Published and dutributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA * AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLUME IV,—LETO IV.
CLEVELAND, OHIO TOREK ( TUESDAY) MAY 24th 1921
Single Copy 3c.
St. 121
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
VELIKA BITKA MED NEMCI IN POUAKIV TEKU.
OBE STRANI SE POSLUŽUJEJO TOPOV IN STROJNIH PUŠK. NEM-CI SO POSLALI ZAVEZNIKOM NOTO, V KATERI SE ODPOVEDUJEJO VSAKI ODGOVORNOSTI ZA STANJE V ŠLEZIJI.
k
štirje bataljoni angleške pehote odšle v Šlezijo.
London, 23. maja. — Danes popoldne je bilo uradno naznanjeno, da je angleško vojno ministrstvo odredilo, da štirje -bataljoni pehote nemudoma odidejo iz renskega okupacijskega o-zemlja v Zgornjo TŠlezijo.
Angleži se bojujo ob strani Nemcev proti Poljakom.
Berlin, 23. maja, —— Neka brzojavka, ki je danes dospela iz Beuthena, pravi, da so se nemške prostovoljske čete in atii^leške čete v Annenbergu borile skupno proti Poljakom, (ki so bili v boju premagani. Združene nemško-angleške čete so napadle neko strategično postojanko in jo iztrgale iz rok Poljakov. Nemške in angleške čete so pri terti vzele tri poljske topove.
Zavezniki poslali mirovne odposlance v Šlezijo.
Pariz, 23. maja. —? Uradne francoske brzojavke pravijo, da je visoka zavezniška komisija poslala z Zgornjo šlezijo komisijo, da posreduje pri Poljakih in Nem cih za povratek miru.
Nemški poslanik pri Briandu.
Pariz, 23. maja. —- Nocoj je bil pri ministre&em predsedniku Briandu nemški poslanik dr. Myer ter «e posvetoval z njim glede šlezijskega položaja. Kot se razume, je Briand naročil dr. Meyerju, da naj sporoči nemški vladi, da ako se hoče izogniti^ zavezniški akciji, tedaj naj odneha z vsemi agresivnimi koraki v Šle-ziji.
-O-
SOCIJALISTI V AMSTERDA-MU SO ZMAGAU.
Amsterdam, Holandsko. ■ — Občinske volitve, ki so se pred kratkim vršile v tem mestu, so prinesle socijalno-demokratični stranki veliko zmago. Izmed 45 Unestnih odbornikov, so jih dobili socijalisti 14, komunisti pa 3. Uspeh socijalistov je tem pomembnejši, ker so vodili proti njim j ako besen boj takozvani anti-revolucijonarji ali ndkaki ho-landski fašisti in pa tudi komunisti. Bodoča mestna vlada bo sestavljena kot sledi: Socijalisti 14, kc^unisti 3, klerikalci 3, anti-revolucijonarji 4, krščanska zgodovinska stranka 4, liberalna liga 5, nevtralna stranka I, liberalni demokrat je 2. To je bil prvi slučaj, da so volile tudi ženske, in kot je razvidno je sorazmerno največ žensk volilo socijaliste.
-O-
UNIJSKI ZASTOPNIK OBSOJEN.
PARIZ, 23. maja. — Danes proti večeru je francoski^ ministrski predsednik Briand prejel od generala Lenroda, ki je načelnik zavezniške komisije v Zgornji Sleziji, brzojavko, v kateri Sporoča, da sta dva bataljo-nemških čdt, ki sta se tekom zadnjih dveh tednov zbirala ol} nemški meji, prestopila na šlezifgko ozemlje.
BERLIN, 23. maja. — Iz Oippelna prihaja poročilo, da .le med Nemci in Polja'ki v teku huda bitka, v kateri se obe strani poslužujeta topov m strojnih pušk. Posebno Vroč je boj v okolici Krapi-tza. Obe strani kopijeta strelne jarke in med prebi-valistvom,jki beži iz mest, je Zavladala silna panika.
Današnja Montagspost po-foča, da je nemška plebiscit-komisija napadla Ahnan-ki je bil tri tedne v ro-l^ah poljs'kih upornikov. Po-Jjaki so pri tem izgubili tri topove.
Isti list poroča tudi, da so Nemci zasedli strategične l^o'sto'jan'ke pri Grossteiinu,
'Severovzhodno od Annaber-Ra, pri čemur so zaplenili (iva metalca min in sedem ^trojnih pušk.
^ Nemška vlada je poslala v četrtek na francoteko vlado ^oto, ki je bila dana v jav-^lost danes, v 'kateri se nemška vlada odpoveduje vsaki odgovornosti za rastoči kon flikt v spornem šlezijskem Remiju. Obenem nemška vlada tudi zavrača francosko zahtevo, da pošlje v o-Zemlje denar za izplačanje ^ War je v.
Francoski .memorandum,
?a katerega odgovarja nemška nota, pa je dolžila Nem-Mo, da je prepozno odredi'
da se zatro prostovoljske ^te, 'ki 'so se zbirale proti "?ljakom,ki 'SO zasedli zgor-šlezijske dkraje. ,
F^rancija tudi dolži Nemčijo,
. ^ si ni prizadevala zapreti me-akoravno je Poljska zaprla mejo. Obenem se je za--. '^Valo od Nemčije, da v okra-Zasedene od poljskih uporni-pošlje živeža in denarja za ^Plačanje rudarjev.
p Nemčija pa odgovarja, da je ®'iska meja odprta, dokaz če- Buffalo, N. Y. — Sddnik A-tiči v tem, da je še pretekli lonzo G. Hinkley je obsodil na ®te!k 300 Poljakov prekoračilo 30 dni zapora poslovnega za-
in napadlo Nemce pri Ko
j koncu opozarja Nemčjja, ia	more biti odgovorna
te . ^°8odke v ozemlju, nad ka-iiozavezniki prevzeli celot-'kontrolo, in da ako so se oborožili z artilerijo, stroj-puškami, tedaj je to ža	katero morajo rešiti
J ^^'^'ške okupacijske čete. To-gj^^J^^'Mcija dbljublja, da bo ^ fio pazila, da ne prestopijo "^adaljni prostovoljci, in da »k ° ^ namen ojačilo policij-®.®'le ob nemško-šlezijaki meji.
Nemiri v Egiptu.
Aleksandrija, Egipt, 23. maja- — Danes popoldne je bilo podano uradno naznanilo, glasom katerega je bilo v nemirih, ki so se pojavili tukaj sinoči in danes zjutraj, ubitih 23 Evropejcev ,ranjenih pa je bilo krog I 30 oseb.
Uradno poročilo pravi, da se je neprilika pričela, ko je prišlo do spopada med Egipčani in Grki. Vzrok je baje nepoznan. Prvi spopad je prišel na Anastasia, nakar se je streljanje iz revolverjev razširilo tudi po drugih u-licah.
Ob 7. zjutraj so se pojavili po mestu številni požari; toda do opoldne so bili že vsi pogašeni. Ob 3. uri popoldne je število u-bitih znašalo 23, ranjenih pa je bilo 130, vštevši tri policiste-do-macine. Od civilnih Angležev ni bil nihče ubit ali ranjen. Poročilo pravi dalje:
Streljanje z balkonov od strani Evropejcev in domačinov se nadaljuje. Poveljujoči častnik je izdal prdklamacijo, v kateri grozi, da bo pričel streljati na vse dotične hiše s strojnimi puškami. Policija ije izvedla veliko število aretacij. Čete zavzemajo za večer nove pozicije.
London, 23. maja. — Reuter-jeva brzojavka iz Egipta poroča, da je v Aleksandriji prišlo do bo-,jev med domačini in evropejci. V
mesto so dospele ybjaSke čete, da napravijo red.
Govori te,-da'-je do bojevanja prišlo, ko je neki Grk ubil nekega domačina, nakar so domačini zaceli napadati Grke in tudi druge Evropejce. Predno so dospele vojaške čete so se evropejci zbrali po vladnih poslopjih in zahtevali, da se jih protektira, ali pa se bodo sami. Ko so došle angleške čete, so jih pozdravili z velikim navdušenjem.
■ ' —--O--
PRODUKCIJA V WILLYS-OVERLAND TOVARNI ŠE ZVIŠA.
Toledo, O., 23. maja. — Potem ko je avtomobilska tvrdka Willys-Overland naznanila znižanje cen na svojih avtomobilih za $200, je dobila toliko naročil, da se je danes odredila, da se produkcija za mesec junij zviša za 50 procentov.
stopnika zidarske unije, W. J Styne-a, in sicer radi omalovaževanja sodnijske oblasti. Sodnik je se preje odredil, da se Sty ne in drugi člani unije ne smejo na nikak način umesavati v delavske razmere Eastern Concrete Steel Co., kjer so unijski delavci zastrajkali radi znižanja plače. Sodnik Hinkley je bil pred dve-mi leti izvoljen, ker je njegov nasprotnik izdal več sodnih in-junkcij proti delavcem, ki so bili na strajku, zdaj pa na tak način plačuje delavcem, ker so ga izvolili.	~
POVPREČNA PLAČA V N. Y. JE $26.20.
Albany, N. V. — Državna in-dustrijalna koinisija poroča, da povprečna plača tovarniških delavcev znaša $26.20 na teden, ali 77 centov manj kot pretekli mesec. Vračunjena pa ni pri tem izguba, ki jo trpe oni delavci, ki so brez dela. V teku enega leta so se plače v splošnem znižale za približno 30 procentov.
-O--
TARIFNA PREDLOGA ODOBRENA.
Washington, 23. maja. — Poslanska zbornica je danes odobrila konferenčno poročilo z ozirom na nujnostoo tarifno predlogo, ki potrebuje samo se predsednikovega podpisa, da postane zakon.
=-O-
NEZAPOSUENOST V DETROITU.
Detroit, Mich", — Poročilo, ki ga, je izdala zveza delodajalcev, izkazuje, da se je število zapos-1 j enih delavcev znižalo za 1776 mož. To je prvi teden, ko položaj ne izkazuje izboljšanja, odi kar se je industrija aopet začela oživljati.
Železničarji bodo tožili.
Washington, 23. maja. — Voditelji železničarjev trdijo, da ko je vladni železniški odbor naznanil, da se bo s 1. julijem železniškim delavcem odtrgalo plače, je to napravil, ker ne razume smisla železniškega zalkona, glasom katerega je ta odbor prišel v obstoj. .	j
Delavski voditelji pravijo, da je vladni železniški odbor nekako taka organizacija kot meddržavna trgovska komisija, in da bi morala podati svoje odločitve le na podlagi dokazov, ki so bili predloženi v Chicagi tekom zaslišanj obeh strani.
Dejstvo, da je odbor naznanil nameravano znižanje še predno so vsa zasliše^nja zaključena, kaže, da odbor ne pozna osnovnih principov, na katerih temelji, in železniški delavci so prepričani, da bo t'ako odločilo tudi zvez no sodišče, kamor se bodo delav-
Italijanski socijalisti imajo 125 poslancev
Rim, 23. maja. — Končna poročila o izidu volitev v italijanski parlament potrjujejo zgornje vesti, da so socijalisti vendarle dosegli precejšnje uspehe. Novi parlament bo izgledal kot sledi r
Koalicijski poslanci .......221
Socijalisti . . ............125
Klerikalci.............. 106
Komunisti ,............ . 15
Fašisti . , .............. 28
Agrarci................ 22
Republikanci ............ 9
Jugoslovani............. 5
Nemci................. 4
Nova zbornica se bo sešla v juniju. Najbrže bodo koalicioni-sti zopet zbrali Giolitija ministrskim predsednikom.
Socijalisti so dosegli precejšno zmago, akoravno se po socijalisti-čniih trdnjavah kot so MUan in Turin, okrog 50 procentov voUl-cev ni vdeležilo volitev. V zad-
. 1 .1.	,	njem parlamentu so imeli socija-
c, obm,h za »odno ^.jukcjo, ka-	pa.Iancev. toda na-
dar bo vladni odbor naznanil, za koliko naj se znižajo plače železniških delavcev.	'J
V tožbi na sodno prepoved proti uveljavljenju mezdnih znižanj, bodo delavski voditelji navajali kot vzrok, da je vlada v Waahii*tonu močno pritiskala na železniški odbor v Chicagi, d^ poda železniškim družbam ugodno nlločitev.
Strojevodje in mezdno znižanje.
Konvencija lokomotivskih Strojevodij, ki se vrši v Clevelandu, je zdaj že v svojem tretjem tednu. Glavno vprašanje pred konvencijo je še. kakšno naročilo naj se'da delegatom, ki bodo šli na konferenco, ki se bo vršila v Chicagi 1. julija. Skoro brez govora je, da se bo delegatom podalo naročila, ki bodo v soglasju z fer solucijo, ki je bila sprejeta na tekoči konvenciji pred enim te* dnom. V oni resoluciji je bilo naročeno uradnikom, da ne sprej mejo nikakega znižanja, dolcler se ne zniža draginja, in da se ta po njihovem mnenju še ni dovolj znižala, da bi se moglo govoriti o kakšnem znižanju plače.
Washington, 23. maja. — U-radniki železniških družb, ki se sedaj nahajajo v Washingtonu, kjer se vrši senatna preiskava železniškega položaja, izjavljajo, da je največja kriza železniškega problema preminula, in da se zdaj obrača na bolje. To miši je- ^ nje je očividno posledica naznanila vladnega železniškega odbora, da se bo znižalo delavske plače in pa vesti, da se bo tudi cena premogu znižala.
-O—-
UUBAVNA TRAGEDIJA.
San Angelo, Tex., 22. maja. ->— Nelson McNeil je ljubil Dorothy Harris, toda njeni starši so silno nasprotovali zakonu. Zato sta mlada človeka pobegnila. Ko sta oče in mati dekleta o tem zvedeli, sta se podala v avtomobilu za ubeglima in ju dohitela. Pričelo se je strpljanj«. Ko so starši dospeli do razbitega avtomobila, so našli v njem mrtvo svojo hčer in njenega ljubimca. Oblasti sedaj vodijo preiskavo, da doženejo, da-li se gre za u-bojstvo, ali umor in samomor.
-O-
vzlic temu bodo še tudi v prihodnji zbornici imeli #v rok»h ravnotežje sile.
Na drugi strani pa je poraz fašistov, ki so upali, da dobijo večino v zbornici, tudi velika zmaga, za katero so v prvi vrsti odgovorni socijalisti.
Izvolitev nemških in jugoslovanskih poslancev spravlja na površje vprašanje, v kakem jeziku bodo ti poslanci govorili. Seda") je italijanski jezik uraden, toda poslancem iz francoskih pokrajin so imeli dovoljenje govoriti tudi francosko.
-O-
BURLESON PRODAJA V BERLINU BOMBAŽ.
London, 23. maja. —r Bivši poštni mojster Zedfnjenih držav, A- S. Burleson, ki je bil za časa vojne eden izmed najbolj zagrizenih hujskačev proti vsemu, kar je bilo nemškega, se sedaj nahaja v Berlinu, prodajajoč svoj bombaž, ki se ga je pridelalo na nasadih, obdelanih « ^ pomočjo kaznjencev in sužnjev. Ako se kupčija ne bo obnesla v Berlinu, tedaj bo odšel na Dunaij. O novem klerikalnem ministrskem predsedniku, dr. Wirthu, je podal Burleson zelo laskavo izjavo. Burleson pravi, da je dr. Wirth močen in pošten uradnik, ki bo storil še veliko, če se mu bo nudila prilika.
-o-
ŠTIRJE CLEVELANDCANI V AVTOMOBILSKI NESREČI V LORAINU.
Koliko Slovencev se bo smelo naseliti v Clevelandu.
CLEVELANDSKI NASELNIŠKI KOMISAR JE PRERAČUNAL, DA BO DOPUŠČENIH DO 1. JULIJA PRIHODNJEGA LETA V CLEVELAND LE 290 SLOVENCEV. TAKO DOLOČA NASELNIŠKA PREDLOGA, KATERO JE PODPISAL PRETEKLI ČETRTEK PREDSEDNIK HARDING.
Lorain, O., 23. maja. — Sinoči se je prevrnil v bližini Avon obrežja avtomotcil, v katerem so se nahajali Štirje Clevelandčani. Dva sta pri tem dobila zelo resne poško3te. Poškodovani so: — Paul Slanina, 1158 E. 68. St. Jos. Luce's, Samuel Lucas in Jos. Frane. Stanje Slanine in Jos. Lucasa je resno.
-O-
ŽENSKA OBSOJENA V DO ^ SMRTNO JEČO.
Warren, 23. maja. — Danes je bila obsojena v dosmrtno ječo ZLOČINSKI VAL V NEMČIJI. Mrs. Alta Kohler, ki je bila obtožena, da je 5. decembra umorila
Berlin, 23. maja. —, Kriminalnost se je v Nemčiji izza vojne zvišala! za 2000 procentov. Tako se izjavljajo zavarovalninske družbe, ki podajejo to kot vzrok za zvišanje zavarovalninskim cen.
svoja dva otroka, nato zažgala hišo. Njen odvetnik je izjavil, da se bo vložilo prošnjo za novo obravnavo pri prizivnem sodišču, kajti tukajšnja sodnija je tozadevno prošnjo zavrnila.
Clevelandski naselniški komisar John Prucha je včeraj podal številke, iz katerih je razvidno, koliko oseb vsake narodnosti bo lahko prišlo v Cleveland od sedaj pa do 1. julija 1922, ko bo nujnostni zalkon, ki ga je pretekli četrtek podpisal predsednik Harding, prenehal biti veljaven. Številke temelje na rezultatu ljudskega štetja, ki se je vršilo še leta 1910. Kot določa sprejeti zakon, bodo do 1. julija prihodnjega leta dopuščeni le trije odstotki od vsake narodnosti, kolikor je bilo prebivalstva iste v Združenih državah v letu 1910.
Kot razvidno iz poročila mestnega na'selniskega komisarja, bodo Jugoslovani in Italijani od novega -začasnega zakona najhuje prizadeti.
Ni v eno ameriško mesto ni prihajalo toliko Jugoslovanov kot ravno v Cleveland, sedaj pa se bo naselniški tdk vsaj za 13 mesecev skoro docela ustavil. Sprejeti zakon poleg tega tudi določa, da imajo predno^ pri naseljevanju žene, očetje, materi, bratje in 'sestre onih, ki so ameriški državljani, in pa taki tujezemci, ki imajo prvi državljanski papir ali pa ki so služili v Ameriški armadi.
Tu navajamo tabelo, iz katere je razvidno, koliko oseb vsake narodiiosti bo mogl-o priti v Cleveland do 1. julija 1922:
SLOVENCI .......... 290
SRBO-HRVATI ...... 98
ANGLEŽI ...........1048
NEMCI ............ 1491
HOLANDCI .......... 53
AVEDI .......;.... 44
NOR VEGI ........... 11
DANCI ....................14
ITALIJANI .......... 320
FRANCOZI.......... 34^
SPANCI .............. 2
PORTUGALCI ....... 1
ROMUNI ............ 35
,GRKI ............... 9
RUSI ................ 30
POLJAKI ........... 581
CEHI ............... 538
SLOVAKI .......238
RUTENCI ........... 238
BOLGARI ........... 3
LETJE .............. 65
JUDJE ............... 425
MADŽARI ........... 482
ARMENCI .......... 3
FINCI ............... 12
SIRCI ............... 10
TURKI .............. 1
RAZNE ^fARODNOSTI 33
Kot se izjavlja naselniški komisar, so Nemci in Angleži edini, katerih število je tolikšno, da naselniški za-kno normalnega tdka naseljevanja ne bo dosti ali celo nič prizadjai
Kot razvidno iz tabele, bo dopuščenih samo 290 Slovencev. toda "številka je očitno krivična, kajti potemtakem bi bilo leta 1910 v Clevelandu samo dkrog 9600 Slovencev, medtem ko jih je bilo v resnici še naimanj enkrat toliko. Poleg Slovencev bodo najhuje prizadeti Italijani. kajti dopuščenih jih bo v Cleveland 'samo 320.
Načrti za vsiljen je novega za-k^na 80 v teku.
Washington, 23. maja. -— Načrti za vsiljen je novega našel ni-škega zakona so v teku. Glasom triprocentne omejitve, ki temelji na ljudskem štetju iz leta 1910,
ne bo moglo priti od začetka junija letošnjega leta pa do 1. julija 1922 več kot 355,461 tuje-
zemcev t Združene države, kajti ljudsko ietetje v letu 1910 je izkazovalo, da živi v Združenih državah 13,703,987 tujezemcev.
Tu sl«di seznam, iz katerega je razvidno, .^oliko pris^encev iz vsake države bo moglo priti / v Ameriko tekom prihodnjega leta:
Anglija 77,206; Nemčija 75.040; Rusija 51,974; Ajvstrija 50,117 (med temi so očividno všteti tudi Slovenci, ki so bili takrat še podaniki Avstro-Ogrske. Op. ured.); Italija 40,294. Šved-aika 19,956; Norvežka 12,1 I6r Danska 5,449; Francija 3,523; Švica 3,028; Holandska 3,624; Grčija 3,028; Romunija 1,978; T uroij a, 2,759; Portugalska 1,781; Belgija 1,482; Španska 663; Bolgarija 345; Srbija 1339 in Crnagora 161.
Več manjših dežel se ne navaja. Naselniške oblasti bodo imele tudi precej dela z preračuna-njem, koliko posameznih narodnosti pad® pod razne nove države, ki so >e ustanovile izza sklenjenega premirja. Naselniški u-rad in državni department bosta v kratkem podala naznanilo, kako se bo novi zakon izvajal.
-O--
SMRT SKOPUHA,
Pariz, 23. maja. — Ko je Pierre Fontagne dobil od vlade naznanilo, da mora plačati 8000 dolarjev davka od svojega imetja, se ga je polotil tak obup, da je izvršil samomor.
-o-—
ROMUNSKA KRONA V NEVARNOSTI.
Bukarešt, 23. maja. — Tu se je razkrilo zaroto za prevrnitev vlade in upostavitev sovjetskega režima. Aretiranih je bilo pet članov zbornice in 67 drugih oseb.
..........................O........
SPOLNO BOLNI SE NE MOREJO ŽENITI V WYOMING.
Cheyenne, Wyo,, 20. maja. —— Z današnjim dnem postane efektiven zakon, glasom katerega bo morala vsaka oseba, ki se bo hotela poročiti, ob dobavi poročnega dovoljenja pokazati ne več kot 10 dni, staro zdravniško izpričevalo kot dokaz, da prosilec nima nikake spolne bolezni.
STRAN 2.
Erialcopravnost*'
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv:
,THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BuBiness Place of the Corporation_—_M18 ST. CLAIR AVE,
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2,00
Cleveland, Collinwood. Newbursrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00,
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2,75. 3 mo,	$2,00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo.	$4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c,
Lastuie in izdaia ga
Ameriiko-Ju^otlovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, OHIO TOREK (TUESDAY) MAY 24th 1921
"ENAKOPRAVNOST"
KAKO SE DELA ZA MIR.
"Hudič nam je dejal, da se bomo izognili vojne, ako se oborožimo do zoib. Poslušali smo glas hudiča in zdaj plačujemo njegovo ceno." To so besede, ki jih je izrekel pretdkli četrtek v Chicagi na kongresu za omejitev oboroževanja nekdanji državni tajnik pod Wilsonovo administracijo, William J. Bryan.
Bryan nikakor ni naš ideal; njegove napake so številne in njegovi nazori so včasih fgnatični, kot na primer glede prohibicije, toda priznati se mora, da kar se tiče deilovanja prpti oboroževanju in prelivanju človeške krvi, je mož iskren skozinskozi. To je najbolj pokazal takrat, ko je raje-položil resignacijo kot državni tajnik, kot pa <Ja bi hotel imeti kaj opravka pri zapljetovanju Združenih držav v evropsko vojno. V tem oziru se njegovo naziranje ne razlikuje dosti od D^bsdvega. Om je nasproten vojni, ker jo smatra za zlo.
In (njegov takraten nastop se z vsakim dnem ii^azuje bolj upravičenim. Vojna za "demokracijo" je bila* dobljena že pred dvemi leti, pruski militarizem je 'na tleh strt ia zdrobljen, toda mesto da bi zmagovalci govorili, kako ustvariti novo podlago za svetoven mir. pa se ne Sliši nič drugega kot katere vrste strupeni plin je bolj smrtonosen, katere vrste tip bojne ladje bo bolj uspešen, in kakoršni zrakoplovi maj se grade za iprihodnjo vojno. O tej "prihodnji vojni" se govori, kot da je vse dogovorjeno in domenjeno, da mora priti.
In kako vara znajo ti apostoli bodoče vojne goljufati ljudi z govoričenjem o omejitvi oboroževanja. Vzemimo na primer slučaj v Združenih državah. Mornariški program Združenih držav določa, da naj se potroši $500,-000.000 (pol bilijona dolarjev) samo za zgradbo bojnih ladij. V tej obliki je sprejela mornariško predlogo nižja 'Zbornica, nakar je bila poslana še v senat. Tam so že itak dovolj visoko svoto zvišali še za sto milijonov. Ker pa gospodje senatorji dobro razumejo ljudsko psihologijo, so si mislili, da je zdaj Čas, da ®e ljudem nasuje malo peska v oči. Najvplivnejši stebr^i v repuMikanski fito^'ki so dvignili "slovesen" protest proti veliki svoti, ki je določena v mornariški predlogi. Sam senator Irvine L. Lenroot, eden izmed najbo^lj konzervativnih re-publianskih senatorjev se je dvignil s svojega častitljivega sedeža in je dejal:	, ^
Vsi veste, da sem dober republikanec, toda proroku-' žavljanske svobode proti takim jem vam, da ako ne znižamo s vote v mornariški predlo- odredbam najodločneje protesti-gi, tedaj se bodo tega veselili pristaši kake druge stran- ter obenem konstatirati, da ke." To so besede, od kakršnih bi človek kaj pričakoval ®	za
$599.000.000 (Petsto m devetindevedeset mUijonov). To varuje sedaj radikalnodemokrat-se pravi ljudi imeti za norca. Senat sam je svoto zvišal še za sto milijonov, potem pa se z velikansko slo vestnostjo in pompom odbije en milijonček.
Seveda meščanski listi, ki stisnejo poročilo, 'kako je bila sprejeta ta ali ta predloga za povišanje oborožene sile v kakšen kot, vam prineso vest o odbitju enega milijona od svote petsto in devetindeve^tdeset milijonov na prvi strani z velikanskimi črkami. Tako se da nevedno ljudstvo pomiriti, potrpežljivo prenaša davčno breme, in ko pride čas volitev, se komedija prične zopet iznova.
edino upanje, da se temu početju napravi konec,
tiči v tem, da vsak posameznik spozna, da dokler aiam bodo vladali ljudje, ki imajo od oboroževanja, moritve in klanja dobiček, toliko časa svet ne bo dosegel miru.
MAY 24th im
Iz slov. naselbin.
Joliet, III, — Rojak John Zupančič, ki kmetu je v bližnjem Troyu, ima veliko sitnosti, ker je pred nedavnim policija našla na njegovem posestvu neki avtomobil, ki je bil baje pred nedavnim ukraden, ko je stal ob cesti v Gary, Indiana. Te dni je prišla policija iz Gary in odvedla Zupančiča tja, da bo prisoten na obravnavi, ki se bo vršila v Crown Point, Ind.
Mrs. Anna Agnich, 818 N. Bluff St., je naznanila policiji v sredo da je njen sin 18-l.etni Jos. Agnich, odšel v pondeljek iskati si dela, pa se še zdaj ni vrnil. Boje se, da je kam zašel v nezgodo.
Rojak John 'Petru.ša, grocerist in mes^r v Rockdalu, je zatožil nekega L. Verbiča, ki mu dolguje $92.18 na groceriji in mesu že .sedem let. Najbrž, da prej ni bilo kje iskati plačila.
Več poškodovanih delavcev je te dni vložilo tožbo pri državnem industrijalnem odseku za odškodnino. Med njimi so Mar. Pavle-tič, 1520 Dearborn St., proti Coal Products-kompaniji. Poškodovan je bil pri delu 4. oktobra 1919. Pavletič ima štreno hrbetnico in je še zdaj nezmožen za delo. Isto družbo toži Mat. Svetličič, ki je bil istotam poškodovan 16. februarja 1920.
Gdč. Kate Marentič iz Rockda-la, bivša vposlenka pri Gerlach-Barclow-kompaniji, je dobila $185.50 za izgubo enega prsta na roki in druge poškodbe.
Frank Gnudač, ki je bil vpo-slen pri ppdkovarni in je zadobil poškodbe na roko tudi zahteva odškodnino.
Ely, Minn., — Dqe 23. aprila
sta se poročila v Biwabik, Minn.
George Mihelič z Gornjega Su-hora pri Vinici in Magdalena A-dlešič iz Tribuč pri Črnomlju.
'Svatba se je vršila v Belenigra-du naselbini, na katero je dospelo veliko število sorodnikov iz ondotne okolice in iz Gilbert.
Jožef Grabejc je bil operiran v Shipman bolnišnici za Hernia;
zdravje se mu obrača na bolje.
—- lyirs. John E. Brozich v Aurora, Minn., je umrla po dolgi bolezni za posledicaqii influence.
Poleg žalujočega soproga osta-vlja eno hčerko. Iz Ely se je u-deležil ipogreba brat George L.
Brozich z družino in prijateljev.
Calumet, Mich., — Mat Spe-•han je umrl v soboto, 7. maja, v starosti 72 let. Bil je eden naj-starših calumetskih naseljencev,
ter je delal za Calumet in Hecla družbo celih S5 let,
--o-
Iz stare domo^ne.
NENAVADEN TEROR.
"Naprej" od 26. aprila piše:
V nedeljo dopoldne je šlo delavstvo na kopališče, da proslavi spomin na Zatoški cesti padlih žrtev. Ljubljanska policija je pa prepovedala nagovor določenemu govorniku s. Golouhu. Sodrug Golou'h je poslanec, torej po vseh parlamentarnih običajih i-mun, in vendar si je dovolila policija, najbrže po kakem višjem naročilu, poslancu prepovedati nagovor.
Vemo sicer, da je močnejšemu dovoljeno vse, ali civilizirani državi in njenim upraviteljem tako postopanje nikakor ne pristo-ja.	'	_ _______
Vsekakor moramo v imenu dr-! demokrat dr. Kukovec
ski režim.
Ta čin dokazuje obenem, da je slavna "obznana". ki je karakte-ristikon reakcije v naši državi, naperjena tudi proti naši stranki, torej proti delavstvu sploh.
O zadevi bo izpregovoril soci-jalistični klub primerno besedo v konstituanti.
Delavstvo! Obsodi kapitalistični režim pri sedanjih volitvah, režim, ki ščiti celokupno reakcijo, in ki je naperjen edinole proti delavstvu.
PROTI UKINJENJU OSEMUR-NEGA DELAVNIKA.
25. aprila ob 6. zvečer se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani javni shod strokovno organiziranega delavstva. Shod je otvoril s. Tokan, predsedoval je s. Zore, zapisnikar je bil s, Pečnik. V temeljitem govoru je opisal zgodovino osemurnega delavnika ter o-žigosal reakcij onami sklep bel-grajske vlade najprej s. Tokan in še Bartulovič. Obznana je šola za delavstvo, ukinjenje osem urnega delavnika je tudi šola; »družila pa bo delavstvo zopet v eno fronto kapitalistična palica. Oba govornika sta zavrnila ukinjenje osemurnega delavnika v mali obrti z vso odločnostjo in do zadnjega kotička zbrani poslušalci so med ogorčenimi protesti pritrjevali izvajanjem. Mnogo delavstva ni dobilo prostora v dvorani in na galeriji. /Po obeh govorih je narod soglasno sprejel protestno resolucijo, ki se predloži deželni in centralni vladi s pozivom, da preneha s sedanjo eocijalno politiko.
Poraz klerikalcev in komunistov v Avstriji., ^ V nedeljo so se vršile na Nižje-avstrijskem de želnozborske volitve. Krščanski fiocijalci so močno nazadovali, ko munisti pa so popolnoma poraženi. V posameznih okrožjih so dobili le po en glas.
Stanovanjska krissa v Eelgra-du. Malega človeka v Belgradu zadene s prvim majem zelo hud udarec. Bivši minister za soci-jalno politiko dr. Velizar Janko-vič, radikalec, je izdal pred svojim odhodom iz ministrstva za socijalno politiko — ko je Pašič kupil muslimane in slovenske — "samostojne" kmete in je pre-j vzel ta portfelj zopet Slovenec
- novo
stanovanjsko naredbo, ki daje hišnim posestnikom popolnoma proste roke, da lahko vsakega najemnika po volji poatgvjjo na cesto in, kar je najhuje, da smejo hišni posestniki zvišati sedanje najemnine za 60(1 odstotkov. To naredbo je izdal Jankovič na zahtevo hišnih posestnikov, katere vodi večkratni hišni posestnik, lastnik in direktor lista — "Pravde" in narodni poslanec g. Savčič. To stanovanjsko naredbo je izdelal minister Jankovič in sprejel jo je ministrski svet. Saj je Pašič tudi večkratni hišni posestnik in denarja se on še posebno ne brani. Drugi ministri so mu enaki. Na podlagi te naredbe bo pognanih več sto rodbin na cesto, kjer bodo brez strehe izpostavljeni vsem vremenskim in drugim nepriljkam. Zoper to naredbo bije g. Cicvrič že cel mesec boj v "Beogradskem dnevniku", in povsem opravičeno trdi, da so Srbi zunanjega sovražnika premagali, toda sedaj jih je napadel notranji sovražnik — kuče-
»jeno._Blagor ubogim na duhu,
Beograd, 27. aprila. — Sinoči je odpotoval v Italijo predsednik delegacije za trgovinska pogajanja Luciolli. Pred dvema dnevoma je odpotoval delegat Quarti-eri. Današnja "iPolitika" trdi, da so se trgovinska pogajanja z I-talijo prekinila, ker še ni izpolnila Italija svojih obveznosti na podlagi rapallske pogodbe in ker še ni izpraznila vsega našega o-zeralja.
Kar pripoveduje gornja depeša, to je vse prav lepo povedano, ampak vsak človek ve, da so to prazne čenče. Delegati laške vlade niso odpotovali zato, ker "laška vlada še ni izpolnila obveznosti rapallske pogodbe", ampak zato, ker jim je dal g. Pašič razumeti, da sedaj še ni prišel čas, da bi on mogel izpolniti tiste obveznosti napram Lahom, ki jih je garantiral Italiji že leta 1916!
Naši tepci bodo seveda rekli, da je to "visoka politika", če bodo Lahom danes prodali še zadnje ostanke naših pravic, ker re •veži ne vedo, kaj je že vse skle-
varnejši, nego je toil zunanji. V torkovem "Beogradskem dnevniku" zahteva od demokratskega poslanca *a Beograd g. Lj. Davi-doviča, da se zahteva sistiranje te uredbe. Pravi mu: "Neupošte-_ Varno vašsga pasivnega poštenja ! Kdor ne nastopi proti lopo-ta podpira lopove!" Toda skoraj gotovo bo, da ves ta boj za pošteno in pravično stvar ne bo izdal, ker je za uredbo cel ministrski svet in vsa bankokraci-ja, demokratska kot radikalna, ki pravzaprav vladata. Ce demokrati zahtevajo ukinjenje nared. be, vstane Pašič, brada se mu zamaje in bo dejal: "Jaz pravim pitanje!" Demokrati se bodo tega ustrašili in rekli, da niso mislili tako hudo, in da bi le želeli, ne zahtevali.....
Aretirani komunisti. — V Ma-
renbergu pri Mariboru je ,policija aretirala 3 avstrijske komu-niate, ko so hoteli s protidržav-nimi letaki čez mejo. "Narod" pravi, da je bilo vseh v cirilicj pisanih letakov okrog 26 kg. Sev.e-da, protidržavna nevarnost se danes meri kilograme.
Samoumori med mladino. V
zadnjem času je opažati presenetljivo naraščanje samomorilnih slučajev med ljubljanskim dijaš-tvom. Neki dijak se je zastrupil, v Hilšerjevi ulici se je drug dijak obesil, tretjega so pa stražniki ob Ljubljanici rešili (in še na precej surov način),, ko je hotel v vodo skočiti. To 80 suhi podatki, vzrokov pa dosedaj Se nismo izvedeli.
Trgovska pogodba z Italijo
'ker njihovo je laško kraljevstvo, bi rekel Kristus, če bi bil še danes živ.
Meja med Reko in JugoBlavijo.
Dne 2. maja se bodo sestali v 0-■patiji naši in italijanski delegati in pričeli delo za razmejitev z reško državo.
—~-0—
GRMENJE JE OZDRAVILO GLUŠCA.
London, 23. maja. — lO-letni John Roberts in ] 4-tetni Alfred Smith ata bila že od rojstva glu-Pred nekaj dnevi pa je prišlo tu do nevihte, spremljane od silnega grmenja, kar se smatra za vzrok, da dečka sedaj sliJita. --r,-0—---
— Odločilen moment pri poravnavi stavbinskega ^rajka bo prišel kot se pričakuje na današnjem zborovanju posebnega po-;gaj,eyalnega odbora. Stavbinski d^odjaj^lci so poslali namreč -u-nijs;kim uradnikom ultimatuiP-katerega vsebine danes še niso ihoteli objaviti, toda le namigujejo, da bo dovedel do odločitve.
lumnauuHnMBHpBUiM*
HIŠE
MI JIH KUPUJEMO IN PRODAJAMO.
THE ABBEY LAND COMPANY
1342 E. 55th Street
vogal St. Clair Ave.
CLEVELAND. OHIO.
VERA.
ROHAN
Spisala Olga Waldowa
Gospa tajna svetnica, je zapela gospa lekarni-carka, ki se je je vse balo zaradi njenega hudega jezika — Vi boste najbolje vedeli, kako je z zdravjem njega Svetlosti, ker vaSa hiša se solnči v žarkih njegove milosti."
"Gospodu soprogu bomo peč kmalu mogli čestitati na kakem redu?" je vprašala druga.
Mala gospa je bila vsa zmedena.
"Seveda, ko imate tako privlačno silo v svoji hiši," je pripomnila žena nekega trgovca.
Pomislite, moje dame, kaj se mi je nedavno pripetilo, je vzkliknila gospa dr. Krausova, soproga knezovega telesnega zdravnika. T a dama Baerovim ni bila naklonjena. Odkar je umrl mladi Baer, niso svetnikov! nikdar vec klicali njenega moža. Tajni svetnik, kakor zpano, ni mogel preboleti izgube aina, pa zato tudi ni maral več videti njegovega zdravnika, ki se je branil na precej banalen način, češ: "Kako naj mu rešim sina, ako Vsemogočni v nebesih hi hotel sodelovati! Svobodno jim. pa naj si vzamejo drugega zdravnika." ''Kaj pa se vam je zgodilo, gospa doktor jeva)" "Prišli so v ppscte znanci z dežele: stala sem z damo pri oknu, pa pride mimo vaša gospodična nečakinja, gospa t#jna svetnica. Moja znanka je vprašala začudena: "Kaj je postalo N, kar naenkrat velemesto? To je pojava, ki človek o njej ne more reči, v katere družabne kroge pravzaprav spadal" — "Ali, ljuba moja," sem jej govorila, "to je vendar jako fina mlada dama, sorodnica neke tukajšnje jako ugledne rodbine."
Zaradi tolike impertinence so bile dame vendarle malo v zadregi; nekatere so hitro pile kavo, druge so
segle po svojem ročnem delu. Uboga tajna svetnica se je vsa tresla. Vera. ki je vse slišala, je vstala, objela tetko z roko okrog pasu, ostro premerila doktorico ter rekla z ošabnim rezkim glasom: "Milostiva, v takih slučajih samo povejte radovednežem, da sem rejenka kneginje. Potem bo vsekakor lažje uganiti mojo družabno sfero, — seveda ako imajo dotičniki vsaj nekoliko razumevanja za toli ugledno družabno stopnjo."
Smehljaje je sedla potem nazaj na svoj prostor.
Gospa doktorjeva je zardela od jeze.
Nekoliko trenotkov je bil mir, potem pa je postalo živahno za mizo mladine. Neka mlada dama je omenila princeso Margareto.
"V izložbi dvornega fotografa visi najnovejša njena slika. Prav čedna je."
"Meni se ne zdi. Pretemna je."
'"Kdaj pa ae javno zaroči ž njo?"
"O tem ni še ničesar slišati."
Oh, gospodična Sepanova, # niti ne veste, o kom govorimo. Princesa Margareta je bodoča žena našega kneza. Njeno sliko si lahko pogledate na trgu.
Vera ni niti trenila z očesom.
"Ali res?" je vprašala z blaziranim glasom. "Kako zanimivo I Pokažeš mi jo, Agata, kaj ne I? Slišala sem že o tej bližnji zaroki. Saj je sploh čudno, da njega Svetlost še ni poročen. To je velika redkost pri knezih njegove starosti."
Zloba je bila s tem popolnoma odbita, in mlade dame so se presenečene spogledale. —r Torej ae ne zanima nanj ? Kaj so vedele te deklice, koliko je Verin^ moč pretvarjanja!
\ "Res zavidanja vredni ste, gospodična Sepanova, da morete tako neženirano občevati z njega Svetlostjo!" je izpregovorila neka sentimentalna plavolaska. "Jaz
sem vaa navdušcria ?anj, vsako njegovo sliko kupim;_
ali se vam ne zdi lep?"
"O prav intereeanten je."
Vam tako visoke osebe pač niso nič redkega?"
"Ne, nikakor ne."
'Ali kade na Ruskeim vse dame?"
"Vse!"
"Koliko cigaret pokadite na dan?"
Vera se je veselo nasmejala. "Deset ali pač
se
vec.
Toliko več kot moj brat. Ampak, kadar je knez pri vas, takrat pač ne pušitg ?"
Njenega potrpljenja je bilo konec, prekrižala je roke in dejala porogljivo:
"Takrat šele prav — kakor za stavo kadiva."
Agata jo je nevoljno pogledala, kakor bi hotela reci, da se s takimi drznostmi pač popolnoma onemogoči. Vse so ae muzale, neka dama, ki je hotela biti posebno duhovita. pa je govorila o "kolegiju kadilcev."
'Tako nas zanima, da podučujete kneza. Prosim.
povejte nam kaj več o tem. Ali ni neprijetno, čitati z
gospodom francoske knjige, ki so večinoma nespodob. ne?"
' Kako? Treba je pač izbrati spodobne, in pa saj da nedoraslih deklic ni poleg."
■— Dobro odgovorila! — si je mislila Emily Dern-hofova in je smehljaje pogledala svojo lopo sosedo.
"Ali vam poljubi njega Svetlost roko, kadar pride?" so vpraševale radovednice še dalje; "in ali sedite poleg njega in gledate ves čas zaeno ž njim v knjigo?"
Verine oči so zabliskale.
Ljuba Agata, morala bo« napisati in objaviti podlistek o učnih urah njega Svetlosti pri meni. Dolžni amo to splošni radovednosti."
S tem efektnim zaključkom je vstala. "Gospica pl. Dernhofova, jako milo mi je bilo. Ali se vidiva na plesu?"
Zal, ne, mama je bolehna, ne morein je .dostikrat puščati same. Ali že ocjhajate? ^al mi j<s."
"Imam *e mnogo posla . Z bogom, Agata!" Ostalim je samo oholo pokimala z glavo.
Milostiva, najiskr^nejša hvala! Oditi moram h krojaču."
'Ali dajete tukaj šivati?"
"Samo jahalno obleko!"
"Kaj h&čete jezditi?" je vzkliknila lekarnička, silno začudena.
"Sami?"
Vsi ao se zaamejali.
*0 ne, imela bodem čast jezditi z njega Svetlostjo in v družbi gospoda pobočnika."
Vse dame ao oatrmele.
"Neverjetno!"
Lekarničkrka je takoj sklenila, da razbobna to p" vsesm mestu; doktorici ao zdrknile vse petij e z igle nje nega pletiva; gostiteljica in neikatere druge so molčal®' ker niso vedele, kaj naj bi rekle. Trgovčeva žena, ki s® je rada bahaia a avojo naobrazbo, pa je kliknila: ''Fi» de aiecle!" (Konec atoletjal)
Jako naglušna stara dama pa je vpila; "Ko bi t" vedel veliki vojvoda!"
Gospa tajna svetnica Baerova se je odločila, da n® pojde tako kmalu zopet kam na kavo.
Vera je krenila najprej na trg, da pogleda izložb« dvornega fotografa. Ondi je visela slika velikega vojvode na levi knpzova, na deani po portert priceae. Za' gledala ap je v slike tqr ni slutila, da jo iz dalje opazuj® Dernhof.
' Kako neznatna mlada stvarica je ta princesa!" Izpustila je lornjeto in Sla dalje.
Dernhof je srečal malo nato avojo seatro.
Odkod prihajaš, Emily?"
Bila sem na kavi pri goapej županji. Seznanila aem ae tam z Ruainjo. Feliks, tvoji predsodki so kri' vični; izredno ljubezniva je bila do mene."
"Tako!"
Lahko si mislim, da očara človeka."
A, zaljubljena, sestrica?"
No, meni bi tpi ne bilo opasno," je odgovoril® smeje, "bolje nego če bi bil ti". Okrenil ae je nagi® na drugo stran. Z^kaj ti je pravzaprav tako zoprna?
(Dalje prihodnjič.)
MAY 24th 1921
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690
iJoHn IVIiHelicH
SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineerg BMg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Td. O. S. Princeton 355 R.
I
I:
35
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOQI:
SLAD — HMELJ — SLADKOR
in vse druge potrebščine. ,
POSKUSITE in se prepričajte, da je dpma tuhani vedno le najboljši dn najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
naroČila dostavimo po pošti točno in v vse kraje.-#-Grocerijam, sladščičamam, železnim trgovinam, ^primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATELJE O
DR. RAY SMITH
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne vre od 9. dop. do 9. isvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in _postavnih praznikih.
*

$

KAJ POTREBUJE VSAKA GOSPODINJA?
Mnogo denarja prihrani gosoodinja. ki dela obleko zase in za svojo družino doma.
ŠIVALNI STROJ
ji je neobhodno potreben, zato ako jta še ni-, mate pridite v mojp trgovino in ei oglejte naše Singerjeve šivalne stroje, ki so najboljši stroji, kaj jih je danea na trgu. Pri meni so cene zmerne. Ce pa že imate stroj in se vam je kaj potrl, ga vam pri nas zopet popravimo, da bo delal kot nov.
LOUIS LEVSTIK, 6527 St Clair Ave.
lifliitaii
II11
I iiii
IIIBIIUBIII
IIIBIII
IIIBII
AVTOMOBILISTI !
»Kadar ni vaš avtomobil popolnoma v redu, se priporočamo, da se obrnete na nas. Smo strokovno izučeni in lahko se zanesete, da boste dobili izpod naših rok le dobro delo. Naša delavnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem« in popra-vimio vam lahko kakoršnekoli vrste avtomobil. Če se vam mašina kje na BPtu vstavi in ne morete naprej, nas pokličite po telefonu in takoj bomo prihiteli na lice mesta, da vam pomagamo. PRINCETON 1588 — RANDOLPH 5276
BONNA AUTO REPAIR CO.
1275 E. 61. si* IN VOGAL SUPERIOR AVE.
FRANK HOMOVEC.
llm!n"ri"rrri"ri"iriT'ritrri"ri"n"rr'i*i"ri"riM(rii'irnH"[fi'fnf'ffliTT!fn*ifffinTi"inrriTiMn
OGUm V ENAKOPRAVNOSTI
KADARSTE BOLNI
le naivažneiše vorašanie —
"Kje dobiti dobrega zdravnika"
Ako se napotite! v urad zdravnika Kenealy-a, 647 Euclid Ave., Cleveland.
Ohio., boste našli zanesliivetra zdravnika kakoršnega želite, brez da bi zsrub-Ijali čas.
Kadar boste obiskali doktorja Ke-nealy-a boste spoznali, da je on zelo skrben, da pronajde pravi vzrok vaše bolezni; to je, da pronajde natančno kakšna je vaša bolezen. Njegovi uradi so opremljeni z modernimi znanstvenimi aparati. S pomočjo preiskušenj in z njqj»ovo široko znanostjo o boleznih se izogne vsake nevarnosti, da bo napravil kako napako. Posvetovanja so zastonj.
Ob itedeliah od 10 dopoldne do 2. popoldne
DR.KENEALY
URADN« URE: od 9. dopoldne do 8. zvečer.
Drugo nadstropje Oevdand, O. REPUBLO:, BLDG.%%^
647 Euclid Ave,
■ata ^apadno od Star gledališča
Dva huzarja.
Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj.
Bila je že deseta ura zjutraj. Solnce 86 je že bilo pokazalo izza streh; ljudstvo se je že gibalo po ulicah, kupci so že davno odprli prodajalnice, plemenitaši in uradniki so se vozili po ulicah, gospe so hodile po gostilniškem dvorišču, ko so tolpa ciganov, iz-pravnik, konjenik, lepi mladi človek, Iljin in grof v modrem medvedjem kožuhu, prišli na stopnice pred gostilnico. Bil je solnčen dan in tajalo se je. Tri trojke (trije vpreženi konji) s kratko podvezanimi repu, gazeči z nogami po redkem blatu, ko se približale stopnicam, in vsa vesela družba je jela sedati na sani.
Grof, Iljin, Stesa, Iljuška in Steša-sluga so sdli na prve sani.
Bluecher je bil ves zmešan in mahajoč z repom je oblajal ojes-nega konja. V druge sami je pa sel^ druga gospoda, tudi s cigankami in cigani.
Še pri gostilnici so se sami u-vrstile in cigani so skupno zapeli.
Trojke s pesnimi in zvonci so premerile vse mesto do mestnih vrat, odrivajoč prav na trotoare vse vozove, ki so jih sreča vali.
Jako so se čudili kupci in neznanci, posebno pa se znanci, ki so jih «rečavali, videč blagorodje plemenitaše, vozeče se ob belem dnevu po ulicah, pojoč s cigankami in cigani.
Ko so prišli na zapore, so se vozovi ustavili in vsi so se jeli poslavljati od grofa.
Iljin, ki je v slovo dosti pil in je ves čas sam ravnal konje, je nakrat postal žalosten, jel prigovarjati grofu, da ostane še en dan, ko se je pa prepričal, da to ni mogoče, je popolnoma nepričakovano ves solzen jel poljubljati novega tovariša in obetati, da takoj poprosi, naj, ga prestavijo k huzafjem, v ravno tisti polk, pri katerem je služil Turbin. Grof je bU ^^oaebho vesel; konjenika, kateri ga je zjutraj že kar tikal, je podrl v zamet, v iz-pravnika dražil Bluecherja. Steš-ko je prijel za roko in jo hotel odpeljati s seboj v Moskvo, naposled je pa skočil na sani, postavil poleg sebe Bluecherja, ki je vedno hotel stati na sredi. Saška je Se poprosil konjenika, da pojde po grofovo suknjo in jo pošlje Z3 njima, potem pa tudi on skočil na kozla. Grof za za-klical: "Pojdimo!" in odril kapo, mahal ž jnjo kvišku in po vozniški žvižgal konjem. Trojke so se razšle.
Daleč spredaj se je videla jed-nolična, s snegom pokrita ravnina, po kateri se je vila rumeno-blatna pot. Svetlo solnce se je lesketalo na talečem se snegu in prijetno grelo v obraz in hrbet. Od potnih konj se je valila para. Zvonček je žvenketal. Neki mu-žik z vozom, ki je pripeljal po razvoženi cesti, se je hitro uganil na stran, gazeč s čevlji, premočenimi od ličja po otajani poti; debela, rdeča kmetica, z otrokom
zavitim v ovčji kožuh, sedela je na drugem vozu in poganjala konci vajeti belo kij use z grdim repom. Grof se je nakrat spomnil Ane Fedorovne.
Nazaj ! zaklical je.
— Obrni nazaj! Pojdemo še v mesto! Hitro!
Trojka se je zopet peljala v mesto in se ustavila pri lesenih stopnicah pred hišo gospe Zajče-ve. Grof je hitro bežal gori po stopnicah, tekel skozi prednjo sobo in salon in našel vdovico še spečo. Prijel jo je za roko, privzdignil iz postelje, poljubil na zaspani očesci in hitro tekel nazaj. Ana Fedorovna se je še pol zaspana le oblizavala in po-praševala, kaj se je zgodilo? I Grof je skočil v sani, zaklical na voznika in se ni več ustavljal, pa tudi ni več mislil niti na Luknova, niti na vdovico, niti na SteSko, temveč, kaj ga čaka v Moskvi, in se odpeljal za zmiraj iz mesta K.
IX.
Minolo je kakih dvajset let. Mnogo vode je steklo v tem času, rnnogo ljudi j je umrlo, nino-go se jih je rodilo, mnogo vra-slo, mnogo postaralo; še več se je pa porodilo in pomrlo — mi-slij; mnogo lepega, pa tudi mnogo slabega je poginilo, mnogo lepega, mladega vzrailo in še več za življenje nesposobnega in spa-čenega se je pojavilo na ta svet božji.
Grof Teodor Turbin je bil že davno ubit v dvdboju z nekim anozemcem, katerega je bil na u-lipi pretepel s korobačem. Njegov sin, podoben mu kakpr dve kaplji vode, star že triindvajset let, j5 služil v konjiški gardi. Nravstveno pa mladi grof Turbin ni bil podoben očetu svojemu. Še sence ni bilo na njem teh bujnih, strastnih, ali bolje povedano raz-pačnih navad m'inblega veka. Poleg bistrega Uma, omike in podedovane nadarjenosti so 'ljubezen do spodobnega m ugodnega življenja, praktično presojevanje lju dij in razmer, premišljenost in previdnost bile njegove glavne lastnosti. V službi je grof hitro napredoval, v triindvajsetem 'letu je bil že poročnik , . Ko se je pripravljala vojna, je spoznal, da je ugodnejše za napredovanje, če prestopi v aktivno vojsko, in prestopil je kot stotnik v hu-zarski polk in hitro dobil bataljon.
Meseca maja 1848. leta je šel C. polk skozi K. gubernijo, in bal tisti bataljon, kateremu je zapovedoval mladi grof Turbin, je moral prenočevati v Mozorovki, vasi Ane Fedorovne. Ana Fedorovna je še živela, pa se je bila tako postarala, da se ni imela niti sama več za mlado, kar pomeni pri ženski mnogo. Jako je odebelela, pa v ti beli debelosti so se videle velike mehke gube. (Dalje prih.) -O-
DEBATA O DELAVSKIH ORGANIZACIJAH.

M
Spomlad je tukaj. Ali ste že že j^regledali vašo hišo, da vidite kaj na njej manjka in kaj je tr^ba popravifi. Ako tega še niste storili, pojdite ta'kqj okrog hiše in poglejte če jo je treba prebarvati, %er če je les vedno pokrit z dobro barvo, vam bo ostal trden dolgo vrsto let.
Oglejte tudi vaše žlebove; aiko so zanie vam teče voda po steni in kvari celo hišo. Torej ne odlašajte temveč preglejte kaj rabite nakar pridite v našo trgovino, kjer 'boste dobili za majhne cente vse potrebno i« /pi^i-hranili precej denarja.. Pri nas imamo polno zalogo raznih barv najboljšega izdelka, kakor tudi olje za mešanje barv. Istotaiko imamo tudi žlebove 'kakof tudi ra%no železnino in vso potreflbno kuhinjsko opravo in vse gospodarsko orodje. Naše cene so nižje kot drugod. Zato pridite in se prepričajte sami. Točnost in prijavna postrežba.
LuO-vreitc Avči«
15406 CALCUTTA AVE.
a
Ijx
V,22. redni seji ustavotvorne skupščine je odgovarjal minister za socijalno politiko dr. iKuko-vec na interpelacijo posl. Pavlo-viča zaradi razpusta delavskih organizacij. Odgovor gospoda ministra je bil tak, da ne more zadovoljiti nobenega delavca in jasno razkariva tajne želje vlasto-držcev v državi po popolni politični brezpravnosti organiziranega delavstva.
Vsak, kdor le nekoliko pozna, namen delavskih organizacij, prav dobro ve, da organizirano 'delavstvo ne more doseči izboljšanja svojega položaja samo potom strokovnih organizacij, am-i pak da si mora pridobiti tudi zna ten del politične moči -in po-Utič-nega -vpUva, ako hoče uveljaviti svoja načela. Brez politične moči 30 tudi »trt/kovne organizacije mrtve in oe morejo delovati -s tistim uspehom, kakor delajo, če Jih podpira tudi politične 910Č. Sklicevanje na Anglijo in na angleške delavce ne pomago nič, ker na -angleškem vladajo dru:ge razmere, pri nas pa zopet druge in položaj pri nas je tak, da morata hoditi gospodarska in poli-
tična organizacija roko v roki, ako hočeta živeti in koristiti delavstvu. Pri nas se delavski spori ne rešujejo le s štrajki, mezdne zahteve se ne uravnavajo sa-,mo v komisijah, ampak mi smatramo, da ima tudi država kot taka svoje socijalne naloge, in delavstvo ima svojo pravico zahtevati, da se sliši njegova beseda tudi v parlamentu, kjer se take stvari razpravljajo in odločujejo. Ce pa hoče delavstvo nasto-ipati tako, kakor zahtevajo delavski interesi, potem mora imeti tudi možnost do politične izobrazbe in šole, katero mu da lahko le njegova politična organizacija. Ločitev strokovnih delavskih organizacij od političnih je sicer mogoča in je tudi izvedena, že zaradi delitve dela, ni Pa nao-goč obstoj druge brez druge. Ce pa vlada s svoje strani trdi, da so strokovne organizacije samo pesek v oči in da ne uganjajo dru gega kakor politiko, potem je to čisto navadno podtikanje, katero odločno odklanjamo.
Beograd, 23. aprila. — Današnjo sejo ustavotvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 9:45. Po raznih formalnostih in vprašanjih je prešla skupščina na dnevni red: načelna debata o ustavi.
Trumbič o stališču poslancev HRSS.
Besedo dobi poslanec dr. Trum bič. Prosi, naj se mu ne zameri, ako reče, da se niso izvršile zadostne priprave za tako važno vprašanje, kakor je ustava. Prvi dve leti se je storilo zelo malo, tudi se niti ne ve, kaj se je do-sedaj storilo v ustavnem odseku, dasiravno se predsednik trudi, da poroča časopisju (Ugovori; Vsak poslanec je lahko prisostvoval se jam). To ni dosti. V Srbiji se je dolgo vodila borba za ustavo in je končala k zmago naroda. Ko je prišla dinastija "osvoboditelji-ca", je ta borba prenehala. Sedaj se mora ustavno vprašanje rešiti definitivno. Upal je, da se bo ustava sprejela z navdtisenjow, vendar se to ni zgodilo, temevč nasprotno, atmosfera je težka in si nobena strana prizadeva, da bi prišlo do zbližanja. Plemenski spor obstaja. V čem obstaja t» spor? Po njegovem mnenju med Hrvati in Srbi ni plemenske razlike (ploskanje v centrumu), obstajajo pa neke druge diference med posameznimi generacijami. Poravnava teh razlik je prvi pogoj konsolidacije države. Vprašanje Slovencev ne spnda semkaj. Spor med Srbi in Hrvati leži v psihologiji in je potemtakem predmet naše vzgoje. Zato se nam imperativno nalaga dolžnost da te razlike odpravimo.
Zadnji kmetski nemiri in 49 poslancev, ki jih ni tukaj, nam kaže, da je to vprašanje zelo važno in da moramo izprašati, koliko je vsak od nas izvršil svojo dolžnost. Izvaja, da merodajni faktorji niso storili svoje dolžnosti. (Hrup in ugovori.) Ako se to zlo razvije dalje, so krivi temu oni, ki niso izvršili svoje dolžnosti.
Radičeva stranka se je udeležila volitev. S tem se je postavila na lQga,Wo stališče (ugovor* in klici : Te volitv« so porabili Jcot. plebiscit za svojo republiko.), sedaj pa 49 izvoljenih .poslancev niti ni poslalo svojih polnomočl. Raze» tega tukaj ni poslancev h prej okupM-anih krajev, JPrva in največja odgovornost in krivda pada na Radičevo stranko samo (odobravanje w omtmniu). Ti poslanci so najiraiviM i^elik greh baš napi'am onem-u narodu, katerega (zastopajo. KaršiH so svojo pozitivno dolžnoat, da so mandate spravili v &ep kot svojo privatno .lastnino. (Odobrovanje,). Za vse posledice njihovih činov moramo popolno odgovornost pripisati njim samim. Vendar odgovornost 8 tem ni končana, odgovornost ■nosijo tudi faktorji, ki bi bili morali storiti vse, da ti -poslanci -ne ostanejo hrez kazni, ker so tako težko kršili svojo doL inost. ,(P. Barič: vlada bi morala proti njim iadati oWmno.)
Konstituanta bi bila morala najprej pozvati te poslance, da pošljejo svoja pooblastila, potem bi morala njihove mandate uničiti. Radičevci tej konstituanti ne pri zna vajo prava odločevanja. Ravno radi tega pa bi bilo treba napraviti ta korak, da bi se iie dal povod za sumnjo, da delo te sicup ščine ni pravilno. S tem pk še ni vse izčrpano. Vprašanje je, kaj je z onim narodom, za katerega gre. Pri hrvats'kih elementih je nezadovoljnost splošna, ker so u-verjeni, da merodajni faktorji ne delajo zadosti in se ne brigajo za interese Hrvatske. To prepričanje mora biti tudi povod za demagogijo. To prepričenje mora biti tudi povodlzif da to ni glavni razlog, so tudi stvarni vzroki, ki dražijo te konservativne kme-tske mase (glas: Enaka nezadovoljnost je tudi pri Srbih. Tu je komunizem, tam pa radičevstvo) Da, kakor mi je rekel Srb iz Vojvodine. Toda molčimo, ker smo Srbi. Tu je psihološki razlog našega spora. Vsaka upravna napaka v Beogradu se na Hrvatskem tolmači kot nerazpolože-nje srbske uprave napram Hrvatski, zato si je treba še bolj prizadevati, da se vsaj velike napake ne dogajr.jo. Omenja dr. Rojčev članek, ki da je pisan z mnogo ljubeznijo, ki ne izpodo-buja, temveč odpira oči. G. dr. Rojm pravi, naj se narodu pove, da so se storile napake, toda nehote. 'Omenja sceno na koncu Rojčevega članka, ki prikazuje zadovoljnost Hrvatov s postopanjem pri vojnih oblastih. Pravi, da se vse napake dajo odpraviti, samo imeti je treba dobro voljo, pa se lahko mnogo stori. 0-menja primer v Križevcih, kjer je narod srbske profesorje lepo sprejel. (Klic v centrumu: Hrvatski kmet je dober, samo kvari ga gospoda.) Nato odredi pred sodnik odmor 10 minut. — Po odmoru razpravlja dr. Trumbič, da je Hrvaš.ka bila prej važen faktor v ustvarjanju našega narodnega ujfidiiijenja. Tekom 9. stoletij je bila Hrvatska dve stoletji samostojna in je vedno obvarovala svojo državno induvidu alnost. Radi vseh teh tradicij mora hrvatska tudi sedaj biti faktor. (Glas s centrumu: Zakaj Hr-vatska? Naj bodo faktor Hrvati!) Nikar se ne prepiraj mo za besedo. Dalje navaja dr. Trumbič, kako je Hrvatska po svojem saboru po svoji volji vstopila v to državo. S tem je prenehala bi. ti samostojen poseben faktor e-nako kakor tudi Crn»gora, katera je pustila vse. Treba je vpo-števati tudi tradicije. Karakteristična poteza našega naroda, Hrvatov in Srbov, na Hrvatskem je odpor proti vsakemu nasilju. V našem narodu je tako malo razlike, da v Evropi ni homogonej-šega naroda. Zato se «e sme iti mimo ničesai'. kar se dogaja v tem delu našega naroda. Dr. S. Trumbič preide potem na razla-ganje krfske deklaracije. — Ob 13.30 prosi dr. Trumbič, da se ■ mu dovoli prekiniti svoj govor in da ga nadaljuje na prihodnji seji. Predsednik prekine sejo in o-dredi prihodnjo za pondeljek ob 9. zjutraj.
FARME NAPRODAJ. THE ABBEir LAND
COMPANY. 1342 E. 65th Stmet
vogal jSt. Clalr Ave.
Ci^EVELAND. OHK).
PRIDE
v CLEVELAND O.

"V-jiftV.'vS'J.v"''
Dr. Albert F. SneB
od SneloTes« privatnega Sanat«sii» v Cincinnatiju, O,
Be V svojem CLEVELANDSKEM UEADU
86 Public Square
v PETEK
20, MAJA
in bo ostal do SOBOTE
28. MAJA Samo devet dni!
Doktor zdravi vse kroni<^n« bolos-ni in hibe mož, žen In otrok.
Veliko slttCaJev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako me prepustite zdravniškemu zdravljenju.
Zdranjo se vse moške, ženske in otročje bolezni.
posveča posebna pozornost,
Katarju in boleznim v želodcu se Ako imate katarne neprllike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj me poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne eamu-di te prilike.
Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali rok«, ne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-Ijenost, bledost, vrtoglavost dispep. sijo, slabo prebavo, zabasan t, ne-priljate v želodcu ali epilepsijo, biSči-te dr. gnella.
Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh.
Ženske,
ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastn* ženskam, naj gotova vprašajo sa svet tega Specialista.
Ovarium ali trebušne »eprilike «e zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati m te vrst* bolezni ali vsled pruha, te-daj ne postavljajte preje življenja * nevarnost, da vprašate tega ipesitjl-sta.
Stari ali mladi možje.
Nobene razlike mi, na čem bolehate afi kolitfo časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista.
Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe Izjave ste slišali o sebi, nič n« de, ak« «e vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, im ako j# le nit upanja, tedaj boste našli upanje * njegovem zdravljenju, ki vas bo do. vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče.
POSEBN APOZOENOST se obrača ne kemične in mikroskopične prelaka-ve krvi, mjna in aputuma Jn na ner-vosnostne ter dušne komplicWmosti.
Naslovite vsa sporočila n#
Dr. Albert F. Sneli
«0 PjfMic Bquarc, ClevelaWL A. or 10&4 Wesley A/re., Cindmiati, O.
Otsadae nee: ,od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob xwdeijaJi praznftih o<l 10, dopoldne d# 1. popoldne.
PLESNO VESELICO
-t— katero priredi —
DRUŠTVO "MACCABEES"
WEST PASyC TBNT gj. 557
T soboto, dne 28. maja
v pr0stoi#i fHANK JURCA na Stop 12. fRiCEMGK OB 7. URI ZVEČER.
Vabljeni ste vsi prav uUudn«, da nas posetite. Rojaki i» West Parka in Clevolanda obiščite to prii?editev našega novega društva. Zabavali se boste prav po domače. Za plesalce bo igrala izvrstna godba, za druge pa so na programu razne druge zabave in dobra postrežba. Godec Rudolf Kožel. Uljudno vftbi	ODBOR MAGCABEES
ffiU
m
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
Clevelandske novice.
—	Nekoliko pred polnočjo je zadel avtomobil v telegrafičen drog na zapadni 95. cesti, in Clifton bulevard. V razbitem avtomobilu je bilo najdeno neko dekle, ki se je v bolnišnici registriralo kot Miss Grace Drake. 26, iz 5817 Superior ave. Od avtomobila je peljala krvava sled nekoliko naprej, kjer je našla policija mestnega detektiva, William Hu-ghesa. Hughes je star 50 let in se ga je takoj prepeljalo v St. Johns bolnišnico. Poškodovan je po glavi in žila na eni njegovih rok so mu prerezane. Policiji ni mogel dati nikakih pojasnil. Dekle je tudi zelo nevarno poškodovalo po glavi, in odbitih ji je več zob. Čigav je razbit avtomobil, se še ni jnoglo dognati. Cel dogodek je zelo zagoneten.
—	Kršilci avtomobilske odredbe 80 včeraj lahko občutili, da jih ni sodnik Dempsey zastonj svaril pretekli teden in da je mislil, kar je govoril. Včeraj je bilo obsojenih pet moških, ki so vozili v pijanem stanju. Naložilo se jim je kazen ne manj kot $100 in ne več $200, poleg tega bo pa se vsak izmed njih zaprt od tridesetih do devetdesetih dni. Kdor izmed njih pa neče biti zaprt, ne sme voziti avtomobila za dobo šestih mesecev. Petnajst avtomo-bilistov, katere so policaji dobili, ker niso počakali, kadar je u-stanovila poulična kara, pa je mo ralo plačati po $50 kazni, in za dobo treh mesecev ne smejo voziti. Z najmanjšo kožni jo so ušli avtomobilisti, ki so prehitro vozili. Teh je bilo 26 in vsak je moral odšteti $25. Vsakemu izmed kaznovanih se je po izrečeni obsodbi ponudilo besedilo najnovejše avtomobilske ordinance.
—	Ta teden bo šlo na javno dražbo 30 avtomobilov, katere je zaplenil* zvezna sodni j a. ker se je v njih prevažalo opojne pijače. To je največje število, odkar je stopila v veljavo prohibi-cija.
—	Enoindvajsetletna Miss E-stela Mayer iz 1518 Payne ave. je zadnjo nedeljo trikrat ranila z revolverjem svojega spremljevalca James Somonetija, starega 22 let, radi česar se bo mora^ la zagovarjati pred sodiščeni. — Miss Mayer, Somoneti, in še en drug mlad par so se odpeljali v nedeljo dopoldne nekam ven na izlet, odkoder so se vrnili proti večeru. Kot pripoveduje Miss Mayer sedaj, je bilo ono drugo dekle mnogo premlado za njih druščino in ko je enkrat tekom vožnje Somoneti izustil proti deklici neko neumestno opazko, ga je Miss Mayer zavrnila, nakar ji je zadal tako klofuto, da se ji je takoj pocedila kri; dekle pa, za katere ime se ne ve, je zbežalo raz avtomobila. iKo so se pripeljali domov, je E. Mayer stekla v svojo sobo, hitro prihitela nazaj k avtomobilu in brez vsake besede oddala na Somonetija tri strele. Somoneti ni nevarno ranjen. Dve krogi j i sta ga zadeli v stran, ena pa v zapestje. Napa-dalka pripoveduje, da jo je pogled na kri tako razburil, da je brez pomisleka hitela po orožje ,in streljala toliko časa, dokler je bilo kaj krogel j.
—	Včeraj je prišel na sodnijo neki mladi moški in vrnil poročno dovoljenje, katero je vzel šele za-dnjo soboto. Na sodniji so ga začudeni gledali in ga vprašali, kaj je vzrok hitri spremembi. "Ne maram je več, zato mi dajte potrdilo, da je vsega konec," je odvrnil. Uradniki pa so mu povedali, da mora dekletu sam razlo-
MAY 24th 1921
žiti, da si je premislil. To je že četrto poročno dovoljenje, vrnjeno v teku enega tedna.
— Policijski načelnik Fr. Smith je včeraj kaznoval oziroma odslovil več policajev, ki so se v e-nem ali drugem oziru kaj pregre-.šili. Enega se je našlo spati na pragu neke hiše za časa službe.
— Protestantovski župniki — mesta Clevelanda še vedno rogo-vilijo, da bi dobili sem pridigarja Billy Sundaya, kajti potrebno se jim zdi spraviti svojo vero nekoliko bolj v ospredje. Duhovni so mnenja, da jim znajo Billijeve pridige spreobrniti mlačno fara-ne zopet v goreče kristjane.
...... O-
NEMČIJA IN CEHOSLOVAS-ŠKA.
[tlHUlIllIlll
Proda se
dobroidoča trgovina
z brivskimi potrebščinami,
zaradi odhoda iz Clevelanda. Lease za več let. Kdor si hoče zagotoviti dobro bodočnost naj se posluži te prilike. Proda se po zmerni ceni. Več se poizve pri
F. K. BAUZON '• 5920 St. Clair Avenue.
•ftjtiiiiHiiiiiniiiNiiiiiiiuiiiiiuniiiQiiiiiiiiiiiiuniiHiuiHnuiiiiiiiiiiciiNiiuiiiiiciiiiiniiitiiouiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiJtuiiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiiuciiii *
CAS JE DENAR.
Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne ztfubljajte časa no nepotrebnem. Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo, da vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v sredini mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete ure.
COLLINWOOD. O.
WOOD 228—R
JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo RA
CLEVELAND, O.
.........................................................iiuiHiiiiiiiiiuiniiimniiiioiiuiHiiiiiqii(mMiiiiniiiiiiniiiiMiiiinit.«,f^
Zunanji minister dr. Beneš je zastopnikom češkoslovaškega časopisja obrazložil sedanji politični položaj. Glede vprašanja udeležbe Češkoslovaške pri sankcijah je izjavil, da bo Nemčija sedaj hitro propadala. Po vojni so se Nemčiji odprle meje ter se je hitro dvignila. Medtem ko so o-stale države uravnale svoje državno gospodarsko življenje na določen cilj, je Nemčija vedela u-stvarjati samo provizoričen položaj. Nemci so si dejali, da morajo uganjati tako politiko, da bi se jim 1. maja ne moglo naložiti nobene velike reparacije. Vsa pemška gospodarska politika je stremila za tem, da se obuboža država in ojači, da je Nemčija /ačunala napačno, kef bo 6 do 8 mesecev zadostovalo, da se je spravi v nevzdržen položaj. Nemčija je v stanu, plačati naloženih ji 226 milijard odškodnine. Za .Češkoslovaško obstojata dve poti: Ako bi se postavila na stran Nemčije, ki bo tekom šestih mesecev uničena, potem bi bila Češkoslovaška deležna te katastrofe,
kar bi Madžari in Poljaki radi videli. Ako bi se Češkoslovaška ne udeležila izvrševanja sanacij, bi bila češkoslovaškemu izvozu zaprta pot Y Jugoslavijo in Romunijo. Ako' pa se .Češkoslovaška pridruži sankcijam. • bo; to imelo izamjo istotalco slabe posledice,
ker gre 40 odstotkov češkega izvoza v Nemčijo. Bilo bi bedasto,
aTco bi se hotela od Nemčije popolnoma odtrgati. Posledici sank cij bodo za Nemčijo hude. Drža-,va bo morela skrbeti, da jih bo paralizirala. To je vprašanje naše bodočnosti. To vprašanje se ne sme motriti s političnega, tem več z gospodarskega vidika.
'Cehošlo vaška republika je,
vsled francoskega pritiska zarasli udeležbe pri nasilnih gospodarskih odredbah zoper Nemčijo v j ako mučnem in neprijetnem položaju. Ako se češka vlada izreče s francosko vlado za solidarno, ne bo trpelo samo češko gospodarstvo, kakor je to že nagla-sil minister dr. Beneš, ampak u-tegne doživeti tudi hudo notranjo krizo. Ta kriza bo dvojnega .značaja: nacijonalna in socijal-na. Češki Nemci so narodno silno zavedni in bodo delali vladi vse mogoče tdžave, organizirani
delavci pa tudi ne bodo gledali ___
posebno prijazno na vlado, ki Princeton 1944 w"
jim pripravlja breizposelnjbst s tem, da ukine 40 odstotkov češkega izvoza v Nemčijo. .
PRODA SE HIŠA s pohištvom z 8. sobami — kopališče in ce-mentirana klet. Lot meri 30x140; hiša je vredna $7,500.oo piwda se jo samo za ?6,500.oo, ker se nameravamo v kratkem vrniti v stari kraj. Takoj se plača $3.100 drugo na obroke. Oglasite se takoj na 14206 Sylvia ave., Collin-wood, O.
SLABI ČASI!
Splošno je znana gospodarska kriza, ki obstoja sedaj v Združenih državah. Vsakdo izmed nas jo občuti več ali manj. Umevno je, da vsak po možnosti zmanjr suje svoje izdatke. Vpostev pri tem pride vaša obldka, pri kateri si mnogo prihranite, če jo imate vedno v redu. Če je umazana, zmečkana, izgubila barvo, se vam raztrgala, aH vam kaj prav ne pristoja, prinesite jo k nam, in mi vam jo uredimo, da bode zgledala kot npva.
LE DVA DOBIČKA NAŠ	in ' VAŠ
Brez vsakega agenta. Mi nimamo agentov, ki od hiše do hiše prosjačijo za cunje. Z avtomobili so združeni opomni stroški in tudi delavci ne morejo živeti od zraka. In vi ste, ki to plačate, bodi« v večji ceni, ali pa v slabo izvršenem delu. Slabo delo se mnogo hitreje produ-cira, je toraj za nas ceneje, za vas pa dražje. Sledili smo vzgle-, du drugih velikih tvrdk, za čiščenje oblek, ki tudi ne beračijo po hišah, temveč prihajajo po delo le, če so poklicani, ali pa pobirajo po trgovinah. Razlika je, če vemo za prostor, kjer dobimo naročilo, ali če šele stiku-jemo za njem po hišah. Pokličite nas po telefonu ali nas obvestite drugače in hvaležno se vam bodemo odzvali. '
VPOŠTEVAJTE:
1.	Spričo splošno slabih časov smo izdatno znižali svoje cene, dasiravno je znatno našim odjemalcem, da so bile naše cene vedno zmerne.
2.	Vsaka k i^am prinešena obleka ni le sčiš(^ena, zBkana ali prebarvana, temveč tudi skrbno pregledana ih zašita. Manjša popravila izvrŽujemo brezplačno, za večja vam računamo malenkost.
3.	Zagotovljeni ste, da boste prejeli najboljše izvršeno delo. Če zapaziti v obleki, pri nas sči-ščeni. Se kak madež prinesite jo nazaj. Če ne spravimo madeža iž obleke, in stori to za nami druga tvrdka, vam povrnemo denar.
4.	Pri oblekah za kako delo v dvomljivem stanju, pošteno odsvetujemo odjemalcem, da jih ob.varimo izgube. Prepričajte se o temi
NAZNANILO.
NEW YORK DRY CLEANING CO.
Slovensko podjetje.
SMUK lastnika , Mam 6220 St. Clair Ave.
Društvo 'Doslužencev' je sklenilo, da bo sprejemalo za dobo dveh mesecev nove člane v 9ruš-tvo brez vsake vstopnine. Torej v mesecu juniju in juliju postanete član brez vsakih stroškov. Člani se sprejemajo od 16 do 45 leta. Društvo plačuje 8 dolarjev bolniške podpore na teden v slučaju smrti pa priredi članu pogreb. V blagajno je treba plačevati samo $1.00 mesečno. Mnogo je še fantov in moških, ki niso še v nobenem društvu in za te je sedaj najugodnejša prilika, da pristopijo. Upišete se lahko pri FRAINK WIRANTU, 1161 Norwood Rd., ali pa pri predsedniku LOZARJU, 1058 Addison rd.
Tajnik.
MAU OGLASI
ČASI NISO NAJBOUŠI. zatorej sem se odločil za to leto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj so plačo, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v zalogi je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje.
Za obilen obisk se vam najto-pleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in pošteno postrežem.
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
NAZNANILO SLOVENCEM V CLEVELANDU.
Vsem cenjenim rojakom po Clevelandu sporočam, da imam krasno farmo, kamor pridete lahko ob nedeljah in se razvedrite v hladni senci. Vzemite Elyria poulično karo do 42 postaje. Tam izstopite in se obrnite na levo po Doch rd. Do moje farme je le kakih dvajset minut hoda in kadar zagledate ob cesti dve novi hiši vedite, da ste na mestu. Priporočam, se z& dBlIferi obisk.
Frank Hočevar,
......Olmstead, Falls, O.
Vabilo na izlet
katerega priredijo
Slovenski Dosluženci DNE 29. MAJA
pri Cimpermanu na West' Parku
Igrala bo slovenska godba "Bled' Društvo bo gledalo, da se bo vsem najbolje postreglo. One katere bo veselilo oditi na prostor zabave že zjutraj, se lahko popelje s tovornim avtomobilom, katerih bo več na E. 55. St. Oni, Pa ki se mislijo peljati s karo, pa naj vzame West Lorain do konca. Od tam naprej pa Puritas Spring karo do stop 12.'
POZOR! — Bratje tu se vam naznanja, da se zberemo vsi člani pred Narodnim Domom ob 9. uri dopoldne, kamor pride tudi godba da nas fotografist slika. Člani morajo biti v društvenih krojih.
POZOR! — Išče se stanovanje za novoporočenca, obstoječe iz 2. ali treh sob in kuhinje, med 55. cesto in Addison rd. in sicer pri mirnih in poštenih ljudeh. Kdor ima kaj sličnega naj se oglasi v uradu tega lista.
DOBROIDOČA KROJAČNICA
in čistilnica oblek se proda po nizki ceni radi odhoda v stari kraj. Zglasite se takoj na 15710 Waterloo Rd.	(122
ZARADI ODHODA v stari kraj prodam pohištvo v dobrem stanju po zmerni ceni. Imam tudi mašinerijo za malo mesnico. JOHN KRAMER, 5301 St. Clair ave.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE- KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.;
1 I
I
jcUNARD-ANCHOg
I
I "Jajvečje. najhitrejše ladje na " m svetu. S potniki se postopa I
■ nadvse prijazno. V vašem me- I
■
I
Istu je naš lokalen zastopnik.
V Jugoslavijo. BulKariio. na Romunsko in Madžarsko.
I' PANNONIA 4. junija
Kabina $200, III. razred $125
NAZNANILO!
Uljudno naznanjam, da kadar rabite stenski papir, ga dobite lahko pri meni po najnižjih cenah. Če želite imeti vaše aobe papirane, oglasite se pri meni. Vsako delo vam jamčim, cene zmerne, delo solidno.
Se vam priporočam
Anton Colarič
5385 ST. CLAIR AVE.
(*)
Davek $5.00
I
ITALIA ,.....14. junija I
Kab. $175, 3. r. Dubrovnik $125 I Triest ali Reka $115 Davek $5
Preko Cherbourg:
■ AOUITANIA ........24. maia
MAURETANIA .....9. junija
PRODAJALEC
kateremu je znano trgovanje s kavo in grocerijskim blagom dobi službo pri CLEVELAND FOOD PRODUCTS CO.
2480 East 22nd Street.
I
I
SQUIRE EDGEGATE—'These Arc Difficult Days for Photographer#

BY LOUIS RICHARD
i/oaffE TOO
}rrOKri»E.C> Fo«
A <Soot=>__
■■rR,cjru(9ELj^
y«5U'«E CKW IS Hfy4(rlfi Too JLOtV- T^y To
A J./TTXC
7^/ E/)SE t> ^-OOK -
6F ^T<5PACT/OA/
-tAj OTWE —
/5 •phST DuE iv'Fc
H/)T- THC X/iHD i-ono OUI^ -PEA^T TfYO C3P SErr,r4	T>ie.r>
) F y6>u Ej<PEcr •£/nij.E	f)
VVHE^ I'fA /T X.IKE TH^T yvROM& —
mE To ClHESHifiZ UP VOU'/V& <4 /vc>
1
TH 'PiC.TUf^E.
□
71
W
m
□
Inter-nat'l Cartoon Co., N. T.
\ Ml -W//' \\\
PRl FOTOGRAFU.	"Vala brada visi prenizko. Poskusite se .	dohodninski davek Se ni plačan.
"Če hočete l^o sliko, morate gledati malo nasmehniti, pokažite izraz zadovoljstva	pomladanski klobuk, go-
manj resno in čmerno."	— to se pravi: izgledajte kot. da ate »rečni."	j® ^viSal rent in dve kokoSi, ki sta no-
sili, sta poginili." ...
' Ako mislite, da se bom vzpričo takega položaja smejal kot pečena mačka, se presneto motite. Kar slikate me takega kot sem."
ZAMENJAJTE VAŠ PR A-ZEN LOT ZA HISO.
THE ABBEY LAND COMPANY
}34? :p.' 53th Street
vogal St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO.
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelanda
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke b> pogrebe in druge prilike.
POŠUANJE DENARJA
^ po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uJožke plačamo po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski odddek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street.
PODRUŽNICA:
1597 2nd Avenue.
New York City
ZAMENJAJTE VAŠO HlSO ZA FARMO.
THE ABBEY LAND COMPANY. , 1342 E. 55th Street
vogal St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO.
Najboljša popravijalnica
Čevljev.
Naša delavnica je opremljena z modernimi stroji tako. da lahko vsem našim obiskovalcem postrežemo z dobrim delom za nizko ceno.
Se vam priporočam
John Strancar, 716 E. 159. Str^
OGLAŠAJTE
V "ENAKOPRAVNOSTI