Leio VIII, šiev. Si. Celie, sobota 9, maja 1926. Pošfnina plačona v gotovini. I ^^H^H^^B ^^^^I^^^^^^Bl ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^A ^^^^^^^^^^^^^^^^^^r ^I^^H^feii^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^^^^^^H^^H^^H - *-öSiffiu?V ^^5ä 'Irani xüHHl ^^^BB^r ^HShV ABW ^HBi ^HHRPV^ ^^Hffl^^ «SBSBBHHH^ wböä NaroLni-?a Za Jugoslavljo : mesefno 7 Din, lelno 84 Din. Za «nozemutvo: !<-tno 240 Din. r'ösiatwexnfc stevillui ( WJin. Ixäiafa Redafccija in upravat Strossmayerjeva ulica 1, piitl. Tel.65.—Rae.p.-č.zavoda 10.666. Oglaal p© stalnem ccnilcu. Zbližaiije z Bolgari. V zadnji dobi se vse bol.i često raz- pravlja v easopisju. o problemu zbliia- nja z Bolgarijo. Cel'o v skupščinskih sejah se je že parkrat govorilo o toj za- devi. Vidi se jasno iz teh ponovnih iz- jav, da s sedan jiim razmerjem sil na Balkanskem polotoku ni.smo prav za- dovoljni, da pa šo ni.ma.mo pred seboj jasno zaertane možnosti, kako priti do ugodnejše, do simpatičnejše razpore- ditve držav. V javnem mnenju v Jugoslavjji1 imamo v glavnein tri razliene misolne komponente, ki dotočajo stališče v raz- merju do Bolgarije. lJrva je najmoč- nejša in merodajna tudi za državno politiko; ta je spomin na polpreteklo dobo, na dogodke v letu 1913. in 1915. in na vse, kar je s tern v notranji zvezi; za.vest, da je danes v duševnem razpo- loženju med nami in Bolgari še loliko nepomirjenega, »e loliko trpkega, da o kakem iskrenem prijatcljstvu še ne mo- re biti govora. Saj nam ravno zopet zadnji dogodek v Strumici dokazujc. da radi makedonslvujočih ne more pri- ti do mim in sporazuma. Druga komponenta je sl'ovaaisko čustvo, je slovanska zavest; la struja želi z Bolgari zbližanja kot s Slovani in ima za eilj jugoslovensko-bolgarsko enotnost kot osnovo balkanske politike. Račuma s spremembo bol'garskega räz- položenja do nas, z nujnostjo, da Bol- gari resignirajo na Makedonijo in ne- hajo s svojim antagonizmom do Sr- bov, kar pa je vsedaj še malo verjetno. Tretja skupina pa želi edinstva ali federaeije ali česarkoli skupnega z Bol- gari kot s Slovani, toda v preoej nejas- iiiih okolnostih im pa, kar je posebno ražno, z nekakinii zahrbtniini name- rami. To skupino tvorijo l'judje, ki so federalisti aid točneje separatists ki go- vore dosledno o štirih jngoslovanskih uarodih, po potrebi tudi o več narodih in ki si žele, bod fei zavestno ali neza- vestno, nekake protiuteži proti srbskii »hegemoniji« baš v Bolgarib. Raznm- Ijivo je, da ta skupiina tudi ni odlocna T makedonskem »problemu«. kar ol)i- cajno v svojih izjavah zamoKuje ali vsaj ol<>pšava. Kaki so pristaši teb treb glavnih skupin, ki pa kažejo še nekatere vari- jante v podrobnostib, razdeljeni med nami, o tem ne kaže izgubljati besedi, ker se pac dovolj poznamo. Zanimivej- še in važnejše je, da smo si na jasnem, kako mislijo o stvari v Bolgariji. V tem pogledu imamo iz zadnjega cavsa nekaj izjav, ki so zielo poučne. Nedavno je princsel oficijetni or- gan bolgarske vlade »Dejnokraüceski zgovor« uvodnik, v katerein kaze nazi- ranje vechie bolgarske politične jav- nosti. Tarn smo čitali nekaj dokaj pri- jazni'li in spravljivih besedi glede raz- inerja do nas, toda ničesar o glavni za- devi, ki nas loci, to je podjetju makc- donstvujočih in o jnakedonskem »pro- blemu« sploh. Da to ni sluöaj, je jasno; bolgarski buržuj še ni priznal današ- njega stau ja iskreno. Bojimo se, da baš ta zadeva vedno znova onemogoči po- skusc zbližanja. Hermann Wendel je sicer v članku »Prager Presse« gl'osi- ral znake arbskoi-bolgarskega zbliža- nja zelo optimisti^uo; ni se mogol* iz- ogniti makedonske zad-evo, toda zopet jo je absolviral z optimistienim zakljuc- kom, da bodo baš Makedonci tvorili most za sporazum med Sofijo in Beo- gradom. Vvl najboljši volji pa mn ne moremo pritrditi, ker ne vidimo, kako bi se praktiično realiziralo to, recimo posredovanje — dokler v Sofiji ne re1- signirajo na dežeto ob Vardarju in dokler so baš Makedonci oni, ki rujejo. To nam je zopet dokazal strnmiški slu- caj. Potem pa je vladni sofijski list iz~ reeno naglašal, da bi se moglo govorili. le o diplomatskem zbl'izanju, toda da pri tem ostane Bolgari ja .samostojna država kakor je. Seveda od vlade kralja Borisa Koburškega drugačne izjave v tem pogledu ne moremo in ne smemo prieakovati. Velik del bolgarske buržuazije se zbina v narodnoliberafni stranki, ki jo je svojeas vodil Radoslavov. Njeno sta- lišče je dovolj znano. Ti ljudje so z vsa^ kirn, samo da so proti nam. ' Oni del bolgarske politične javuo- sti, ki se izreeno postavlja na vsesl'o- vanskö stališče in ki ima v profesorju Bobč-evu svoje središče, ima sicer za ideal zbližanje z nami, toda o make- donskem problemu je pisal v svojib pu- blikacijah popoinoma v bolgarskem smislu, kakor ostafo mešoanstvo. Edina stranka, ki je v tem pogle- du izjema, so zemljoradniki. Na razpo- lago so izjave vodilnih članov stranke, toda — iz emiigracije. Ti so izjavili v člankiJi s podpisom, kakor n. pr. Kosta Todorov v Beogradu, da je ideal stran- ke popolno združenje z Jugosraviijo v eno državo, tedaj v öbliki programa kneza Mihajla übrenovica iiz šestdese- lih let prejšnjega stoletja, na katerega se prav zavestno sklk:ujejo. Sliicniih iz- jav od stranke in njeniih organov v J3o]garigi seveda ne moremo pritako- vati; ker pa je enako naziranje glede 8i*bov propa.gi.ral že Stambolijvski več let, smemo računati, da je moeno raz- siirjeno v stranki. Toda glede bodoeno- sti zemljodelske stranke v Bolgairiji si. ne smemo delati preveliikih ihizij. V tem stanju je danes dusevno razpoloženje ta in onstran Timoka. In 7. njim nam je računati za sedanjost. Že v bl'iziiji bodočnosti pa bi se mogla sivar naglo boljšati. A nioranio se še nekoliko bolj oddaljiti od nesrečniib kr- va,vih vojnib let in — bolgarska vlada mora odločno pokazati makedonstvujo- čini razbojnikoni svojo voljo in moč. Potem naši vfadi ne bo vec treba žalostnih demarš. PoSiiika p GROZNO DKLO MAKEDON- STVUJOČJJH. V mestu Strumki, ki k- ži v Makedoniji ob bolgarski meji, so dne 1. maja bolgarski komiti povzro- ci.li krvav pokolj. V kavarno »Srbska krona«, koje lastnik je neki Iliija Ka- zarevic — ognjevit preganjevalec če- tašev, so vrgli bombo, ki jc eksptodi- j'ala in ranila 17 oseb, 2 pa ubiila. Na- padaici so pobegnili ter streljali mod oroznike, ki so jib zasledovali. Vrgl'i so tudi bombo, ki je ranila več orožnikov, onega vojaka pa so ustrelili. — Oim se jo izvedelo po Beogradu o podrobnostib atentata, so v zunanjein niiniistrstvu priipi'avili vse, da pomladanske komit- ske akcije v kali zatro. V Beogradu se je vršila šiTša konferenca o korakih, ki naj se napravijo proti Bol'garski. V razpravi se je zahtevalo, da mora Bol- garska dopustiti, da smejo naše zasle- dovalne čete prestopiti bolgarsko mejo in na bolgarskem ozemlju zasledovati zločince. Vlada bo tudi zahtevala v So- fiijl, da se končnoveljavno razžene ko- niitaški komite, ki povzroča večno no- ve nemire in krvoprelitja. Zahtevala bo tudi odškodniiio za ubite in ranjene. Protostna nota bo vsebovala tudi za- btevo po jiaiiLstvu za varnost naše meje. P STAVKA NA ANGLEŠKEM. »Britiish Gazette« objavlja razglas mi- nistrskega prodsednika BaJdwina, v katerem se naglasa, da je bita s sfavko,- ki povzroča vsak dan i>et miijard di- nairjev škode, napadena ustavna oblast. Proglas pravi: »Vsi državlj&ni naj z junaštvom in s potrpljenjem pre- našajo vse težave. Postavite se za vla- do, ki ima nalogo delati za svobodo in za prasti'z naroda. Narod je napravil parfament za svojega zaščitnika. Sploš- na stavka je izzLvanje. pariamenta ter vcxli k anarhiiji.« — Proglas vrhovnega generalnega sv-eta strokovnih organi- zaci-j pa naglasa, da je stavka samo go- spodarskega značaja, in dia se zahteva od vsakega člana vzorno vedenje, da policiija ne bo imela nobene možnosti za interveneiije. Izbruh nemirov bi sai- mo škodoval uspešnemu koncu stavke. Raaven vladnega lista in Hsta geuerai- nega sveta kongresa strokovniii orga- ni/zacij so dosedaj izšle samo »Times«. Ostali listi se niso mogli tiskati. »Daily- Mail« razšiTJa v Angliji veliik del' svoje v PariKu tiskane naklade. Postno služ- bo mod Anglijo in kontitnemtorn oprav- ljajo letala. Celjska ksronikap c ZAPRISEGA V0JAŠTVA. V sredo dopoldne so prisegl'i letošnji no- vinci zvestobo kralju in domoviini, G. polkovnik Naumovic je nagovoril zbra- no vojaštvo z lepim patrijotičnion na- govoroin, nakar je vojaštvo, ločeno po veroiizpovedi, priseglo. Sodelovala je Ijiibrjanska diviziijska godba, ki je tudi j)opoldne konceriiiraJa v mestnem par- ku. Zvečen' je bil koncert v kavarni Ev- ropi. V četrtek jutro je odšla celjska gamizija z godbo na Baško jurjevat in se je vrnila popoldne, oziroma šele zve- čer. c DIJAŠTV0 ZAGREBŠKE VIŠ- JE PEDAGOGICE ÖOLE V CELJU. V sredo je dospelo na poučnem izl'etu v Gelje 22 slušateljev in slušateljic višje ped'agosko Sole iz Zagreba. Vodil jin je dekan filozofske fakultete univ. prof. Frumencij X. GUasba pa živali Stvar vendar ni tako nenavadna! Zakaj bi o tem malo ne pokramljali? Res je, da vladajo med glasbo in žival- mi prav živabni odnošaji! Siva davni- na, ohranjena v pravljicah od rodu do rodu, nam to fepo izpricuje. Ali niste še nUcdar slišali pravljico o slavnem pevcu Orfeju. ki tvori tako- rekoč najstarejšo pričo intimnega raz- merja med glasbo in živahni? Saj ve- ste: kadar je pel in brenkal na svojo li- ro, so ga ceso skale in šume poslušalo, čeprav niimajo uses — tembolj pa se- veda živali, ki jih je Zevs oblagodaril z ušesi. Vse je utihnilo takrat in po- slušalo m željno srkalo vase sladke gl*a- sove božčinskega pevca. Srne in jeleni so stopili iz grmovja, volk in medved sta se jirn složno pridružila, zajci so vmes strigl'i z uscsi in jih nastavljali, in ptice so utilmile, in ribe so pomolile glave iz valov, ki so nehali šumljati, in vse je pozabilo na glad in sovraštvo. In kam or je stopal bozanski pevec s svo- jim očarujočini petjem so mu zadivrje- ne živali sledile, da jim lo nobeden onih sladkih glasov ne bi ušel. Kako pa se je ta pisana družba spogledala, ko je bilo pesmi kon.ee, o tem pravfjica mol- či. In ko se je podal na turnejo čez morjie, so se mornarji polakomilL nje- govib zakladov. Da bi jLli pesem nje- gova ne ocarala — prefriganci — so si ušesa zamašili in ga vrgli v morje. In delfina je njegova zadnja pesem tako ganila, da ga je ponesel1 na svojem hrblu na obrežje. Seveda jeOrfej debil zadoščenje — mornarji so bili kay.no- vani in tudi dragocenosti svoje je dobil nazaj. Je pač pravljica. Lopa je in poučna, še bolj pa gan- ljiva. Da-li je re.snična, nimamo povo-' da dvomiti. Živali pač imajo smisel za gl'asbo. Čemu je neki rigal in se drl ncki asel na poti domov ko je zaslisal zvecer iz odprlega okna glas klavirja in so- pranistke, ki je neusmiljeno dajala du- ska svojim pljučani? Kaj hočete. dan- danes ni več Orfejev ... In živall so vrbtega celo zelo — kritične. Ko so mi, majlinemu fantiču, kupili orglice — če- mu neki bi bil tulil naš pes, ko sem mu godel in piskal, da je šlo vsem skozi ušesa? In kače! Te cel'o loci jo instrumen- te! Kako jih kar hipnotizira glas pi- ščali! Kakor jim veleva, vstajajo, se vr- tijo v rilmu, ]ilosojo takorekoč, in zopet obstajajo in izginejo v kosarico. One pač občutijo glasbo kot umetnost, zato jo interpretirajo s telesnimi gibi. Pa kaj le segam tako daleč! Zna- no je vendar vsakomur, ki je pogledal kdaj v živfjenje na vasi, da pastiir ali hlapec žvižga živini, ko jo je prignal napajat. I'ol bolj sladka jc voda, se zdi. To je že stara izkušnja. No, kakor si pac gospoda pri polnih mizah privošči koncert, *ali kakor v Celjskem domu po- sluša radio, ko srka črno kavo . . . tako se tudi uboga živinca, ki ves dan gara i«i ilela in no slavlja nikakih visokih umetnLskiih zahtev, zadovoTjuje s pri- prostini žvižganjem in ob njem sla.stno in pobožno srka bistro vodico, ki jo je Bog dal. A ne samo to. Öe druge, daleko.sež- nejše učinke glasbe na živali so za- sledili. V casopi.sih je bila objavljena vest, da so prišli v nekem veKkem mlekar- skem podjetju na Nemškem — ali pa v Aineriki, drugjc kaj takega itak ni mo- goče — do presenetljivc ngotovitve. Ko je bilo čas niolzti, so v hlevu zacele delovati lajne in gramofoni. To je bil pač nedol'zon eksperiment, opira^- joc se kajpada na dotlej še bolj nezna- ne uplive glasbe na živali. In na veli- kansko začudenje in veselje so dognali — da je bilo ob spremfjevanju godbe namolženoga šest in pol odstotka več mloka ko ponavadi! Dragocena ugoto- vilev za mlekarsko industrijo! A to je šele začetek. Stvar stro- kovnjakov bo, da izpeljajo stvar do konca. Ugotoviti bo treba, kakšna glasba jc pri novem, sicer res nena- vadnem občinstvu bolj prirjubljena — | klasiena ali moderna, ali morda celo narodna. Ko bo to ugotovljeno, bo moderna tebnika in industrija dobila novo to- rišče. Prav odlično vlogo bo imel go- tovo radio. Oddajaft se bodo medna- rodni koncerti nalašč za to, in po ve- li'ki'h hleviih bodo nameščena ob jaslih tudi slušala . . . Po bolj zakotnili rovtarskih vaseK stvar pač ne bo tako hitro prodrla. A upajm'o, da novi izsledek znanosti tudi tani ne bo ostal brez odmeva. Radio je res precej kompficiran in naši ljudje po hribib tudi še dolgo niso amerikan- ski farmarji. A poslužujejo se lahko dni'gega, bolj popularnega in doma- cega priipomočka: lajne ali pa gramo- fona. S tem si bo opomogla tudi iiidu- slrija te vrste, ki baje nie kaj ne gre. Producirafa bo komade s preizkušeno uplivajočimi komadi, ki jih bodo po- klicani činitelji razširili potem po kme- tib. Sicer je pa njihova stvar, da skr- bijo za napredok. Oni bodo že našli prava pota . . . Ta reč nikakor ni smešna, ampak ras moderna, napredna in koristna. Bog ve, s čim nas moderna znanost še preseneti! Nam se še sanja ne. Pa s tem predniet našega kramlja- nja še dolgo ni izčrpan. Muzika in zoo- logija! Kaj se da še vse povedati! Od kosa, ki so žvižgati nauči, preko ka- nareka, ki zna peti, kakor ona mala lajna poje, pa do črička, ki ga iinaš v kozarcu na oknu in te na vse zgodaj zbudi, da ti gre skozi mozeg in kosti —! A naj bo dovofj. Stran 2. »NOVA DOBAc Štev. 51. Stepanek. Izletniki so iz druge učne skupime. Zanimajo jili tehnične napra- ve in tovarne v Sloveniji. V sredo zve- čer se je vršil v hotelu Evropa aniimi- ran prijateljski sestanek, katerega se je udelezilo skoro vse celjsko učiteljstvo in razni znanci slušateljev. V cetrtek so si ogl'edali i\zletniki Westenovo to- varno, cinkarno in kemicno tovarno ter še neke druge zanimivosti celjske- ga mesta. Nato so se odpeljali preko Savinjske doline v Mežico, od tarn pa po Dravski dolini na Falo, v Ruse in Maribor. c RAZSTAVA V MEŠČANSKI SOLI. V soboto ves dan iai v nedeljo bodo do 11. ure razstavljeni občinstvu na ogled vsi pismeni in risarski izdel- kL vajencev in vajenk tuka.jšnje obrtne nadaijevalne Sole. Vstopnine ni. Ob 11. .uri se pa zaključi šolsko leto 1925./26., ter se razdelijo spričevala. Najprid- nejši pa bodo cleležni tndi lepih denar- nih nagrad, katere so naklonile posa- mezne zadruge. c CVETLIÜNI DAN CELJSKE POŽARNE BRAMBE. Prejeli smo: Za due 9. t. in. nameravana prireditev cvetticnega dne s promenadnim kon- certom mora odpasti, kor nas je vod- stvo Rdečega križa v Celju — z ozirom na okolnost — da tndi ono 9. t. m. prr- redi cvetlični dan, za to naprosilo. — .Glede na dejstvo, da je omenjeno drli- st vo človekoljubiiega značaga, smo ra- devolje prosnji ustregli in svojo prire- ditev odgodili na 6. junija 1926. Pro- simo vsa društva, da blagovolijo to bla- gohotno upostevati, in da na dan 6. ju- nija 1926 ne prirediijo nikake veselice ali slavlja, da ne bi mi trpeli vsled te- ga gmotne škode. Nadejamo se, da sc vsako društveno vodstvo temu uljud- nemu zaprosilu odzove, za kar Lzreka- mo že sedaj vnaprej nažo najtoplejšo zahvalo. — Prostovofjna požarna bramba Gelje. c DVA KONCERTA VOJAŠKE GODBE J)RAVSKE DIVIZLJE prire- di celjvski okrožni odbor Društva Rde- čega Križa KraFjevine Srbov, Hrvatov in Slovenoev v Celju. Prvega v soboto, 8. t. m. v kavarni »Evropa«. Zauetek ob 20.30 (poldcveti'h zveoer); vstopnina 5 J.)ln. Drngi bo promenadni koncert v mestnem parku, v node]jo ob enajstih, a v slučaju slabega vremena ob 17. uri (piotih popoldne). Vstopnina 2 Din; di~ jaki, vojakl in otroci plačajo polpvico. Pri obeli koncertili se bodo ob vstopu preplaciJa v 9vrhe Drustwi Rdečega Križa hvaležno sprejemala, zato se ne bo pobiralo med konoertoma v posebne svrhe niti se ne bo prodajalo cvetlic in dr. — Pri tej priliki naj povdarimo, kako zmotno je naziranje nekaterih, ki ne poznajo organizacije našega Dru- štva Rdeoega Križa in ciljev in nalog, ki si jib je stavilo, ter trde, da se s pod- piiranjem tega društva vzpodbuja na vojsko. Tern povemo, da je naše dru- »tvo usfnnovljeno samo iz elovekoljub- niih nanienov, kar je povdarjeno tudi v prarviliih. Njega naloga je, zbiirati sredstva itn pripraviti vse, kar je po- trebno v pomoč človeštvu, kadar je v nevarnostih ali nesrečah: Pomoč ob ve- likili požariii, potresili, poplavah, epi- demiijah itd., da se njih straliote čiin- bolj omilijo ali celo odstranijo. To je nafoga Rdečega Križa, ki tedaj nika- kor ne omejuje svojega delovanja uprav na vojni čas, ko tarejo človcštvo najhujše nezgode in je blagodejne po- moci našega društva najbolj polrebno. Pödpiisani odibor zato pričakuje, da mu bodete, someščani, s prispevki omogo- oili pripravljati vse potrebno za izvr- šitev njega naloge, osobito ker vam mo- re za oddolžitev nuditi prvovrsten umetniski užitek. — Odbor. c PLANINGI! Radi bližnjega obč- ncga zbora poziva odbor Savinjske po- družnice S. P. D. člane in članice, da plačajo članarino za leto 1926. pri g. Vrtovcu, drogerija »Sanitas« v Gelju, in da se udeležijo občnega zbora v re- stavraciji Narodnega doma due'11. i -^V -'¦-.: --^ čevlji» so eleganfni in irpež* i, fiobijo se »amo p» i . Maitkovie, SlomskoY ti?gr X. Barve, firnez, laki, karbolinej, kit, čopiči, barve v pušicah ter vse v stroko spadajoče predmete v najboljSi kakovosti nudi Franc Čuk, Celje 10 Prešernova ul. 5. 7 En par pavov, dka mlada otfčatrska pzs»9 mleko (Din 2*50 lit.) prodaja Sabljak, Medlog 14 (pri Joštovem mlinu). 2 2 UNION HORLOGERE I Ant. Lečnik I I urar, juvelir, optik I ft Celje, Glavni trg. 1 I Kupuje zlato in srebro. I 36-6 w u a 19 B C Q O o 10 V 0 «i t. 3 'S u ft a e > 00 AlofziJ Prali pletarsko podjetje, CELJE, BRLG ST. 39. Priporočam pletena sobne in vrtne garni- ture iz šibja ter trstike po najnovejših vzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela Cene zmerne! Delo solidno! Naznanilo ppesclitve. Cenj. občinstvu vijudno naznanjam, da sern preselil svojo 5u—19 ===== trgovino m z dam ski mi in moskiimi ===== a&an^^iki ==--=¦—-- ter pHpadajodimi p^ec^meti ii Gosposbi ullcl št. 27 v isfi olici ŠL 3 (euasppotS hoteiu „Ba3k ¦.-. w") ter se priporočam cenj. strankam. Fi«snc Cer*aiB| modisterija, Celje, Gosposka ulica št. iB« Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove 19 različne obleke itd. pri Ivati Mastnaku, Oelje, Kraija Petra c. IS. ttiatinfaSitiira in laslna izdeloValttica oblsH- Novo dospelo angleško in češko datnsko in moško blago za pomladno sczono v veliki izbiri in naj- boljši kakovosti kakor tudi vse manufakturno 50 in modno blago pri 16 Fr*. Karbütnnx, Ce8jey »Pri čebeli« K«*alja Petra c. 3, Josip KOS, Celje, Ljubijanska cesta 10 IzdBlouQlniCw ^sa&ovFsfnlh mošhih, 50 žensMh in oMkih čevljsv. l0 Izdeluje vsakovrstne goruje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila po znižani ceni. Postrežba solidna. slaačičarna j Celje, Dečko v trg S na dčbelo — na d^obno« Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnih ; 50 bonbonov in slaščic. 34s ' ________ _ _ _ _ _ ! Nogavicel za I dame I Nogavicel za I gospode I iNogavicel I za I I otroke I Rokavice vseh vrst L. ^utan, (3elfe 50'3s AH ste si že kupiii pomladansko obleko? Ako ne, se Vam priporoča manufakturna in modna trjS"t'VO HARLEY - DAifiDSONOVIH MOTORJEV kateri so danes najpopolnejši in najmoder- nejšega tipa, kakor tudi najboljši in najhitrejši motorii sveta. Prost se cenj. odjemalce, da se radi naročila Harley - Davidsonovih motorjev takoj obrnejo na podpisano tvrdko, katera Vas bode takoj in solidno postregla. Pripomniti je, da potom kabelskega naročila traja dobavitev motorjev 40 dni, tvrdka ima pa večjo količino Harley-Davidsonovih motorjev na poti. Se priporoča k;a cenj. naročila ________DRAGO GAMS, CELJE, GftBERJE 91»________ Delaj, nabiraj in hrauil v; O •G — * "35 " « o N ° s ^ c o. :^ o N 3 OK) ? t rt •v o Popolnoma varno naložife denarne prihranke pri zadaigi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v GabeHa pri Celju Obrestuje hranilne-vlog,e p<) 6%- . Večie stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dorn. " Jamstvo 7.u viogf naci 1 •nilii.Vii 250.000 Din Plsama v C^lju, Preäernova ullea st. 15. C-;, je denar! Kamnosešfta indusfrijsba dražba Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne . spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najrnodernejše oblik Za- htevajte načrte in proičičune. Tiska in izdaja Zvezna tfskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja P^wel Zabukošek | za tiskamo Milan Öetina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.