moškega spola ed. taka , kot da se v našem knj ižnem jeziku ne dovol ju je iz- govor -it v pr imer ih tipa drl; p r a v tako je prezr t izgovor и v pr imer ih t ipa a + џ (nesel, topel) ter v konča j ih -il, -el (nosil, vedel). (Prim. S k j 1/1965, str. 133, a.) — Za bridge je napačno zapisan izgovor dž namesto č v im./tož. ed.; p r av bi bilo tako: jbrlč -Idža}. Po mojem ušesu pa je slovenska govorna oblika besede blues [blûs -йга], ne blusa. — Pravorečna novost je tudi v izgovorjavi m o r f e m a {-n—эп-}. ki se v položaju za dvema soglasnikoma, k j e r nas topa neal terni ra joči alomorf an, s eda j mora izgovar ja t i le en (primer: umslven -a -o). Glede na to, da se zgodovinsko upravičeni polglasnik v drugih katego- r i j ah v s lovar ju prece j oh ran ja , je tu morda le p reu ran jeno opuščen a l terna- tivni izgovor s polglasnikom (torej umstvan). (Se bo nadal jevalo) Jože Toporišič Filozofska fakul te ta . L jub l j ana UDK 886.3.03 = 850 (048.1) IVAN CANKAR V ČEŠKIH P R E V O D I H IN V LUCI ČEŠKE PUBLICISTIKE D O KONCA LETA 1918 Prevodi dobre polovice pesmi iz Erotike, ki jih je pozneje dr. Mčrka zbral in izdal tudi v knjigi,134 pr ičajo , da je sedemnajs t le tni srednješolec pod vod- stvom svojega uči tel ja ka r dobro opravil zaupano mu nalogo, nekatere pesmi pa so prevedene naravnos t odlično. Sodeč po vsem, je pesmi na jp re j , po mož- nosti dobesedno, prevedel dr. Mčrka, mladi pesnik pa jih je potem prelil v verze, s a j je pod nekater imi prevodi navedeno »die p rek lada dra Mérky zver- šoval J i r i Wolker.«135 Občudovat i moramo, kako melodičen in neprisi l jen je verz mladega pesnika in kakšen smisel ima za pesniško kratico in metaforo . Ne enkra t se mu je celo posrečilo C a n k a r j e v verz izboljšati.130 Verje tno je imel dr. Mčrka kot velik p r i j a t e l j jugoslovanskih književnost i že od vsega začetka namen vzgojit i mladega, izredno nadar jenega učenca v p reva ja lca slovenskih pesnikov, sam pa bi se bil posvetil predvsem p r e v a j a n j u proze. Sa j je gotovo vedel, da ni bilo t eda j med Cehi niti enega dobrega pes- nika, ki bi bil znal naš jezik in bi umetniško p reva ja l slovenske pesnike. Zal se n jegova namera ni uresniči la; ko je Wolker leta 1919 odšel na univerzo v Prago, se s p r e v a j a n j e m iz slovenščine ni več ukva r j a l . Tudi prevod Treh povesti Bohuša Vybi ra la ni na višini, čeprav je sicer ne- koliko boljši od Kurenta . P reva ja lec jc posebno tam, k j e r se t rudi , da bi pre- vaja l čim bolj dobesedno, kur začetniško neroden: in še vesel je bil, da je našel kupca kar na cesti (10) — a by l ještč vesel, žc našel kupce t ak rka na ceste (188), čas je že in zadnju u ra (123) — je již kdy a posledni hodina (143), s pisa- nim oznanilom (167) — s pestrou wyhlaškou (54), posadili so nas na cesto (37) 131 J j r£ Wolkcr : Bra t r skâ poesie. Spolupraeoval prof . dr. Mčrka Vojtčch. Košice 11925], Tereza š tanglerova . 63, [2] str. J ihoslovanskâ knihovna, 1. 135 Pr im. Proudy , 8/1918, št. 79 (5. X.), str . 1. 1311 Podroben razbor prevoda prim, v č lanku O. Berkopeu Jir i Wolker, pre- va ja lec slovenskih pesnikov. — Prostor in čas, 1/1969, št. 11—12, str. 527—528. — vyhodili nas na silnici (224). kakor huda ura (153) — jako neštastna hodina (14), itd. Malo manj kot dr. Mčrki delajo tudi Vvbiralu težave zlasti zaimki, prislovi in enake ali podobne besede z različnim pomenom. Nekaj primerov: Izvirnik k je r ga je volja (165) poglejmo vsaj (184) a m p a k beseda je le (185) časih (191 in dr.) sinoči (74) druge skrbi za otroke (76) p r e j (101) Cigan je le spoznal (134) še za n jen im hrbtom (142) ka j sodiš (41) z aka j da sem slabe volje (26) si je nat lači l cekinov (168) hudobno (163) če je grešnik še tako nedolžen (169) vel ja (170) pa ga ni več čuti l (176) pocenil (179) pravičniki (182) bol j t rudna procesi ja (184) zatorej naprav i se (185) počepali (72) s tokanje hrastov (74) p ravda (103) pravične sanje (105) stol (133) sitnost (159) uklepa l dušo (179) Prevod když cliee (37) podivejme se prece (57) pouhé slovo (60) časem (67 in dr.) dnešni noci (75) ostatni starosti pa t r tčž dčtem (78) spiš (111) Cikân jen poznal (158) ale za zâdy (169) proč soudiš (231) protože jsem v špa tne naïade (210) naražel d u k â t u (35) zlostnč (28) pokud je hr išnik ještč nevinen (57) rozkazu je (37) aniž by ho ještč ci ti I (46) počinal (51) pomočil ici spravedlnost i (54) t rudnčjš i (58) oblec se tedy (63) pošli (72) vzdechy kern (76) p r a v d a (114) že by ly t y sny skuteč- nosti ' (118) stûl (156) ostuda (22) podeznval duši (51) Prevod prevoda če hoče poglejmo vèndar samo beseda sčasoma današn jo noč ostale skrbi n a j pr ipa- da jo otrokom ra je Samo cigan je spoznal toda za hrb tom z a k a j sodiš zato ker sem slabe volje nakoval cekinov jezno v kolikor je grešnik še nedolžen ukazu je (č. veleti!) ne tla bi ga še čutil počenjal , vedel se je pomočniki pravičnosti (prava) bolj žalostna (klavrna) obleci se torej po t rka l i (č. tudi poehi- pali!) vzdihi grmov (č. clirasti, nizko grmičevje, ve- jevje) res ni t i j da so bile tiste sanje miza s ramota sumničil dušo Takih in podobnih napak je dovolj, manj važnih pu še več. Ponekod je prevajalec zagrešil celo take napake, ki se jim res čudimo: v svojem srcu ste bili hlapci (135) — v srdcich jste bvli čeledinove (159). Češki čeledin je res hlapec, toda na kmetiji, v taki zvezi pa res ne. Moral bi bil prevesti bodisi sluhové, paeholci ali pa otroci. Večkrat se je zgodilo, da prevajalec sploh ni razumel stavka, kakor napr.: Za silo že imamo, k a j bi se še nadalje upirali in pehali (72) — Ceho nam treba. mame. nač bychom se jeste dâle dreli a trapili (Kar potrebujemo, imamo, zakaj bi še nadal je težko delali in se mučili). Nekaj stavkovr je prevajalec po nepotrebnem izpustil (izvirnik str. 180, 187, 191 in dr.). Povesti je razvrstil drugače kot Cankar : Zgodba o Šimnu Sirotniku je na prvem mestu. Zgodba o dveh mladih ljudeh pa na zadnjem. Kljub navedenim pomanjkljivostim moramo ka jpada najbol j pridnima pre- vajalcema Cankarjevih del v češčino priznati, da sta bila zelo prizadevna in sta si dala veliko truda. Njuni poznejši prevodi so v vsakem oziru boljši. Kar smo že rekli o prejšnj ih prevodih dr. Karla Vondraška, velja tudi o knjigi Krâl Malchus a jiné povîdky. Zanimivo je, da je bil prav ta ekonomist, ki se je interesiral predvsem za gospodarska vprašanja in elektrifikacijo Češke, poleg Naskove najboljši poznavalec slovenščine. Njegovo znanje našega jezika res preseneča. Zanj se ima, kakor smo že omenili, zahvaliti predvsem svojima pri ja tel jema Zalar ju in Rostoharju. Vondrašek le redko napravi napako, pa še takrat bolj iz nepazljivosti kot iz neznanja jezika; npr. devica —• divka (5), namesto panna, nima skrbi — mu-li starosti (6), uvaževanja vredni — licty- hodny (9). temne misli — nečiste mvšlenkv (9), obokani strop — opryskany strop (19), nikoli mu še ni bilo tako veselo pri srcu — aie u srdee mu nebylo rozhodnč tak veselo (25), prismojena stvar; — včc zbrklâ (26), kosci — kosové (63), zmerjat i — srovnavati (66) itn. Največ zaslug za popularizacijo Cankar jevih del na Češkem med prvo sve- tovno vojno imajo poleg navedenih prevajalcev in publicistov češki gleda- liščniki, nekdanj i člani Deželnega gledališča v Ljubl jani in nedvomno tudi osebni znanci slovenskega pisatelja. Po njihovem prizadevanju je bila jeseni leta 1916 uprizorjena drama Kral j na Betajnovi v Plznu, pozneje pa še tudi v Pragi in drugih čeških mestih. Plzenska uprizoritev Cankarjeve drame, o ka- teri se pri nas doslej ni vedelo, spada med pomembne dogodke v zgodovini naših gledaliških vezi s Čehi, zato se bo treba ob n je j pomuditi nekoliko dlje. Češke divadlo kr. mesta Plzna je izdalo za prvo predstavo Kralja na Be- tajnovi (11. oktobra 1916 zvečer) program,137 iz katerega je razvidno, da je dra- mo prevedla Ružena Naskova, da jo je režiral Josef Fišer, Nino pa je igrala Josefina Krejsovâ. Vsi tr i je so bili pred vojno člani l jubljanskega Deželnega gledališča. O Naskovi, prvi Mrmoljevki na slovenskem odru, smo že govorili. Režiser Josef Fišer (roj. I. 1885, živi v pokoju v Plznu) je bil angažiran v De- želnem gledališču v Ljubljani v sezoni 1912/13,138 nato pa se je najbrž radi ta- kratne krize v l jubljanskem gledališču vrnil na Češko. Josefina Krejsovâ (tudi Kreisovâ. roj. 8. VI. 1883 v Novem Bydzovu, umrla neznano kda j in kje) je de- lovala v Ljubl jani najpre j leta 1902. pozneje pa še v sezonah 1904- 05, 1905/06 in 1912 13. Ko se je vrnila na Češko, je bila angažirana na jp re j v Ljudskem gleda- lišču Urania v Pragi Vil,13" nato pa v Češkem gledališču v Plznu vse do konca prve svetovne vojne. O njeni nadal jnj i usodi ni sledu. Posrečilo se mi je dognati le, d a j e 137 Fotokopijo programa sem dobil po zaslugi ravnatel ja Drž. znanstvene knjižnice v Plznu dr. Jaroslava Kube, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 138 Prim. Divadlo (Prahu), 11/1913, str. 118. 130 Prim. Narodni listy, (Praha), 53/1913, št. 152 (5. VI.), str. 4. V Uraniji je nastopila prvič v Kistemaeekcrjevi igri Zagoneten slučaj. poleti 1924 igrala v Kolinu v potujočem gledališču ravnatelja Martina, s ka- terim je bila poročena.110 Sodeč po vsem, sta si predvsem Fišer in Krejsova najbolj prizadevala, da je bila drama uprizorjena v Plznu. Oba sta Cankarja dobro poznala ne samo kot pisatelja, ampak tudi kot človeka in borca za so- cialne in narodnostne pravice Slovencev, saj sta oba živela v Ljubljani prav leta 1913, ko je Cankar predaval v Mestnem domu in bil zaradi svojih nazorov preganjan. Krejsovd, prva Nina in Jacinta na slovenskem odru (Cankarju je bila draga zlasti kot Jacinta),141 je želela ponoviti svoj l jubljanski uspeh v Nini; to se ji je tudi posrečilo. Ne smemo pa seveda prezreti tudi čeških sim- patij do Slovencev, posebej pa dejstva, da je bil tovarniški Plzen (Škoda) tudi med vojno ena najmočnejših socialnodemokratskih postojank na Češkem, prav češki socialni demokrati pa so bili glavni popularizatorji Cankarjevih del. Plzenska inscenacija je pomembna tudi zato, ker so s k o r a j vse glavne vloge igrali znamenit i češki umetn ik i : Kan to r j a — Bedrich Karen (1887—1964), po prv i svetovni vojni član Narodnega divadla (nepozabni Sigelius v Čapkovi Beli bolezni. Cid v Corneillev.i istoimenski d rami in dr., leta 1926 odlikovan z državno nagrado za gledališko umetnost) , Hano — Antonie Košnerova (1873 do 1947). hči in učenka znanega gledališkega ravnate l ja , režiser ja in igralca Vende- l ina Budila, po 1. svetovni vojni članica Deželnega gledališča v Brnu, Francko — Otvl ie Beniškova (1882—1967), članica gledališča v Brnu in Bratislavi, s lavna Mati v Vojnovičevi drami Smrt matere Jugovičev in v Čapkovi Materi, na- rodna umetnica , »ena na jbo l j znameni t ih čeških igralk«,142 Krnca — Adolf K reu z m a n (1855—1939), odličen igralec ka rak te rn ih in t ragičnih vlog, Bernota — Karel Zelensky (1865—1935), slovit igralec zlasti v Ibsenovih dramah, do leta 1928 član Narodnega divadla. Ni izključeno, da ima tudi Zelcnskv nekaj zaslug, da je prišla Cankarjeva drama na oder plzenskega gledališča, saj so v Deželnem gledališču v Ljubljani oktobra 1905 igrali v Lierovem prevodu nje- govo mladinsko igro Pravljica o Krišpinčku.143 Sodeč po p i san ju plzenskih listov tedan jega časa so častilci in pr i ja te l j i slovenskega pisate l ja storili vse. da bi bil uspeh d rame ka r največj i . Ze dva dni pred premiero (9. X.) je objavi l socialnodemokratski dnevnik Nova doba članek Ivan C a n k a r na našem odru;144 napisal ga je -i-, po m n e n j u ravna te l j a Drž. knj ižn ice v Plznu dr. Jaros lava Kube n a j b r ž gledališki referent Nove dobe Ludčk Pik. Avtor č lanka dobro pozna našega pisa te l ja ; ima ga za na j - boljšega u s tva r j a l ca v slovenski l i teraturi , »ki bo p rav letos slavil štirideset- letni«).« Torej je plzensko gledališče s to preds tavo hotelo proslavit i tudi 40- letnieo Cankar j evega rojs tva! Nato pisec č lanka n a d a l j u j e : »Ivan C a n k a r po- meni v slovenski l i teratur i isto kakor Gorki v ruski. In z drugimi vodilnimi pisatel j i stoji C a n k a r že od 90-ili let v ospredju slovenske moderne, g ibanja , ki je p rav tako kot pri nas — seveda nekoliko pozno — prineslo v slovensko 140 Prim. Prâvo lidu (Praha), 13. VIII . 1924. str. 10. Podatkov o njej sem zastonj iskal v praških gled. institutih in arhivih, v njenem rojstnem mestu, v Plznu in drugje. O njenem delovanju v Ljubljani prim. Moravec, n. m. str. 249—252. 141 Pr im. Moravec, n. m., str. 251; tam je tudi slika Kr. 142 O t t û v slovnik naueny . Dodu tky I/ l . , str . 546. 14a Pr im. LZ 23/1903, str. 388. 144 Ivan C a n k a r na naši scène. — Novâ doba, 21/1916, št. 239, pril . str. 3. literarno in umetniško življenje nove smeri, ki se borijo proti starim rodovom in miselno bogatijo majhen narod, ki se je moral prav tako kakor naš težko prebijati skozi razne zapreke in nasprotstva. Cankar je videl bedo svojega naroda in ko se je zavedel krute usode delavskega razreda, je postal pisatelj realističnih povesti, v katerih se odraža težka usoda razdedinjencev lastnega naroda, pa tudi Čehov in Moravanov, katerih življenje je opazoval in preuče- val. ko je bival na Dunaju , kamor je prišel po končani realki. Potem ko je izdal knjigo ognjevitih erotičnih pesmi (1. 1899), ki jo je uničil škof jeglič, se je posvetil prozi, v kateri nastopajo proletarski tipi delavcev, ustvarjeni z glo- bokim psihološkim poznavanjem in orisani z učinkovitimi drastičnimi črtami. Najbol j bedne proletarske eksistence — potepuhi, zgubljenci, l judje, ki se po- tapl ja jo v vrtincih kapitalistične poplave, tovarniški sužnji z nesrečno usodo, z nravno in telesno pokvarjenost jo — to so junaki, ki jih slika Cankar v svoji učinkoviti prozi. V delu Na klancu se na jbol j zrcali Cankarjevo sočutje z reve- žem in v njem najostreje napada filistre. Pri tem pa so Cankarjeve povesti polne ljubezni in hrepenenja po domovini in rodnem kra ju . Pisatelj je neiz- prosen sovražnik rodoljubarskcga farizcjstva in kupčevanja z narodovim ime- nom. Hinavske rodoljube je prikazal v komediji Za narodov b l a g o r . . . Tu je na Cankar jevo ustvarjalnost močno deloval Ibsen. — Kljub realizmu, ki v številnih povestih preha ja v naturalizem, je Cankar idealist, ki poveličuje lepo umetnost. V umetnosti vidi rešitev in osvežitev življenja in k n je j hoče voditi tudi svoje trpeče ljudstvo. Literarno je. pesimist, njegovi l jud je Imajo siro- maštvo v krvi, to je njihova usoda, ki ji ne bodo ušli. Revščino kar išče, da bi jo odkril, l judi pusti hrepeneti in vzdihovati po idealih, po ljubezni, po naravi, po soncu in po domovini. Ker pa je socialist, postaja s svojo vero v boljšo bodočnost in lepši svet optimist. Zadnje čase se kaže pri Cankar ju nagnjenje k simbolizmu, na jbol j v krasni noveli Kurent, kjer je simboliziran slovenski n a r o d . . . Kralja na Betajnovi je že igralo Narodni divadlo in zdaj pr iha ja k nam. Gotovo bodo predstave dobro obiskane, sa j si Cankar res za- služi, da mu posvetimo kar največjo pažnjo zaradi njegovih krasnih del. zaradi ljubezni do človeka in do težko preizkušenega naroda, katerega deželi v po- vesti Kurent kliče: »Zemlja, žemljica, mati! Če nimaš kruha, d a j mi kamen; še ob kamnu bom prepeval!< Tri dni nato je izšel izvleček iz tega članka tudi na Duna ju v Videnskem deniku.145 Nekaj skoraj enakih stavkov v obeh prispevkih priču, da sta izpod istega peresa. Kljub članku v na jbo l j branem plzenskem dnevniku in k l jub reklami, ki so jo neka j dni pred predstavo pod naslovom Iz pisarne mestnega gledališča v Plznu objavljali tamkajšnj i časniki, prva predstava ni bila bogve kako dobro obiskana, doživela pa je pri občinstvu in kritiki lep uspeh. Kritika, zlasti v socialnodemokratskem tisku, je dramo lepo sprejela. V Novi dobi146 je objavil Ludčk Pik kar v dveh številkah obsežno kritiko. Za nas so seve na jbol j vužna tista opažanja in sodbe češkega gledališkega strokovnjaka, ki dopolnju- 145 Ivan Cankar nu plzenské scène. — Vidcnsky denik, 10/1916, št. 234 (12. X.), sir. 5. 11(1 Kriil na Betajnové. — Nova doba, 21/1916, št. 242 (12. X.), pril. str. 5—4; št. 243 (13. X.), str. 3. je jo to. kar je bilo o Kralju na Betajnovi rečeno pri nas in ki vrednotijo igro čeških igralcev. Pisec ocene razglablja v uvodu o sodobni dramatiki in pravi med dr.: Moderno dramsko slovstvo, ki se ukvarja večinoma z duševnimi konflikti, ima zelo tnalo dram, posvečenih socialnim problemom in sporom. . . Ker bolj bogate socialne dramatične literature ne najdemo niti pri velikih narodih, kjer je industrijsko in gospodarsko življenje doseglo višek in ustvarilo močna razredna nasprotja, je res nekaj posebnega, da prihaja k nam takšno delo od pisatelja, ki pripada gospodarsko in industrijsko manj razvitemu narodu, v katerega življenju se ne pojavljajo tako močni socialni spori kot pri narodih na višku razvoja in kapitalistične moči. In vendar so v Kralju na Betajnovi tako močni socialni poudarki, tako učinkoviti prizori in tako bogastvo misli, da delo lahko apliciramo na splošne socialne razmere pri drugih, socialno bolj razvitih narodih.« Nato kritik seznanja bralce z vsebino drame ter nadaljuje: »Potek drame, ki je odrsko drastično močan, se zdi ravno zaradi te drastičnosti ekstremen. Toda ko vidimo, da je hotel avtor s tako vsebino omogočiti karak- teristiko značajev, predvsem pa podati kar najbolj pokvarjen značaj Kantor- jev, dalje da je hotel ustvariti ozračje, v katerem se je rodil zločin, da je hotel prikazati tesnobo, duševni razvrat vse družine, ki je bila odvisna od sugestivno hudobnega Kantorja in ponazoriti vso tisto nravno propalost zlo- činskega pohlepneža. za katerega nima nobenega pomena niti čustvo, niti člo- veškost, niti vera, niti vest in ki na koncu umira duševno apatičen, potem razumemo, zakaj je šel do najvišjih meja dramatske napetosti, ki se začenja že v ekspoziciji in drži gledalca vse do konca predstave.« Nato kritik analizira posamezna dejanja drame, karakterizira glavne osebe in ugotavlja tiste poteze, ki dajejo delu značaj prave socialne drame. Priznava, da je v življenju Kan- torjeve družine nekaj ibsenovskega, »čeprav Cankar uporablja odrske efekte nasprotno od Ibsenovih psiholoških drum«. Ko vrednoti igro predstaviteljev glavnih vlog. hvali zlasti Karena, ki »je dal Kantorjevi postavi vse, kar je zmogla njegova reprodukcijska umetnost«, dalje Ot. Beniškovo, ki je zelo dobro podala Francko in Krejsovo, ki je Nino igrala »lepo. z otroško dušo, kakor je treba . Niso mu pa ugajali Jerman kot Maks, Urbanov župnik in Zelenskega Bernot. O režiji pravi, da »je bila kar najbolj skrbna. Viharna pohvala občin- stva je pomenila, da mu je bila igra všeč. Bilo pa nam je žal, da je bila pre- miera dobre drame slovenskega avtorja slabo obiskana. Ko bodo dajali kako tujo burko, bo gledališče gotovo polno. . .« < Nič inanj zanimiv in skoraj prav tako obširen je članek v plzenskem organu Svobodomiselne (mladočeške) stranke Cesky denik147 neznanega kritika -jb-:14B »Ivan Cankar je znan pri nas skoro izključno po svojih socialnih pripovedkah, napisanih z globokim občutjem in v bogatem jeziku. Je realist, ponekod mo- goče celo naturalist, ki ima smisel za učinek, ki ga namerava*doseči in ki ga zna tudi zanesljivo pripraviti. V njegovih delih ni neposrednosti, kakršna je pri Gorkem, niti psihologije, kakršna je pri Andrejevu; po svoji naravi in nazorih je veliko bližji nam Čehom kot Rusom, na katere spominja snov nje- 147 - jb- : Kriti na Betajnové. — Cesky denik, 52/1916, št. 284 (13. X.), str . 7. 148 Pismo J ar. Kube z dne 21. X. 1969. go vi h del. Življenje popisuje tako, kot je, in samo nakazuje, kakšno bi moralo biti. V vseh njegovih delih pa drhti bolest zaradi narodovega ponižanja, zavest, da bi moralo biti drugače, bolje, da pa se to da doseči samo z velikimi, tež- kimi in srditimi boji, ne s hrupnimi, marveč z notranjimi.« Nato pisec č lanka karak te r iz i ra Kan to r j a , F rancko in Maksa ter pravi : »Če vidimo v teh treh likih simbole, potem si lahko mislimo — posebno če poznamo živl jenje Canka r j evega naroda — da je vsa d rama simbolična. In če je n j ena umetniška vrednost v n jeni realnosti, je v simboličnosti še dvakra t večja. Tudi po tehnični strani je d r a m a dobra. Je že res, da ne odkriva novih poti, toda v okvi r ju slovenskega dramat ičnega slovstva pomeni odločno precejšen napre- dek. Z izvedbo drame je - jb- še veliko bolj zadovoljen kot kri t ik Nove dobe. Meni. da je uprizori tev res »umetniško dejanje« in da je bil novi d ramat ik »predstavljen kot pravi umetnik , na način, ki zasluži v vsakem oziru našo pozornost«. Pouda r j a , kako je prav, da so igralci d ramo tako dolgo vadili, nato pa hvali režiserja Josefa Fišer ja , ker je igro pravi lno razumel in pr ikazal , zlasti pa, ker se m u je posrečilo ustvariti takšno razpoloženje, kakršnega si je preds tav l ja l avtor . Tudi odrsko je vsa tri d e j a n j a imenitno postavil in zato ima zaslugo na velikem in bučnem uspehu večera. Kritik hval i tudi igralce, še tiste, ki L. P iku niso bili všeč. Na jbo l j ceni igro B. Karena, o katerem pravi, da nas je presenetil s svojo umetnos t jo karakter iz i ranja« , zlasti v prvem de jan ju . »Njegov Kantor je bil pe r fek tna psihološka š tudi ja , ki ji je vdahni l res originalno ž i v l j e n j e . . . Kantor je odločno n a j b o l j or iginalna postava, kar j ih je doslej Karen ustvari l na našem odru.« O igri Krejsove sodi, da ne za- osta ja za Karenovo: Koliko bolestnega in t rpečega otroštva je pokazala na odru! Kako resnično, brez kakršnega koli p re t i r avan ja , je ves čas igrala! Po- sebno pa zakl jučni pr izor prvega de jan ja , ko se prižene napol slečena na oder, ko sliši krik starca, ki ga nekdo davi, nam bo ostal globoko v spominu.« P rav tako hvali Jermanovega Maksa, ki po njegovem mnen ju spada med težke vloge. O Beniškovi pu meni, d a j e odigrala Francko kot »dekle, ki ljubi skora j s fizično bolečino. Je vdana Maksu, v katerem vidi utelešeno svobodo. Mrzi očeta, je tiha in nebojevi ta ; kot taka je globoko delovala na naša čustva.« Tudi o Zelenskem sodi, da je bil Bernot njegova doslej na jbol j ša vloga. Na koncu č lanka se tudi ta kritik čudi, da je bilo gledališče tako slabo obiskano in se sprašu je : »Kje so tisti, kater ih ku l tu rna dolžnost bi bila zaha ja t i v gle- dališče vsaj na tiste predstave, ko igrajo umetniško tako dragocene igre,149 kot je Kra l j na Betajnovi.« Kdor je bral s tavek »g. Urban je dal župniku, kur je bilo njegovega, čeprav vsi povsem razumemo, zaka j ga ni zaigral tako, kot je go- tovo čutil«, je dobro vedel, ka j je hotel kri t ik med vojno leta 1416 povedati . Tudi tretje poročilo o plzenski predstavi Kralja na Betajnovi izpod peresa -ng- v tedniku češke agrarne stranke Cesky kraj150 trdi, da je »ta igra znana že z odra praškega Narodnega divadla . Omejuje se skoraj izključno na kratko vsebino druine in na bežno vrednotenje igre predstavnikov glavnih vlog. O Kuntorju pravi: Preko trupel svojih bližnjih korakajočega despota je igral Bedrieh Karen in se očitno trudil, da bi podal tega karamazovsko zapletenega Podčrtano v izvirniku. 180 Mčstskc divadlo v P l z n i . . . Cesky kruj , 1916. št. 43 (20. X.), str. 10—11. junaka kar na jbol j življenjsko. Če se mu to ni vedno posrečilo, si moramo to razlagati samo z njegovo mladostjo. Za take vloge plzensko gledališče pogreša starejše karakterne ig ra lce . . .« Na koncu pa kritik konstatira: »Uspeli igre je bil popoln, toda dvorana je bila na pol prazna, kar je za Plzen žalostno spričevalo.« Sodeč po dejstvu, da so v Plznu igrali Kral ja na Betajnovi samo še dvakrat (13. X. in 25. X. 1916), lahko sklepamo, da tudi poznejši predstavi nista bili veliko bol j obiskani. To pa nikakor ne velja za predstavo, ki jo je priredila socialnodemokratska s t ranka v Plznu pol leta pozneje, 30. apri la 1917. Na ohranjenem programu namreč beremo, da so za to predstavo »že vse lože in vsi sedeži razprodani«. Y soc.dem. Novi dobi nisem zasledil pred predstavo nikake reklame za ta večer, ki je bil kot proslava 1. maja . Zato je tudi igralec Otto Čermak recitiral pred predstavo priložnostno pesem Prvi m a j znanega plzenskega poeta in bojevnika za delavske pravice, Vilde Davida (1867—1938), ki je izšla nato 1. m a j a v Novi dobi. Samo mimogrede n a j omenim, da ne bi bila avstri jska cenzura leta 1917 take himne svobodi in miru na Slovenskem nikakor dovolila, medtem ko v poročilu151 o tem večeru beremo, da je reci- tator »s krasno in izrazito deklamacijo navdušil občinstvo, ki je še prav posebej ploskalo tistim Vildovim verzom, ki proslavljajo mir«. »Predstava je bila po- polnoma razprodana«, »po recitaciji so igrali »močno« socialno dramo I. Can- kar ja , Kral ja na Betajnovi, ki je bila k l jub drastičnosti všeč zaradi socialistične tendence«. V tesni zvezi s plzensko uprizoritvijo je pot Cankar jeve drame na oder Zižkovske činohrv v Pragi. To gledališče, znano pod imenom Deklaracija, je bilo v delavski četrti Prage na Zižkovu; obiskovali so ga pretežno delavci, rokodelci in drobni obrtniki. Njegov ravnatelj , glavni režiser in glavni igralec je bil sloviti Karel Zelensky, tisti Zelensky, ki je v Plznu igral kot gost Ber- nota. Po uspehu v Plznu je uvrstil dramo tudi v repertoar svojega šele leta 1917 ustanovljenega gledališča in jo v pozni pomladi leta 1918 naštudiral s svojim ansamblom predvsem za počitniška gostovanja po čeških mestih in mestecih. Sodeč po sicer skromnih poročilih v raznih listih, je imel pri svoji izbiri srečno roko. Igra je imela povsod lep uspeh, igrali pa so jo jul i ja in v prvi polovici avgusta leta 1918 na gostovanjih v Kostelcu nad Orlico, v Rych- novu nad Knčžno in dr., šele 18. avgusta 1918 pa je bila premiera v domačem gledališču na Zižkovu. Zanimivo je, da je na deželi igral l^antorja »z veliko sposobnostjo karakterizaci je in z umetniško močjo, ki se stalno s topnjuje in raste« mojster Zelensky, Maksa pa njegov sin Karel,152 medtem ko je v Pragi igral Kantor ja sin Karel. V praških dnevnikih sem našel o tej predstavi v Zižkovski činohri poročilo le v tedniku Volne slovo:153 »Gledališče je bilo že v popoldanskih u rah razprodano. Igra je bila uspešna, gledalci navdušeni. Ker je bil komad za turnejo dobro naštudiran, so se igralci dobro razumeli, in je bila njihova igra dognana.« 151 Prvni kveten v Plzni. — Nova doba, 23/1917, št. 102 (1. V.). 152 Prim. Mistr Karel Zelenskv v Kostelci nad O r l i c i . . . — Posel z Podhori (Rychnow), 33/1918, št. 34 (24. VIII.), str. 3—4. 153 Zižkovska činohra. — Volne slovo, 25/1918, št. 34 (24. VIII.), str. 2. Najbolj obširno je pisal o Želenskega uprizoritvi Kralja na Betajnovi organ Matice divadelni in Centralne Matice češkoslovanskih gledaliških amaterjev Češke divadlo,151 ki ga je urejeval znani kritik in publicist Karel Engelmüller. Gledališki kritik in dramatik Vaclav Sommer piše pod psevdonimom Jakub Rydvan med dr., da »da je bila otvoritvena predstava nove sezone, ki bo mladi ustanovi gotovo utrdila umetniške in gmotne osnove, Cankarjeva socialna drama v treh dejanjih Kralj na Betajnovi, resno delo slovenskega avtorja z zelo izrazitim političnim nazorom in literarnim profilom«. Na koncu sodi, da »je bila postavljena na oder z učinkovitim ostrim slikanjem okolja in z izvirno karakteristiko značajev, zato je doživela z Želenskvm ml. v glavni vlogi uspeh v ljudskem gledališču, pristopnem za take igre«. Da je bila uprizoritev res uspešna, lahko sodimo tudi iz reklamnih vrstic, ki jih je Zižkovsko gledališče objavljalo v socialnodemokratskem Pravu lidu,155 iz katerih je razvidno, da je na žižkovu doživela drama vsaj dve reprizi. Tudi v ocenah in poročilih o Cankarjevih knjigah ni češki, zlasti socialno- demokratski tisk, niti v težkih vojnih časih skrival svojih simpatij do sloven- skega pisatelja in njegovega dela, ki je imelo med bralci lep sloves. Najboljši dokaz o priljubljenosti Cankarja med naprednimi češkimi publicisti in knji- ževniki pa je članek s konca 1916 v socialnodemokratski reviji Svet (nadalje- vanje revije Rudé kvêty), ki ga je bržkone napisal njen urednik, znani de- lavski pesnik Antonin Maček (1872—1923).150 Ta sestavek je bil napisan za štiridesetletni«) Cankarjevega rojstva. Kar sama od sebe se nam vsiljuje misel, koliko ljudi se je pri nas med vojno spomnilo nesrečneža na Rožniku ob njegovi štiridesetletni« s članki v dnevnikih ali revijah? Čehi so se je dvakrat: v Plznu in Pragi! Po svetovnih literaturah dobro razgledani kritik piše med dr.: »Proletarci, potepuhi in izgubljene eksistence, tovarniški sužnji z njihovo usod- no bedo ter nravno in telesno pokvarjenostjo, so našli v pesniku I. Cankarju odličnega slikarja. Cankar, najplodnejši in najbolj brani slovenski pisatelj, pomeni v literaturi svojega majhnega naroda tisto, kar v ruski književnosti Gorki. Snemati krinke, odstranjevati predsodke, obračunavati s politiki in meščani. Z umetnostjo buditi vest in obračati pozornost na razdedinjence, kazati iskreno razumevanje in toplo ljubezen do najbednejših — to je njegov literarni in življenjski program. Toda kljub temu vsebujejo vsa Cankarjeva dela globoko ljubezen do naroda. Opozarjamo nanje zlasti danes ob pisateljevi štiridesetletni«. Cankarjevo sočutje z reveži se kaže najbolj v delu Na klancu. Hinavske rodoljube prikazuje v komediji Za narodov blagor. Izbor njegovih najboljših črtic, v katerih se odraža bogastvo čustev in oster socialni čut, je knjiga Sveto obhajilo. Preberite si ta biser slovenske literature! Koliko znanih ljudi boste našli v njih! Noben pisatelj ni občutil življenje malega (tudi če- škega) človeka tako kot socialist Cankar.« Takega priznanja je bil v Mačkovih člankih deležen le malokateri pisatelj, četudi si lahko mislimo, da je hotel urednik Lidové knihovny propagirati zlasti tista tri Cankarjeva dela, ki so izšla v tej zbirki. Zanimivo in značilno 154 Zižkovskii činohra. — Češke divadlo, 2/1918, št. 6—7 (1. X.), str. 92—93. 155 V št. 191 (18. VIII.) in v št. 194 (22. VIII.). 150 Ivan Cankar. — Svet, 16/1916, št. 13 (7. XII.), str. 208. pa je že samo dejstvo, da se je znameniti češki publicist spomnil obletnice rojstva slovenskega pisatelja, ki se po navadi niti ne slavi. Kljub težkim razmeram med vojno — večina dnevnikov je izhajala v zelo omejenem obsegu, navadno na štirih ali celo na dveh straneh, veliko časnikov in revij pa je sploh prenehalo izhajati, kulturne rubrike so skoraj zginile, na njihovo mesto pa so prišla poročila z bojišč in gospodarske ter politične novice in članki — je izšlo o Cankarjevih tedaj izdanih delili še kar dosti ocen in poročil. Na primer o knjigi Yûle a moc kar pet. Najobširnejšo je napisal lite- rarni kritik in prevajalec iz ruščine, Josef Folprecht (1879—1950), v že ome- njenem dnevniku Narodni listv.157 Cankarja ima za »najbolj zanimivega bele- trista nove slovenske literature, ki v svoji umetniški osebnosti združuje skoraj vse, tudi nasprotujoče si filozofske in literarne prvine, in ki se ne mara držati določenih teorij ter s posmehom govori o enotnem, trdem in nespremenjenem življenjskem nazoru. Y pričujočih treh povestih se je lotil razmerja med člo- veškim hotenjem in možnost jo . . . Žene so tu v bolj ugodnem in bolj naravnem položaju kot možje, umetniki in pisatelji, ki imajo velike ideale in ki veliko hočejo. Žene pa so nasprotno prikazane realistično in predstavljajo golo živ- l jenje in ljudi, ki se ravnajo po tem, kar so že dosegli ali pa vsaj po tem, kar je mogoče doseči. Z mirnim pogledom, ki pravi, da hočejo samo tisto, kar lahko dosežejo, in ki često preseneča, dosegajo celo tisto, česar bi sicer ne dosegle. V tej knjigi ni romantike, ki ji je Cankar podlegel v svojih zgodnjih delih. Ze v Hiši Marije Pomočnice . . . je presenetil z odkrivanjem brezobzirne resnice, greha in življenjske nesramnosti, kar je še stopnjeval v Gospe J tuliti, s katero je ostro usekal po površni in plitki morali. Ze ta knjiga se seveda ne obide brez satire, ki je gibalna sila tudi nadaljnjih d e l . . . Uvodi k novelam knjige Volja in moč, katerih naloga je snov kar najbolj prilagoditi življenju in njegovi zlobi, odnosno vpeljati bralca v življenje primerno človeškim močem, z bridko in tehtno besedo dokazujejo, s kako veliko polemično inočjc razpolaga pisatelj, ki je že tolikokrat šel v boj za osebno in literarno svobodo. Te uvodne polemike in razni nazori so podprti z zgodbo, v kateri se umetnik idealist, ki ga ljubezen in nekritična sredina prepriča o lastni vrednosti, zave svoje nadarjenosti, hoče veliko, pa nima ne moči, ne zmožnosti, ne možnosti, da bi to svoje hotenje uveljavil. Ženske, ki jih srečuje, ga kaj kmalu spregle- dajo, prav tako njegovi tovariši, ki pa še kar naprej tavajo v sanjah, dokler žalostno ne končajo. Povesti so brez tendence: slej ko prej je to črna, nujna, neizogibna pisava usode. Napisane so v težki, mračni besedi, in slogu, kar se dobro prilega snovi, ki si jo je pisatelj izbral. Ni v njih nejasnosti, kakršna je v nekaterih drugih pisateljevih d e l i h . . . Prevod dr. Merke je ohranil težak slog in Cankarjevo zgoščenost in na splošno skrbno pazi na jezikovno pra- vilnost.« Isti kritik je objavil podobno, toda krajšo oceno v mladočeški reviji Ceskâ revue,158 v kateri ponavlja svoje misli, zapisane že v prvi polovici ocene v Narodnih listih, le s to razliko, da v njej svojim rojakom očita, da se premalo zanimajo za slovensko literaturo. Cankarja imenuje »nekega Proteja literar- 157 57/1917, št. 199 (22. VII.), str. 9. 158 L. 10/1917, št. 12, str. 744. nih smeri in filozofskih struj«. Bralce seznanja z vsebino novel in hvali dr. Mčrko, da je imel pri izbiri prevoda srečno roko. Tudi literarni referent na jbol j čitanega praškega dnevnika Narodni poli- tika, že omenjeni pesnik, literarni zgodovinar in kritik František Sekanina, v svojem članku159 zanimivo karakterizira in vrednoti delo I. Cankar ja , »sloven- skega realista, prvaka med živečimi domačimi pisatelji«. Pravi, da imajo nje- gove tri povesti skupno idejo »dokazati, kako strašna življenjska tragedija po- staja često tisto bolestno nesorazmerje med voljo in možnostjo doseči cilje, o katerih smo sanjali. Te črte, tako resnične in polne zgoščenega dramatizma, vsebujejo obilo življenjskih izkušenj. Cankar , bister polemik, obvlada fino ironijo, s katero zna razoroževati tudi kot slovenski publicist — in očitno pre- naša nekaj le polemike in ironije tudi v leposlovje. Resnoba in težak smisel življenja, ki ga prikazuje, se pozna tudi na slogu: je prav tako resen in težak, toda bogvuruj, da bi hotel s tem reči, da je nerazumljiv. Ravno nasprotno, pričujoča knjiga se v svojo korist zelo razlikuje od starejših pisateljevih po- vesti, v katerih je slog preplavljal slike in se utapl ja l v simbolizmu. Tu se pa pri vsej siti in resni epičnosti srečujemo z vedrino in čisto prozornostjo stav- kov, s prvotno epiko, ki naravnost privlači bralcev interes.« Temeljito poročilo o knjigi pod naslovom Novi češki prevod Canka r j a je napisal dr. Bohuš Yybiral, tiste čase med Čehi gotovo najboljš i poznavalec Cankar jevega življenja in dela za Vîdensky denik.160 Kakor pravi v uvodnem odstavku ocene, je takoj po izidu izvirnika prevedel uvodno poglavje knjige Volja in moč in ga objavil v Videnskem deniku, »katerega bralci so radi brali kratke proze sodobnega slovenskega pisatelja«, nato pa preložil še vse delo ter ga ponudil »znanemu praškemu založniku«, ki pa je »zaradi vojnih raz- mer« izdajo odložil na poznejši čas. Medtem pa je knjigo prevedel tudi dr. Mčrka in jo izdal v mladi prostčjevski založbi, »ki je imela več poguma kot praška«. Tako je bilo to Cankar jevo delo prevedeno v češčino istočasno dvakrat . Vvbiralov prevod je ostal v rokopisu. Iz poročila se vidi, da Yybiral ve, kako je delo sprejela slovenska kritika, ki je poudari la »vse prednosti Cankar jevega peresa — mojstrski jezik, bogato fantazijo, bistra opažanja , ostro karakterizacijo, močna razpoloženja, ki bralca prevzamejo, spretno polemiko, fino ironijo in dramatsko napetost na jbol j važ- nih mest povesti, predvsem pa njeno idejno jedro«. Češke bralce seznanja Vy- biral tudi z mnenjem tistih slovenskih kritikov, ki so očitali Cankar ju , da ni kos globljim filozofskim problemom. Zamerja češki kritiki, da ni posvetila tej knjigi več pažnje prav zaradi njene ideje in zavrača mnenje »referenta vodilnega praškega časnika« (najbrž Jos. Folprechta, op. О. В.), da je knjiga brez tendence. Ni mu všeč naslov knjige (še m a n j pa češki prevod Vlile a moc); ])o njegovem mnenju bi bil bliže vsebini naslov, ki bi izražal nasprot je med močjo in voljo. Nato Vybiral podaja vsebino knjige in karakteristiko Melite, Mire in Dane ter »Cankarjevih ljubljencev — umetnikov slubičev«. 150 Romany, novelty u povidky preložene. — Narodni politika, 35/1917, št. 206, (28. VII.), Nedelu i ziib. a poučna pril., str. 5. , v _ 11111 Novy cesky prcklud z Cunkara. — Vîdensky denik, 11/1917, st. 20^ (8. IX.), str. 7. Po Yybiralovi sodbi je Mčrkov prvi kn j ižn i prevod C a n k a r j a boljši od njegovih p re j šn j ih prevodov črtic in pr ipovedk, objavl jenih v raznih časopisih, čeprav je tudi »v n jem veliko inest. ki bi si zaslužila večje pozornosti in l ju- bezni«. Zanimivo oceno tega Cankar j evega dela je pod šifro jz napisal profesor (pozneje ravnatel j ) realke v Prostč jovu, J an Zachoval (1877—1958) v Vyskov- skili novinah.161 Ta Masarykov učenec in vnet pr is taš njegovih idej sodi v uvodnih stavkih, da »pr iha ja kn j iga ravno p rav v današn j i dobi, ko se južni Slovani s k u p a j z nami bo ju je jo za boljšo prihodnost . Cankar , n a j b o l j samosvoj med slovenskimi beletristi, si zasluži, da ga pr i nas temelj i to spoznamo. Tri pr ipovedke zbirke Volja in moč so posvečene n a j b o l j ostri no t r an j i bolečini sodobnih l judi , globokemu nasp ro t ju med hotenjem in voljo na eni s t rani ter med možnost jo izvesti tisto, po čemer vol ja in hotenje s t remita in k čemur sta se vzpela na drugi s trani . V umetnost i ne zadostu je ne hotenje in ne še bol j močna volja, tudi t ak ra t ne, če kdo še bolj, lahko tudi brezhibno, obvlada tehniko. Umetnost zahteva neskončno več kot samo hladno in t rezno preračunl j ivos t , več kot h ladno previdno starčevsko modrovanje . Iz teh virov ne p r i t eka p rava , nesmrtna umetnost . Nasprotno, rodi jo le goreča, s t ras tna l jubezen, vseobsegajoče čustvo, in to v težkih bolečinah dvomov, obupa, tesnob- nega n e z a u p a n j a in p lamtečega n a v d u š e n j a . . . Samosvoj C a n k a r gleda po svoje tudi na ta težka v p r a š a n j a in nasp ro t j a . . . Prevod dr. Merke dobro po- d a j a posebnost Cankar j evega sloga, je gladek in — razen n e k a j ma jhn ih pomot — napisan v dobri češčini.« 101 Ivan C a n k a r Vitle a n t o c . . . — VySkovské Noviny (Vyškov), 26/1917, št. 30 (27. VIL), str. 3. Se bo nadal jevalo Oton Berkopec Praga