▼ sjotovlnf Leto LXXL, št. tfta Lfabljana, 4* avgasta lf3S Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-26 in Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon Si 60; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Lord Runciman v Pragi: Pričetek pogajanj s henleinovd Beneša, dar. Hodžo in dr. Krefte, Lord Runciman je dopoldne obiskal dr. prihodnje dni pa bo stopil v stike z zastopniki sndetsko t * \ v a « ,\ PRAGA, 4. avg. d. Včeraj ob 14.53 je prispel v Prago lord Runciman v spremstvu svoje soproge in bivšega poslanca Petna. Na Wilsonovem kolodvoru so ga spre-^li poslanik Newton, zastopniki preziden-ta dr Beneša. min. predsednika dr. Hodže inanjega ministra dr. Krofte, primator dr /enkl. zastopniki raznih oblasti ter vnika sudetskonemške stranke po-dr. Kundt in Sebekowski. Lord Runciman se je nastanil v hotelu »Alcron«, kier je že popoldne sprejel zastopnike ti-. ter jim podal daljšo izjavo, v kateri je r daril, da je prišel v Prago kot prijatelj, k: hoče pomagati pri rešitvi narodnostnega vprašanja v CSR. Dopoldne je lord Runciman oficielno obiskal prezidenta dr. Beneša. min. predsednika dr. Hodžo in zunanjega ministra dr. Krofto, ob koncu tedna pa se bo že sestal k prvim razgovorom z zastopniki sudetskonemške stranke. LONDON, 4. avg. d. Diplomatski dopisnik »Timesa« poroča, da se lord Runciman ne bo mudil samo v Pragi, temveč bo obiskal tudi Cheb, Karlove Vary in druge kraje, kjer žive narodnostne manjšine. Na * teh potovanjih se morejo po mnenju lista zelo zboljšati okoliščine za mir. Glavna težkoča obstoja v tem, da su-detski Nemci vztrajajo na zahtevi po teritorijalni avtonomiji. Sporazum z Nemci bi avtomatsko prinesel tudi novo podlago za sožitje z ostalimi narodnimi manjšinami. To se tiče predvsem notranjih odnosov v Češkoslovaški, na zunaj pa gre za razmerje CSR kot celote s sosedi in predvsem z Nemčijo. Reči se mora, da dogodki v Vratislavi ob priliki nemških telovadnih svečanosti ne morejo zbujati optimističnih upov v mirna pogajanja in ustvaritev razsodne atmosfere medsebojnih koncesij, ki bi zagotovile uspešen sporazum Kljub temu upajo v Londonu še vedno, da se bosta obe stranki zadovoljili z manj, kakor zahtevata, da se omogoči sprava. Obe vladi, angleška in francoska, se tudi zavedata, da je češkoslovaška vlada trdno odločena braniti integralnost svojih mej. Ne glede na gotova stremi je-1 nja na obeh straneh se vendar zdi, da je bila lordu Runcimanu zagotovljena dobra volje tako od strani češkoslovaške vlade kakor od strani sudetslrih Nemcev. Na obeh straneh vedo prav dobro, kakšne nevarnosti bi se pojavile, če bi pogajanja ne uspela. Glede na vesti, da odklanja sudet-skonemška stranka predloge češkoslovaške vlade, piše »Times«, da je popolnoma jasno, kako širok prepad obstoja med zahtevami sudetskih Nemcev in koncesijami vlade, treba pa je pomisliti na taktična zagotovila sudetskonemške stranke, da njena kritika noče prejudicirati njenega političnega stališča, kakor tudi, da so češkoslovaške koalicijske stranke pripravljene pogajati se o tem. kar smatrajo za zdaj zgolj za predloge. med Rusi in Japonci Po včerajšnjih dopoldanskih spopadih je sno£i na mandžursko-ruski meji zavladala tišina TOKIO. 4. avg. br. Ruske čete so v torek ponoči ponovno napadle japonske postojanke pri Cangkufengu in Saočaopingru. vendar pa niso prodrle niti za, korak dalj?. N"jjhove napade so japonske čete od-♦ločno odbilo. Zastopnik vojnega ministrstvi je izjavil, da so sovjetska letala vrgla os m bomb na most pri Seulu, glavnem mestu Koreje. Dodaje, da So včeraj ob 9- dopoldne bataljoni sovjetske pehote napadli japonske postojank med Čang. kufengom in Saočaopingom. da pa so bili odbiti. Snoči je postalo na mandžurski meji mirnejše. Nekatere vesti iz Seula trdijo, da so se sovjrtski oddelki umaknili in da jih bodo baje zaposlili pri delih za ojače-nje meje. Dosedanje žrtve Tokio, 4. avgusta, br. Iz štaba japonske vojske na Koreji poročajo, da so ruska letala ponovno priletela nad korejsko ozemlje in metala bombe. Doslej so bili ubiti 3 japonski oficirji in 27 vojakov, ranjenih pa je bilo 67 vojakov. Na ruski strani je bilo ubitih in ranjenih 350 oficirjev in vojakov. Japonci so zaplenili v dosedanjih bojih že 11 tankov ter več drugega orožja. Varnostni ukrepi na Japonskem TOKIO, 4. avg. h. Zaradi ponovne poostritve položaja je bilo odrejeno, da veljajo odslej varnostni ukrepi za obrambo proti napadom iz zraka, ki so bili doslej v veljavi samo za Fukuoko. v bodoče tudi za vse ostala dele Japonske. Najbolj strogi ukrepi so bili uvedeni za japonske otoke nasproti ruski celim, da bi se lahko vsak čas branili pred morebitnimi presenečenji iz zraka. Protiletalska zaščitna služba v Osaki je v strogi pripravljenosti, da bi mog] i na poročilo 0 bližan ju sovražnih letal takoj ugasiti vse luči v mestu. Surieeva Blondeln PARIZ, 4. avg. h. Zunanji minister Bon-net, ki se je vrnil v Pariz, je imel včeraj razgovor s sovjetskim poslanikom Suri-čem o rusko.japonskih incidentih. Surič je izjavil, da njegova vlada nima nobenih napadalnih namenov proti Japonski in je prepričana, da se bodo dali vsi incidenti mirno likvidirati. Sovjetskih čet ne zadene nobena odgovornost, ker niso dale pobude aa incidente in jih tudi izzivale niso. Po tem razgovoru in po dobljenih poročilih iz Tokia in Moskve mislijo politični krogi v Parizu, da si obe stranki prizadevata, da se napetost ne poveča in da se po možnosti doseže kompromisna rešit v. Letalska bitka pri Hankovn HANKOV, 4. avg. w. Južno od Hanko. va je nastala včeraj med 20 japonskimi bombniki, ki jih je spremljalo 40 lovskih, letal, huda bitka s kitajsko zračno eska-dro. Na obeh straneh so imeli znatne izgube. Včeraj dopoldne je 18 japonskih bombnikov napadlo mesto Hankov samo ter ga obmetavalo z bombami. Iz krajev južno od Kiukianga, kjer s0 posegle v boj močne kitajske divizije, javljajo kitajska poročila, da se je japonski pritisk na kitajske postojanke na severnem bregu Jangceja povečal. Kitajci 60 se umaknili do Hvangmaja. Japonska letala so ponovno bombardirala kitajske postojanke ob reki navzgor do Kmkianga. Fašizem in rasizem Prepoved cerkvenega lista v Italiji — Polemika fašističnega glasila z Vatikanom Rim, 4. avg. d. Minister za ljudsko pro-sveto Alfieri je prepovedal cerkveni list v Montfortu pri Siani. Kakor piše »Regi-me f ase ista« je bil vzrok ta, ker se je duhovnik, ki je list urejeval, bavil bolj z verskimi zadevami kakor pa s političnimi, po lateranski pogodbi iz 1. 1929 pa je država upravičena, da proti temu nastopi. »Re-gime fascista«. pozdravlja ukrep ministra Alfierija kot svarilo drugim urednikom cerkvenih listov. Isti list se bavi z nedavnim papeževim govorom o Katoliški akciji in njegovi kritiki rasističnega naziranja. * i ^ ' V rrr r I ir " » ' A* fw "> r t * \ v n > r / * \ v * • + J * » *Y ' / '4' li'i * 4*a\ i' x. i i » * Glede na nameravano smer Katoliške akcije, za katero se papež v svojem zadnjem govru izrecno zavzema, ugotavlja fašistično glasilo: ~~ '_ * ' ■ — ' < * ,, ^» *\ »^ - . ' * . \ . upajo, da bo fo»owb akcija preprečila smernice fašističnega režima glede rasnega vprašanja Pravijo, da predstavlja Katoliška akcija cerkev in da je nasprotnik papeža, kdor jo napada. Fašizem ne pozna nobenih mej m ovir, kadar se bori za narod in italijansko kulturo ter je znal že L 1921 triumfirati nad klerikalnimi, komunističnimi in demokratskimi silami. Ne verjamemo, da more papež iti skupaj s Katoliško akcijo, ki se po konkordatu ne sme baviti a i*jfiigaiiHa vprašanji, ker se tiče- jo edino le države. * '. r t.j * *» r V » , a i l JkiN vl 4 Morda vendar ne mislijo, da morejo prav katoličanstvu naklonjeni Italijani zavzeti tako {.tališče. Bilo bi otročje pričakovati, da ne vedo fašisti, kaj je njihova dolžnost« v Kalifi BetMa, 4. avg. w. Kakor poročajo iz Rana, je fadatŽna stranica izdala : dfla, naj dijaške kulturne oqgaau posvečajo predvsem pofloaost psoai nja plemenskega vprasarrja- Kakor ju je jo, nameravajo s tem iztrebiti ves židovski element iz visokih Soi, predvsem iz medicinskih fakultet. Delo t tej smeri bodo takoj zaceli. Kolonizacija Libije RIM, 4. ayg. o. Itanjansko kotontalno mi nistrsfcvo je pripravijo nacrt o kuff Cooper je odpotoval na admiralski jahti >Ench n-tress* iz Portemoutiia na križarjenje po Baltiku. Jahta bo jutri prispela v Kiel, kjer bo ostala. o zelo n»zki ceni. Sicer je v zadnjem čaa-u avstrijska oblast od časa do ča«a omejevala ot-seg tega malega obmejnega prometa in ca za krajšo dobo na določenem obrne inem sektorju celo ukmila, vendar pa ni mogoče teh trenutnih motenj niti od cfcdef primerjata s stanjem. ki vlad.i sed»j v tem pasu malega obmejnega prometa, ki je silno omejen ta ponekod docela ustavljen Nas obmejni trgovec in obrtnik sta s tem siilmo prizadeta in upata, da se bo posrečilo ob napovedanih trgov. pogaia")ih med na£o državo in Nemčijo iznoslovati pogoje, po katerih naj bi se vpostavilo v malem obmejnem prometu prednje stanje. Težak položaj nagega obrne jneg« krnskega gospodarstva pa prinaša usodne posledice tudi za naSe gozdarstvo. V stiski sekajo posestniki mlade gozdove, da bi prišli do denarja za davke in drt'ge vsakodnevne življenjske potrebščine, ^oda pa je radi tega neizmerna. S skrbjo zre na« obmejni kmet in posestnik v bodočnost. Kaj bo potem, ko tudi lesa ne bo več? Krik. ki prihaia z meje, daje mnogo misliti. Lepo pevsko slavje v Savinjski dolini Pevsko draitvo »Savinjski zvon44 pri Sv. Petru je proslavilo v nedeljo 10 letnico svojega obstoja Sv. Peter. 3. avgusta V nedeljo je obhajala Savinjsl&a dolina pomemben pevski praznik, kakršnega ljudje tam že dolgo ne pomnijo. Pevsko društvo »Savinjski zvon« je slavilo svojo ie-setletnico ter povabilo v ta namen na skupni jubilejni koncert že več dmgih pevskih društev tako. da je nastopilo devet moških in mešanih zborov. Vsa prireditev je bila zeio posrečeno organizirana, zato je vladalo v natrpani dvorani Sokolekega doma kljub veliki vročini praznično in radostno razpoloženje, kakor ga na pevskih prireditvah redko najdemo. Jubilejno proslavo je otvoril postajenačel-nik g. Rebolj s slavnostnim govorom, nakar je »Savinjski zvon< odpel >Rodno pesem« kot geek) svojemu delovanju. Ko je se župni zborovodja Ipavceve pevske župe g. Albin Horvat spregovoril nekaj vzpodbudnih besed je >Savinjski zvon« pod vodstvom g. Lojzeta Ašiča odpel prvi del svojega nastopa in sicer Adamičevi pesmi >6uj nas zemlja« in »Zavržki fantje«. Nato ©o po vrsti zapeli po dve do tri pesmi: Delavsko pevsko društvo > Vzajemnost« z moški m in mešanim zborom, zborovodja Peter Spraic; moški zbor >Bra?lovška Lira«, zborovodja Rossner Edvard; mo§ki zbor Pevskega društva Št. Rupe rt, zborovodja Ašič Lojze; sekstet ^Fantje na vasic yl St. Pavla pod vodstvom Jožefa Škerjanca; moški zbor >Hum« iz Laškega. zborovodja skladatelj Gobec Radovan: pevsko druStvo >Savinja« iz Petrovč z moškim, mešanim in ženskim zborom, zborovodja Srečko Pečar; moški zbor >Loški glase iz Lok pri Zagorju, zborovodja Drago Korošec ter zopet >Savinjski zvont kot zaključek posameznim nastopom z Aljaževo »Divna noč< ter Foer-sterjevo >GorenicU. nakar eH) sledile čestitke Celjskega pevskega društva in oataJih zborov. Ob koncu so moški z,Sori združeni v hnpozanten zbor blizu "?00 pevcev pod vodstvom Lojzeta Ašiča mogočno zapeli Adamičevo >Zdravico* in Hajdrihovo >Bu-či morje« ter tako efektno zaključili to lepo pevsko slavje. Vsi zbori so bili temeljito pripravljeni na nastop, vsak zase pa je imel v podajanju pesmi svoj izrazito osebnt značaj, kar je zanimivost prireditve le še povečalo. Pri polušalcih so želi toliko odobravanja, da bi morali malone polovico »poreda ponoviti, ako bi to prireditve preveč ne zavleklo. »Savinjski zvon« šteje 25 Devcev, ima razmeroma dober pevski material ter je kot jubilant a svojim marljivim ztorovodjo vred žel tudi največ pozornosti. Njegove skladbe so bile dobro uvezbane ter naravno in neprisiljeno podane, zborovodja Ašie pa se ie izkazal za veščega dirigenta, ki bo s svojim zborom lahko ustvaril še marsikaj lepega. Za organizacijo tako lepe pevske prireditve gre prirediteljem, domačinom kakor gostom, prav posebna zahvala, tem bolj. ker so take prireditve vedno združene z žrtvami in zaprekami, ki se jih tokrat prireditelji niso ustrašili, saj so se zavedali svojega uspeha. Zato jubilantu k slavju iskreno Čestitamo. —L Vprašanje mariborske carinarnice Maribor, 4. avgusta Vprašanje gradnje nove carinarnice v Einspilerjevi ulici se vedno ni rešeno. Po prvotnem načrtu merodajnih činiteljev na mestnem magistratu bi gradnja morala biti sedaj že tako daleč, da bi že zidali. Toda v Einspielerjevi ulici vlada še vedno mrtvilo. Kakor smo že svojčas poročali, ni imela prva javna pismena ponudbena licitacija, ki jo je razpisala mestna občina mariborska za gradnjo nove carinarnice, nobenega uspeha in sicer zato ne, ker se je prve licitacije udeležil le en stavbeni podjetnik in sicer iz Ljubljane. Zato je mestna občina v skrajšanem roku 20 dni razpisala drugo pismeno ponudbeno licitacijo, ki ao se je udeležili trije ponudbeniki in sicer dve mariborski tvrdki in ena ljubljanska. Zlicitirala so se težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kle-panka dela. Ta delo so na mestnem gradbenem uradu preračunali na din 5 milijonov 298.755.96. Najnižji ponudnik pri licitaciji je bila ljubljanska stavbena tvrdka Juet Gabrijelčič. ki je dala na proračunsko vsoto 5,296.755.96 4.6*/« popusta. V smiaiu zadevnih predpisov je mestna občina mariborska odposlala ponudbo na odbor za državne nabavke v Beogradu, ki je ponudbo že pregledal glede postavk, če se bo ves stavbeni material dobavil v naši državi. Ponudba je nato romala h glavni kontroli, kjer zdaj leži. Do danes še ni znano, ali je glavna kontrola licitacijo odobrila ali ne in pričakujejo v Mariboru rešitev, da bi z gradbenimi deli lahko pričeli. Proslava 20 letnice Jugoslavije Maribor, 4. avgusta IZKAZNICE Vsem krajevnim pripravljalnim odborom smo poslali takoj po točni prijavi izkaznice in znake, poleg pa priložili se nekaj več kakor so naročili. Tako se morate tudi se naknadno prijaviti pri krajevnem odboru za udeležbo. Zadnji teden prosimo vsa naročila kot nujna na telefonsko štev. 29-15. KRAJEVNI ODBORI, PRIJAVITE UDELEŽBO DOMAČIM POSTAJAM Z železniško direkcijo smo dogovorjeni, da bo odbor na podlagi prijav sestavil skupno število udeležbe, da bodo pa tudi krajevni odbori prijavili svojim domačim posta-janv^evilo udeležencev in čas odhoda v MaaBKr ter vrnitve iz Maribora. Prosimo, da na to prijavo ne pozabite. NARODNE NOSE Posebej vabimo danes na udeležbo 20-let-nice Jugoslavije v Mariboru naše narodne nose, katere naj bodo kakor živ cvet med zbranim narodom. NaSa narodna meja bo prav posebno iskreno pozdravljala narodne noše, ker vemo, da bodo ravno narodne noše dale naši prireditvi narodni značaj. Pridite! _ V NEDELJSKIH LISTIH VSA NAVODILA Mnogo izprašujejo zaradi zbirališč, zaradi sporeda, sprevoda, zaradi voznega reda itd. Vsem sporočamo, da moremo vse to objaviti še le v nedeljskih listih, ker bomo Se le do takrat imeli vsaj približno število vseh udeležencev v pregledu. Prosimo zato. da počakate na odgovor v nedeljskih listih. Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru — Nova s^antKaitbsticna dc*na nastopi 12. avgusta v okviru prireditev pr-sla. v« 20 leteice oavobojenja z uprizoritvijo •8CIFV mm NAROD«, »etrt«*, 4. avgosta 199». S*w. 173 Zanimiva letalska I prireditev v Mariboru V nedeljo bo na T Maribor, 4. Do znane usodne letalske katastrofe na mariborskem G U vnem trgu, ki je zahtevala med dragim življenje najvnetejšega pro-pagatorja civ#nega letalstva v Maribora, nepozabnega dr. Sestane, je bn smisel za letalstvo v šira* mariborskih krogih precej razvit. Leto za letom so se vrstni veliki letalski rmtmgi, ki so privabljali množice na tezensfco letališče. Zgradili so hangar m ga blagoslovih. Sledila pa je precej dolga doba manj aktivnega delovanja. Veliki zneski, ki so jih zbrala mariborska »Naša krila«, so šli za odškodninske in pogrebne stroške ob priliki katastrofe. Mariborska »Naša krila« si doigo vrsto let niso mogla opomoči. Ko je prevzel predsedstvo »Naših kril« ravnatelj g. Anton Krejči, j« prešlo delovanje, ki se je dotlej osredotočilo v vzorno marljivem delu jadralne letalske skupine, ki je imela v ravnatelju dr. Tominšku odličnega mentorja, v širši okvir. Pričela se je akcija za zgraditev novega hangarja, ki že stoji. Sporedno s tem je šlo prizadevanje, da bi se Maribor vključil v mednarod- ni letalski paasaat, Po ka Je zopet pofcsaujena žhssVn*, na akcija M popularizacijo Istajstrs v širših krogih prebivalstva. V nedeljo 7. t. m. bo na TezDsm vette letalski miting, največji, kar jih je bilo v Mariboru; miting naj snova rz-prica, da misel IsTssaVraa sporta ▼ Mariboru arvi Za miting vlada povsod veliko zanimanje, tako da bo obisk gotovo velik, saj so v programu sterilne zanimivosti, ki vzbujajo poasomoat občinstva. V nedeljo dopoldne ob pol i kontih bo najpreje blagoslovitev novega hangarja. Sledil bo krst jadra mm letal ter motornega.letala. Kumova 1 bo mestni župan dr. Jovan. Popoldne ob pol treh bo velik letalski miting. Najpreje bo letanje jadralnln letal. Posebno pozornost bo zbudil stoik s padalom znanoga diplomiranega skakalca Miše Petroviča iz Beograda. Ob zaključku slikovitega sporeda pa bo učinkovit letalski napad na improvizirano naselbino ter protinapad s streljanjem iz strojnic in protiletalskih topov. Že v soboto popoldne pri-spo v Maribor letala, nakar bodo sledili poleti nad Mariborom po posebni želji občinstva. Mariborske in okoliške novice — Mestno poglavarstvo t Mariboru ra*- glasa: V nekaterih sreziih dravske banovine so v letošnjem letu povzročile vremenske neagode veliko škodo. Nastopali so hudi nalivi m povodnji, padala je toča. spomladi pa je mraz ponekod uničil skoro vso mlado brst na sadnem drevju. Največja škoda je nastopila po poplavah v s rezih Ljutomer, D. Lendava, Murska Sotota. Reka Mura je preplavila v teh srezih ozemlje v dolžini 70 km po 3 do 5 km na široko. Na poplavljenem ozemlju so uničeni vsi pridelki in živinska krma. Podrtih je tudi več hiš. škoda se ceni skupno nad 10 miLijonov dinarjev. V glavnem eo prizadeti kraji, kjer je naaeljeno najrevnejše prebivalstvo. Ljudje nimajo že sedaj nikake hrane zase in živino, več srezih je napravila ogromno škodo toča, največja pa je škoda v s rezu Brežice, kjer je v občinah Bizeljsko, Sromlje, Pišece popolnoma uničila vse nasade in posevke. Ravno tako škodo je napravila toča v občini Sv. Peter pod Sv. gorami v srezu Šmarje pri Jelšah. Poleg teb krajev je prizadetih še več občin v obeh navedenih srezih. Prizadeti pa so deloma tudi nekateri 'irutri srezi. Škoda je tem večja in občutnej-ša, ker je padala v času tik pred žetvijo. Prebivalci prizadetih okolišev niso popravili razen ječmena ničesar. Uničeni so vsi dobro obetajoči posevki (krompir, koruza, vinogTadi, sadonosniki). V smislu raaposa kr. banske uprave v Ljubljani z dne 2. julija 1938 vabi mestno poglavarstvo cenj. prebivalstvo mesta Maribora, da priskoči po elementarnih nezgodah prizadetim z denar, prispevki na rx>moč, ki naj jah vplača pri mestni blagajni. — Nove in črtane obrtne pravice. V mesecu juliju so bile izdane sledeče nove obrtne pravice: Franjo Trdin, mizar. Ulica 10. oktobra 5, Ferdinand Hartinger, pek, Aleksandrova 29, Josip Hblziman, trg. agentura z mlinskimi proizvodi in bučnim oljem, Maistrova 9. Ivan Polanec, trg. agentura s kolonialnim in Špecerij. blagom, Slomškov tre 16. Ajiton Želj, čevljar, Jezdarska 1, Elza Vobnik, trg. s kozmetičnimi predmeti na drobno Koroška 10, Alojzija Benefc, prevažanje blaga s tovornim avtomobilom v mejah mestne občine mariborske, Grajski trg 1, Ferdo Božič, trg. z bencinom in mineraln-m? produkti na drobno Aleksan- Ponovna pocenitev kruha Maribor, 4. avgusta Pri Emerši&u so se včeraj popoldne zbrali mai 'borski peki, da se pogovore o novem položaju, ki je nastal zaradi ponovne pocenitve moke. P0 daljši debati je bik) sklenjeno, da bodo s ponedeljkom ponovno znižali cene kruha in sicer belega od 4-80 na 4.50, polbelega od 4.30 na 4, črnega od 4.20 na 3.75 za kilogram. Ker je pa v Mariboru veljaven komadni sistem, bodo mariborski peki od ponedeljka dalje prodajali štruce ali hleb belega kruha za ceno 4 din v teži 90 dkg, doslej S3 dkg, mali hleb ali Struco belega v teži 45 dkg doslej 42 dkg za 2 din, veliko štru-co ali hleb polbelega v teži 1 kg doslej 93 dkg- za 4 din, malo štruco ali hleb polbelega v teži 50 dkg, doslej 45 dkg za 2 dan, štruco ali hleb Črnega v teži 1.07 kg, doslej 95 dkg za 4 din, malo struco črnega kruha v tezi 54 dkg, doslej 48 dkg za ceno 2 din. Cen^ finemu pecivu ostanejo neizpremeh.jene, pač pa je drobtinam znižana cena od 10 na S din za kg. drova 72, Ivan Simone, trg. agentura z ni lovskimi izdelki, Aleksandrova 47. Crtane pa so bile sledeče obrtne pravice: Tvrd ka Hartinger in drug, pekovski obrt, Aleksandrova 29, Ivanka Streicher, gostilna, Mlinska 15, Ivanka Schaubach, bufet Bet-navska 28, Tvrdka Schmid, pekarna, dodiri Rungaldier in Goni p., pekovski obrt«, Jurčičeva 6, Tvrdka Schmid, pekarna, dediči Rungaldier 6t Coni p., izdelovanje keksov, Jurčičeva 6, Franjo Žemljic, hotel in restavracija Grajska trg 3. — 1766 tujcev je obiskalo Maribor po uradnih porocihh v mesecu juliju. Med tajci jsh je bilo 514 iz Nemčije, 234 m, Češkoslovaške, 74 iz Italije, 28 is Madžarske, ostali po so bili naši državljani. Vsi tujci so imeli v Mariboru 5407 noenin. — Prometna nesgoda se je pripetila včeraj po;K>kine na Glavnem trgu. Neki osebni avto je podrl 62 letnega zasebnika Franca Grošlja. Avto je takoj obstal in so ljudje potegnili izpod njega Grošlja, ki pa je ostal po srečnem naključju nepoškodovan ter je lahko sam nadaljeval svojo pot. — Žalostna usoda Židov. Včeraj se je pripeljala z avtobusom z Dunaja skupina Židov, ki je hotela preko Jugoslavije in Grške v Palestino. Nemške oblasti so pustile avtobus preko meje. naši obmejni organi so ga pa ustavili. Češ da morajo imeti v smisflu zadnjih predpisov grških oblasti dovoljenje za potovanje preko Grčije. 32 Židov je čakalo ves dan, teleion je pel in brnel v Ljubljano. Zagreb, Beograd, Solun lin Atene, a do večera še ni bilo odločitve. Ob 20. so židje spet sedli v avtobus in se peljali nazaj v St. IIj, kjer Čakajo na daljno usodo. — Od ise jada ukradene krave. Pred dnevi je bila posestniku Josipu Kodi&u v &t. Janžu pri Vuzenici ukradena 1.500 din vred na krava. Orožniki so poizvedovali za tatom in ugotovili, da jo je odpeljal 46-letni delavec Jurij Brićman proti Slovenjgradcu. Orožniki so ga izsledili in pri zaslišanju je povedal, da je kravo prodal nekemu posestniku za 800 din. ko so pa našli tega posestnika je zatrjeval, da je kravo prodal nekemu mesarju za 1.300 din. Naposled so jo izsledili tam in jo vrnili lastnika v St. Janžu. • Avtomobilska nesreča Maribor, 4. avgusta Pri Derv/usct^ggovl opekarni na državni cesti Maribor—št. IIj rte je »noči pripetila avtomobilska nesreča. Šofer 2u-pattčifi, nameščen v Stolnskovi avtomobil-sM delavnlcj na Jugoslovanskem trgu, je včeraj popoldne peljal z osebnim avtomobilom znamke Opel trgovca Josipa Kovača iz Maribora in udmvmka dr. Hotela iz Apač, ki sta popoldne napravila šoferski izpit iz št. U ja proti Mariboru. Ko je avtomobil pri vozil do Deruniscneg-g-ove opekarne v Koša ki h. je pri Vozil iz prvega dvorišča opekarne rta državno cesto s evo-jo limuzino mestni stavbenik in lastnik opekarne inž. Kifrmann, ki je vozil pravimo po desni strani naprej do drugega vhoda v opekarno, hoteč zaviti na dvorišče, v tem hipu je hotel Zupančič s svojim avtomobilom prehiteti Kiffmannov vos in je arvfl na levo stran ceste. o in treščijo Je v hišo poseshiLka Janeza Trotevška pri Sv. Ani na Jezeru, ki spada pod župnijo Preserje. Trobevškova družina je mlatila, a ko se je vlila ploha in je začelo treskati, je Tiobevšek dejal, da je pač bolj pametno, Če gredo v hišo. Mož ni slutil, da ga čaka tam smrt. Komaj so posedli za mizo, je treščilo. Strela je udarila skozi streho naravnost v izbo in ubaa Trobevika ter omamila njegovo Seno in neko detole, Id je pomagalo pri mlaovi. Trobevškovi ženi je otrpnila desna noga, da ni mogla »topiti, z masasb si Je pa toliko opomogla, da danes že lahko hodi. Sentajnerjevega gospodarja, tako so po domače reka Trobevšku. so polotili na mrtvaški oder in bo danes pokopan. Pokojnik le bil izredno priden in dober gospodar, vedno veder in vesel in je bil med prebivalstvom izredno priljubljen, tako da ni imel nobenega sovražnika. Poleg žene žalujeta za njim dva sinova in dve hčerki. Iz Celja —c Sokolska plavalne taktne t Rimskih toplicah in Rogaški Slatini Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo v nedeljo 7. t m, meddruštveme plazme tekme v Rimskih toplicah. Tetene se bodo pričele ob 8. zjutraj. Ka te tekme so povabljena vsa v oelV ski sokolski Župi včlanjena društva, ki gojijo plavanje. TOcme bodo izbirne za sestalo župne vrste z« Rogaško S*la*ino. MedBopne plavalne tekme v RogSŠfei SIštfcBi bodo 30. in 21. t. m. V soboto 20. t. m. zvečer bodo pi opagandne tekme članov celjske sokolske župe, v nedeljo pa se bodo borue za prvenstvo župe Os|je (sedanji prvak), Ljubljana, Novo mesto. Kranj, Maribor, Zagreb in SuSak—Reka. Za zmespovalfa Je domen lop pokal ^ —t Is psštne sMbe. Višja pošte* loon-tfotorka gdo. Justina RlMe**iesva je Sposojena, Za mmŠUk* Vflft sta napredovala altifttelja Afttop Kosec in Jostp Šunko. "t Ifesreea na sasft. Uski vajenec is« Celja je podrl na eesti n& Teharja Ustom Seno einfcamIScega de**** Matildo Gabef. $kovp te Vrh p*i Tjhasja s^daesett na fkt in Ji stetttfl lešo lTJufiukii. rVUMjsfeceaiai se zdravi v celjski beSjlM. —c V eaijaki s sini al ste Ussrli v sredo 15 letna sMa Kana TJrankova k Slane pri m 9N9bj iona bauovuu^sgs ce- starja Matija Ceplaikova z Ost rožnega pri Ponikvi. —c Sestanek upokojenega n^itelj^tva iz Celja in okolice ho v soboto 6. t. m ob 16. v Pasmvčah. Lokal bo preskrbel tovariš WyHsr. Na sestanku bo eden iamed tova. riSew prrporadoval sanknive anekdote is svojaaa slWjenja. Naša glavna poita Ldutajana. 4. avgusta Prijatelj našega lista nam piše: Te dni smo črtali nekak slavospev naši pošti. Statistika navaja rasne števiice itd. Da so naši pismonoše in raznašalci marljivi «■ vestni, to je znano. Naj bi ta statistika tudi povedala, kako so plačani, posebno tisti, ki morajo že ob 4. zjutraj delati. Sedaj je posta povišala težo za pakete do 25 kg. Niso pa uslužbenci se zvedeli, kdaj jim bodo zvišali plače. Potem pa se nekaj. Če pogledamo že stavbo samo, se mora vsakemu vsiljevati misel, zakaj se je tako nerodno zidalo. Velikanska veža, visoke nerodne stopnice, prostor za stranke stisnjen. Telefonska govorilnica je poglavje zase. Ta nam prav gotovo ne dela časti. Tudi je urejena tako, da vsakdo lahko čuje, kaj kdo telefonira. Pošta je nekak pridobitni urad. Pomislite samo, da so recimo bile poštne položnice za plačila pred leti še brezplačne. Sedaj je treba plačati za vsako plačilo od 50 par do 1.50 din. Pri stotisočm vplačil v vsej drŽavi je to že nekaj. Kakor železnica, izkazuje tudi pošta v Ljubljani precej milijonov dobička. Morda k temu pripomore tudi želja po nizki režiji, ki se izraža v premajhnem števite uslužbencev, kar nikakor ne bi smelo biti, ker pri tem trpi promet in se dela škoda trgovcem. 2e nekaj časa glavna pošta ne sprejema paketov, kakor sem to že omenil. Toda najbrž rudi ni znano, koliko časa porabi kak naš uslužbenec, da odda denar. Poslal sem uslužbenca z nakaznico na glavni kolodvor, ker nas sedaj tja dirigirajo. Ker je tudi tam naval, je moral čakati celo uro, da se je znebil denarja. Nekaterim se je pa zgodilo, da so točno ob 18. zaprli okence m tako so dotični, ki so morda čakali L5 ali 20 minut, morali oditi, ne da bi opravili svoj poseL Enako je v začetku meseca, ko je seveda večji na-*val. Morali bi pač za nekaj dni sprejemati vplačila in imeti v ta namen več okenc. Vse pritožbe, tako Združenja kakor tudi drugih ustanov, so bile brezuspešne. Hoče se namreč vedno le »šparati«. Toda to je štc>bitki bodo pravočasno razstavljeni. Ker bodo dobitki izredno lepi, pri-čakujemjo, da se bo kegljanja udeležilo večje število meščanov, zlasti ker je čisti dobiček namenjen prepotrebneami društvu sv. Cirila in Metoda. _ Sokolsko slavje v Radečah, V nedeljo 7. t. m. se bodo zbrali v Radečah vsi prijatelji sokolstva, ker bo ta dan tukaj velik javen nastop našega marljivega društva. I>opoldne bodo okrožne tekme naraščaja in članov, popoldne pa telovadni nastop vseh oddelkov, nato P* prosta zabava v mestnem parku ob avokih priznane godbe > Savski val« in sokolskega plesnega orkestra. — SK Radeče : 8K Hrastnik 10:9 (7:1) V nedeljo se je vršila prijateljska nogometna tekma med gornjima nasprotnikoma, ki se je končala z veliko tn zasluženo smago domače enajstorice. Naši nogometaši so nam v nedeljo pripravili res lepo presenečenje, saj tako že niso igrali dolgo, če pomislimo, da «0 zadnjo tekmo odigrati doma v začetku maja in potem nogomet popolnoma opustih, je njihova zmaga, res presenetljiva. Neumestno bi bilo na tem mestu katerega, igrača hvaliti, kajti vsi so bdH Izvrstni. Od obrambe preko krilcev pa do napadalne petorice, ki je 'danes zaigrala izredno lepo. V vodstvo s© prišli domači takoj v začetku, a gostje so po lepem predoru kmalu izenačili. Nato pa so za- igraa naši ignari na ferKu >pmo v**, no« in niso psatsa gostem me jahali. 004 se je vrstil za golom ka p^^e se je koti- čaJ 7l1 za domače. V drugem polčasu so nasi mašo popustili, kar Je rsaissJJhii pri toJSkSn^n naskoku In pa radi pomanjkanja trening* Sedaj SO prišli de israsm budi gostja, ki so dali domači obrambi ure. cej posla, fc pa ga je odhdop resila. V predtekmi so nastopili juzaorjl 3ave< in Sevnice proti domačkn juaihorjeon. Tudi ▼ tej tekmi ao zmagan Rarfiecam s 1:1 do-. Nato pa je domači junoorslrJ >aJca-demski« trio izredno zaigral, se&načtl in nazadnje še zmagal, številno občinstvo je dvojno zmago domačih igradev sprejelo w viharnim odobravanjem. KOLEDAR Danes: četrtek, 4. avgusta katoličani: Dominik DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Šepetanje ljubezni Kino Union: Nepoznana Kino Sloga: Kreutzerjeva sonata Kino Šiška: Jetnik otoka Zende DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Tam doli na Kočevskem so lepa lovišča in tja hodijo tudi ljubljanski lovci. Enemu — naj ne imenujemo po nemarnem njegovega imena — se je zahotelo pogledati v tuj revir. Zakupnik je zvedei za to in sklenil je pogledati večkrat sam v revir, tako da bi drugi ne vedeli, da zahaja tja. Štirikrat se je to zgodilo. Tretjič je vzel zakupnik lova s seboj na lov na petelina gosta, svojega bivšega lovca iz drugega revirja in po bivšega lovca kraljevih lovišč. Spali so v koči. a naslednjega dne zgodaj zjutraj so krenili na pot. Odločili so se, da sta Sla po dva in dva skupaj. Prva dva sta srečala nekega znanega lovca in ko sta ga vprašala, kaj počne v tujem revirju, je pokazal svojo puško, češ, da je prazna. Pripomnil je pa, da čaka svoja lovska tovariša, ki sta šla naprej. Eden teh lovskih tovarišev je znana ljubljanska osebnost krepke postava in močnih, po betth nogavicah koprnečih meč. Od kraja, kjer sta srečala /ovca, do meje je najmanj Še 800 korakov, pa se zakupnikov gor t ni upal naprej več kakor 100 korakov. A le je opazil, kako se oddaljujeta dve postavi. Šele ko se je zdanilo, se je ljubljanski lovec močnih meč z lovskim čuvajem vrnil in tedaj se je izkazalo, da sta mogf/ biti senci samo ta dva. To je potrdil tudi lovec, ki sta ga bila srečala prva dva v tujem revirju in ki je čakal petelina Zakupnik lova je odšel 1 svojim bivšim lovcem po preseki naprej in kmalu sta srečala oba lovska junaka, s katerima je bila Še neka dama. Na zakupni-kovo vprašanje, kaj počenjata v tujem revirju, je ljubljanski korenjak odgovoril, da je krenil po bližnjici in da itak vedno hodi tod. Ko mu je zakupnak pojasnil, da Je meja dobrih IS00 korakov spodaj, je čuvaj priznal svojo napako, a dama ga je oštela. Tudi dama je pokazala prazno puško, kar dokazuje, da je bila v tujem revirju na lovu. Med lovci veljajo glede spoštovanja tujih revirjev zelo stroge postave. O zakupniku lova, ki vodi svoje goste po tujih revirjih in pošilja tja celo svoje lovske čuvaje, bi se dalo marsikaj povedati. A to prepuščamo našim lovcem, ker nas zanima sgolj naš fant od fare in njegova meča o katerih se bomo M enkrat pomenili, ker so svojevrstna posebnost Ljubljane. Iz Poljčan _ TZ občinsKe pisarne. Občinski urad razglaša, da je po zakonu prepovedano saditi sam< srodnice ter 1? tudi prodaja teh teLznivsL. — Invalidi, ki so v državni ali aamoupravni službi, naj se zglase pri tajniku udruženja na Pragerskem zarada ureditve nekaterih vpr.iianj. — Za letošnjo jesensko Setev se bo delilo seme ozimnih žit. Pravilno kolkovane prošnje je treba do 10. t. m. oddati na občini. Hkrati je plačati aro po 50 ^ar od vsakega kilograma naročenega semena. — Mladeniči, rojeni leta 1919. se tie glede na pristojnost, zadnjič opozarjajo, da se zglasijo v občinski pisarni. S seboj morajo prinesti v«e potrebne dokumente za vpis v rekrutni spisek. — Kola rje, kovače in druge obrtnike, ki se pečajo s popravilom voz, opozarjamo, da smejo vnaprej izdelovati kolesa v širini, ki je določena za platišča in sicer do teas kg 1200 6om, do 2000 kg 8cm, do 3500 kg 11 om in preko 360O kg lecm. Od prvega aprila 1939 bodo morah Imeti vsi vozovi predpisana platišča. — Cepljenje svinj proti rdečici. Kmetovalci, ki nameravajo dati cepiti^ svinje pro ti rdečici, naj število čimprej javijo občini. Zadnji rok je do 10. avgusta- Cepljenje ^tane 8