. Ministrstvo za socialno politiko je Obralo točne podatke o številu invalidov, b rodbinah padlih vojakov, o vojnih sirotah in sploh o vseh osebah, ki so bile v ' ' oškodovane Po teh podatkih je v -'aviji 137.000 invalidov, 301.000 padlih vojakov in približno 37.000 Vojnih sirot Želeč, da se v razmerju z odobrenim kreditom pravilno razdele podpore in doklade za invalide, je ministrstvo X Amerika povečava vojno mornarico. Iz Newyorka se brzojavno poroča, da se vojna mornarica Zedinjenih držav do leta 1928. zviša na 1,150.000 ton. Zedi- gpstavilo posebno zdravniško" komisijo" ki I n?ne •t.orei K> izvršila generalni pregled vseh iilva-1 adnou?hts|ah divizij po pet ladij, 7 boj- Jidov in dognala odstotek njihove invalid-no6ti. Podporo bodo prejemali samo oni Invalidi, za katere zdravniška komisija dožene, da so za delo nesposobni z nad 20 odstotki, in sicer po en dinar za vsak odstotek nesposobnosti. Vsi oni invalidi, katerih nesposobnost je manjša kakor 20 odstotkov, ne bodo dobivali podpore, de-ležni pa bodo vseh ugodnosti kakor ostali invalidi. Kar se tiče rodbin padlih vojakov, dobivala bo vsaka od n "' nih križark s 435.000 temami in 10 novih, križark, ki bodo vozite z izredno brzino. X Letošnji „Sedantag". Nemška vlada je letos zabranila v Nemčiji proslavo obletnice nemške zmage nad Francozi pri Sedanu leta 1871. Proslava te obletnice [ se vsled tega res ni vršila nikjer, vendar so pangermanski listi prinesli ob oblici uvodne članke, slaveč nemški mili. Itarizem in naglašajoč nado, da bo Nem- -. -----^ po 70 di-1 aja zopet postala močna in velika, kakor oarjev mesečno in za vsakega nepreskrb-,1 je hila v ^Inevih pc^seianski ^SBagi. = Pregledovanje čekov. Kance-larija Generalnog Inšpektorata Mi-naetaTBtva Financija z dne 26. ajv-gusta 1920 javlja kontrolo čekov, na catere bi morala trgovska podvzetja importirati odgovarjajočo vrednost )laga iz inozemstva. Predložiti je treba trgovski pisma in originalne fakture s podrobnimi pregledi, iz katerih je mogoče razvideti, kateri čeki (datum, številka in ime banke) soglašajo s predloženimi računi. Povedati je tudi treba, kdo je čeke kupil. Pod originalnimi računi se razumejo oni, ki go bili predloženi carinarnici pri deklaraciji in carinjenju )laga. Imeti morajo žig carinarne in podpis carinarniškega uradnika. Na mnogih deklaracijah ne odgovarja naznačena vrednost vrednosti blaga v Jakturi. Vse to je treba spraviti v sklad, preden se predajo dokumenti ^joraj omenjenemu inšpektoratu, da ne 1» pregledovanje imelo zlih posledic. Da bo pregledovanje boljše organizirano, se bo vršilo za vsak tri-mester posebej. Onim tvrdkam, pri katerih se bo pregledovan je vršilo, se bo to sporočilo v naprej, da se ne bo nag)romiadiloi preveč dela, = Kriza češke tekstilne indn*. strije. Znano je, da so Čehi lansko leto kupili 80.000 bal pavole za svoje predilnica Kupčija je bila sklenjena za ceno 58 centov, dočim znaša cena danes 28 centov in tudi manj., OeLo naročilo ni bilo takoj plačano, a med tem je dolar narastel od 40 na 60 č. kron v Pragi. Češka tekstilna industrija ima torej dvojno izgubo, ri znaša vsega skupaj blizu pol milijarde čl. kron. Da se izmota iz te ne-prilike, je vlada za dobo štirih mesecev prepovedala uvoz cenene pavole, dokler se stare zalogo ne porabijo. Naravno, da bo tudi izgotovljeno )lago na češkem primerno drago. Za eksport pa se baje določijo nižje cene. = Izvoz jajc. zadnjem času je na ljubljanskem trgu skoraj popolnoma zmanjkalo jajc. Tudi oena je znatno poskočila. Kakor se nam poroča, eo se jajca začela na debelo izvažati fn jih švicarski in tudi drugi agenti plačujejo dražje, kakor jim je bila cena na našem trgu. Potrebno je, da se v tem ozira kaj ukrene. Ameriške investicije ,v Jugo-siasjji. A5rAfflsriii naraščazanima- bilo malo, zato je bilo tudi malo za>-žave bodo premagale le velike eks-! ključkov. Valute-: dolar 102 do 104, portne organizacije. Na drugi strani|! rublji 120 do 122, avstrijsko krone pa je storjen koristen korak za preskrbo pasivnih krajev. Uspeh je seveda odvisen od organizacije. 39 do 40, češke krone 160 do 162, funti 309, francoski franki 717, na-poleondori 380, nemške marke 202 Izvoz sladkorja iz Čehoslova- do 203, leji 230 do 232. Devize: ške. V prvem poletju 1920. se je iz Berlin 202, do 204, Milan 470 do čehoslovaške izvozilo sladkorja: v Jugoslavijo 21.244 metrskih stotov, v Francijo 902.533, v Anglijo 4500, v Italijo 94.350, v Bvedsko 48.100, v Nemčijo 163.110, v Švico 210, v Rumunijo 12.980, v Bolgarijo 32.575, v Poljsko 28.274, v Madžarsko 68.810, v Turčijo 5000, v Avstrijo 238.000 metrskih stotov in končno 55.420 metrskih stotov. sladkorja za industrijo. Prevoz Živil na naših železni 480, London 360, Neswyork 103 do 105, Pariz 710, Praga 163 do 165, Dunaj 37 do 38. Efekti: denar blage Jadranka banka . .:;:::;:,;;. 2726 Ljubljanska kr. banka .......... 1250 Rečka paSka banka . ...... 430 HO Narodna ramska ........ 1005 1025 Hit. zcmaljska banka ... I...... 765 770 Gntmann...................2000 2080 Dobrovačka parobr. plov., Dubrovnik . 7230 7500 Prra hrv. šted oiica............ 11400 11700 Hrvatska eskompina ....... 1670 700(1 Banka za ayerjoYa ulica br. 6. dvg&elssa, Po zelo znižani ceni nova iu vsakovrstni deli, kar-bidne svetilke, gorilci itd. Sprejmejo 66 v popravilo dvokolesa. In razni stroji pri BATJELU, LJubljana, Stari trg št. 28. 67 10—6 Zaboje in ftante železne sods agš; -Komp" od ameriškega petroleja in nlloa. Wolfova 96 10-3 Ure, žepne, popravljali, F. Čuden Sin, urar v Ljubljani. 91 10—5 ffupim mola iiilo KokoUolmesta" Ponudbe pod .,Pea-1 zijonlst", Trbovlje IL 108 3—1 i Velja množina časopisnega pa- -s-s- se proda po ugodni oenl. Naslov se izvž v upravi « Jutra na ulica št. 6. Urna in zanesljiva finska,1! se v . Ljubljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravništvu «Jutra». fliilfuFljenf realke iStfSgs v primerno službo, naj raj Se v denarni zavod. Znanje srbohrvaščine, ruščine is nemščine. Ponudbe je staviti pod „Vztrajnost" na upravništvo «Jutra». 88 4 Kolporterja sa Moste in Vit sprejme oprana Jetra", Mm ulica 16. Ume iu zanesljive raznašaike sprejme uprava dnevnika „Jutro", Sodna ulica št. 6. Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" mmmm Poziv na organizacijo hišnih posestnikov v kraljevini! Pretekla so Se skoro štiri leta, odkar se nad našo imovino in našimi družinami vrši teror in samolastno pravo na podlagi od vlade izdanih naredb, s katerimi se kršijo m gorijo imperativne odredbe ustave in zakonov te zem'je, ker se jim ne priznava, nego popolnoma jesdje pravo zasebne lastnine. Mi nimamo miru niti v svojem rojstnem domu, kjer žriipo s svojo obiteljo, od«zeta nam je vsaka pravica razpolaganja z našo imovino, na hišne posestnike pa se nalagajo vedno vsi večji državni davki in do-klade, in mi stojimo pred neizogibnim propadom, ker svojih domov ne moremo več niti vzdrževati niti popravljati To zlo utegne trajati skozi leta, ako sami ne bomo stopili najenergičneje in takoj na branik našega prava, ki nam je z ustavo in zakonom asigur&no. Da bi se pristopilo k popolni organizaciji hišnih posestnikov v celi kraljevini, se je po inicijativi uprave zveze beogradskih hišnih posestnikov dne 15. avgusta t L v Kazini v Beogradu vršila skupna konferenca, na kateri so bili tudi delegati ostalih zvez in društev hišnih posestnikov iz kraljevine, na kateri se je sklenilo, da se bodo v več večjih mes ih države sklicali shodi in se bo protestiralo proti nezakonitosti, ki se vrši nad privatno posestjo državljanov, in pri tej priliki se bode sklenilo organizirata tudi v drugih mestih slišne organizacije hišnih posestnikov, kjer še ne obstoje. Določil se bo zlasti sporazum tudi v tem, kakšno stališče bodo zavzeli hišni posestniki v državi o priliki bodočih volitev v Narodno predstavništvo in za kake zastopnike bodo glasovali Pridite vsi brez izjeme na skupščino, ki se bo vršila v sredo dne 15. septembra 1920 ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union" v Ljubljani. Iz mesta Ljubljane, njega predmestij ter okolice naj pride na ta velevažni stanovski obrambni shod prav vsak hišni posestnik, ne gledč ali je že naš Slan ali ne; iz vseh mest in večjih krajih Slovenije pa naj se odpošlje vsaj večja depntacija in ravno isto naj napravijo obstoječa društva hišnih posestnikov. Vsako društvo in mesto pa določi po enega ali dva zastopnika, ki se gotovo udeleže skupne seje isti dan ob IL uri dopoldne v verandi hotela „Union", sa kateri ustanovimo in odobrimo že pripravljena pravila »Pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani*. Shoda se udeleže odposlanci iz Srbije in Hrvatskega in so nanj povabljeni gospodje narodni poslanci in vladni zastopniki Hišni posestniki! Z uprav mnogobrojno udeležbo pokažimo in jasno povejmo, da je konec naše potrpežljivosti in brezpravnosti in da ne zahtevamo nič več in nič drazega, kakor nam po ustavi in po zakone zajamčene pravica 104 3—3 Pri mestni elektrarni in vodovodu v Postojni se razpisuje mesto obratovodje. Prosilci za to me*to morajo dokazati: 1.) da so popolnoma praktično izvežbani pri Dieselmotorjih in elektrarniških napravah; 2.) da so popolnoma sposobni voditi samostojno ves elektrarniški in vodovodni obrat; 3.) da so z dobrim us : ehom že opravljali enako mesfo. Prosilci naj poleg tega nav dejo tudi starost in sedanje službovanje. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosto. Plača po dogovoru. Služba stalna. Oženjeni z nekoliko teoretično naobr*zbo imajo prednost Prošnje je vlagati pod „Obratovodja" do 10. septembra 1920 na upravo „Jutra". Mestno ©skrbništvo v Postojni. ml £ afeviziterja bi je že vpeljan pri Mati, sprejme takoj oprava Jutra". I MARIJA TICAR =Ljubljana= Šelenburgova iTica. Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja 1101 in razglednic. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: Dostojevskij-L«vstlk: Beri. Roman ▼ IV. delili. Broi. 36 K, vez. 46 E, po pošti pripor. 4 K 60 ▼ več. Oonoonrt-Pastaikin: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 K, rez. 16 K, po pošti 1 K 80 t ve«. Cervantes-Sorli: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 E, po poŠti 1 K 80 v več. Shakespeare -Znpaaftit: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po priti 1 K 80 v več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. 14 K, po pošti 1 E 80 t več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 E, po pošti 2 K 60 v več. Josipa Jar6l6& zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broš. 18 E, po pošti 3 K več, IL zvezek broš. 22 K, po pošti 2 E 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. 1 66 6 cl. SE o. SE* Ljubljana, Dunajska cesta it 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: 3 PSenično in koruzno moko, koruzni 4 ztfrob, pSenico in koruzo v zrnu, oves, 5 koruzo za krmo. i Sladkor, amerikanski rlavi v vrelah in { beli SeSki v kockah, kavo, olje, sir, sol, ^ 21 iot-6 rit, vžigalice, milo. ^ 5 B—fl b—& s—a R—fl B—a i p—a i b—fl EE31 ft—ft Ljubljana, Dunajska cesta 20, Podružnica Maribor, Jurčsieva 16 13-7 priporoZa MliCa 9 Pneumatike za anto in kolesa ter vsake vrste gumijeve predmete, »rotirane žice za elek> trtžno napeljavo, eiektrotehnižni material po naj« nižjih cenah. Telefon it, 470. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani ot>x>eatuje hx*anilne vloge po čistih: Ustanovljena leta 1881. Ustanovljena leta 1881. °/o bpez odbitka, pentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. Tekoii rabin. 1 11—4 Natisnila Delniška tiskanj d. d. t LjuUjesi.