GOSPODARSTVO
ETO XV Š IEV. 378
1
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 26. MAJA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38.933
jKdaj se bo Anglija odločila
la ameriško priporočilo pristop k EST = Kako bodo reagirale države EFTA
^Angleški državniki dajejo v zadnjem «u nasprotujoče si izjave o morebiten pristopu Vel. Britanije k Evrop-«mu skupnemu tržišču; jasno je le i da izjave predsednika Mac Millana P njegovih sodelavcev niso več tako Nprotne temu angleškemu1 koraku, 'fav iz tega se da sklepati, da Angle-r nekaj pripravljajo. Drugo, kar je |eba tudi podčrtati, je to, da tudi v brneru, ko bi angleška vlada izjavila,
'1 je Anglija pripravljena pristopiti k ‘ 'ropskernu skupnemu trgu, ne sme-pričakovati, da bi se to zgodilo ta-"°j. Nekateri politični opazovalci so “.'ten ja, da bodo pogajanja med Vel.
''tanijo in predstavniki Evropske go-' todarske skupnosti trajala mesece in '°i'da tudi celo leta.
V političnih in gospodarskih krogih 'i Londonu in tudi v drugih prestolni-ah seveda ugibajo, kaj je Anglijo do-''cdlo do tega, da je menjala svoje gle-“šče. glede Evropskega skupnega trga. j rivijo, da se Angleži približujejo Ev-iPski gospodarski skupnosti na željo flieričanov. Sam Kenncdy naj bi bil Millanu neposredno svetoval, naj č Anglija bolj poveže z Evropo oziro-z deželami Evropskega skupnega Ša. Nekateri angleški listi namigujc-:• da iščejo Američani pri tem predam politične koristi, deloma pa tudi °spodarske. Z ene strani ni dvoma, la Postaja Evropska gospodarska skupit tudi politična moč, ki jo je treba * ameriških načrtih še bolj utrditi, j* drugi strani pa naj bi sc Američa-Protivili angleško-francoskemu spo-'zUrnu v Afriki, ki naj bi dovedel do
*	rojitve angleškega in francoskega si-
•	Cl’ia prednostnih carin v Afriki.
^ enem izmed svojih volilnih govo-je sam kancler Adenauer povabil !ac Millana, naj Anglija pristopi k 'Vropski gospodarski skupnosti. Toda "gleži naj bi sc tudi obotavljali, ker "do, da je, Francija, zlasti pa sedanji f lfedsednik De Gaulle, nasprotna pove-1 aniu angleškega vpliva v Evropi in i'Posebej vstopu Vel. Britanije v Ev-1 Psko gospodarsko skupnost. Francija ,®ra danes v Evropski gospodarski 'tpnosti vodilno vlogo, kateri bi sc
•	'Veda nerada odpovedala. Na drugi !r3ni je. pa De Gaulle znan kot star asProtnik angleške politike.
* političnih in gospodarskih krogih a Zapadu gredo nekateri opazovalci i° daleč, da trdijo, da bi bil pristop , • Britanije, k Evropskemu skupnemu zgodovinskega pomena. Prav An-'ia je takoj ob prvih zamislih o or an‘zaciji Evropske gospodarske skup-lQsji, ki so jih dali, kakor znano, Fran-odločno nasprotovala lem novim <'jam iz političnih in seveda tudi gozdarskih razlogov. Danes prevladuje 'Petlje ,ua so Angleži podcenjevali ''Zadevanje šestih evropskih držav, da 0 gospodarsko družijo. Na drugi stra-SO vselej imeli pomisleke glede pri-toPa le takšni mednarodni gospodarji organizaciji, ker je Vel. Britanija
*	svojimi dominioni že povezana v la-j-H carinski sistem, ki dovoljuje njt, ''Pl članicam posebne carinske ugod '°sti. Zato bodo prav ob tem vprašaji, kako namreč postaviti nove odno-ic med angleškim carinskim sistemom a Evropsko gospodarsko skupnostjo, ^stale velike, težave pri pogajanjih za "'stop Vel. Britanije k Evropskemu ^Pnemu trgu.
i ,	11	^ r h i "i
Ameriški delavec lanes in pred 13 leti
'lasilo obeh ameriških sindikalnih Ivških zvez AFL in CIO »The Ma-bist« piše, da so sc v Ameriki od ' 1938 življenjski stroški podvojili, ide pa skoraj početverile. V dokaz "Perja 27 različnih življenjskih povit po cenah iz leta 1948 in leta 1961. Po ena postavka se jc v tem ob-'iu podražila. Kot merilo jemlje sin-alrio glasilo seveda delovne ure. Ko-1 ur je moral delavec porabiti na u leta 1948, da si je.privoščil eno 'ecl življenjskih postavk in koliko ovnih ur je vložil za nakup istih dnot 13 let kasneje, to jc leta 1961. rsta blaga 1948	1961
Planje v letalu New York - Chicago 32% ure 23% ure
't> kruha
5% min. 5% mm.
»rt (i 13 litra) mleka
8% min.	7	mm.
'untov (4% kg) krompirja
23 min.	17	mm-
JPt (45 dkg) mesnate slanine
34 min. 18% mm. JPt (45 dkg) goveje pečenke
28% min.	16	mm.
Jetije las
55% min.	45	mm.
1 zavojčka cigaret
173^ min.	14	min.
'dilnlk
178 % ure	71	ur
80 ur lnena obleka 26 ur ovni čevlji
4% ure
tmbažna obleka 234 ure
lektrične energije 2% ure
rahu
37 ur
•ajca iz rayona 2% ure ska guma
9% ure
3% ure 1% ure 1% ure 26 ur 134 ure 6% ure 51 ur 1 uro
92% ure ita- žaba
1% ure -	—
ameriškega tehničnega na-ndustriji, ki se v nekaterih ribližujejo avtomatizaciji, sc ropa še ne more meriti z kupne moči iz zaslužka c.nc e. Le v striženju las jih do-e pa pohitijo z izvedbo av-e, bomo Evropejci še bolj
EFTA — Evropsko združenje za svobodno izmenjavo jc nastalo prav iz angleškega osnovnega nasprotovanja Evropskemu skupnemu trgu. Anglija je pravzaprav dajala navdihe za to organizacijo, za katero so Švedi dali samo formalno pobudo, .lasno jc, da mora angleška diplomacija računati z razočaranjem, ki ga bo njen korak izzval prav v teh državah. Danci in Norvežani so že izjavili, da bodo takoj sledili Angležem, medtem ko pričakujejo večji odpor v Švici in na Švedskem zlasti, ker sta ti dve državi nevtralni; Avstrija pa naj bi samo »na zunaj« pristopila k Evropski gospodarski skupnosti, in sicer samo, v kolikor gre za njeno čisto gospodarsko naravo, ker je tudi sama nevtralna država. PRIMERJAVA MED EST IN EFTA
Ze številke na zemljevidu govorijo jasno o številčni premoči držav Evropske gospodarske skupnosti. Že po številu potrošnikov — leo bi upoštevali samo to okolnost — je očitna premoč Evropske gospodarske skupnosti; saj šteje njeno prebivalstvo okoli 169 milijonov ljudi, prebivalstvo EFTA pa 88,8 milijona ljudi, to je komaj dobro polovico prebivalstva držav EST. Poleg tega nadkriljujejo države Evropske gospodarske skupnosti članice EFTA po svoji industriji, kmetijstvu in naravnem bogastvu, ako seveda upoštevamo Vel. Britanijo kot takšno, to je brez dominionov. Ti hočejo vsekakor tudi odločevati na gospodarskem področju in giedc preobrazbe carinskega sistema še posebej.
NAGLO ZNIŽEVANJE CARIN
Evropska gospodarska skupnost ali Evropsko gospodarsko tržišče je prvič znižalo carine za 10°/o L januarja 1959, sledilo je drugo znižanje zopet za 10 odst., in sicer 1. julija 1960; države EFTA so 1. julija 1960 znižale carino takoj za 20%, toda po nadaljnjem načrtu bodo države EFTA zelo zaostale glede znižanja carin za državami EST. Konec tega leta (31. dec. 1961) bo znižanje carin v državah EST doseglo žc 40%; v zadnjem času je predsednik gospodarske komisije pri EST prof. Hallstein celo napovedal, da bodo dr-
žave EST še v tem letu znižale carine na industrijske proizvode za nadaljnjih 10%. Tako bi celotno znižanje na koncu tega leta doseglo kar 50%.
Med državami EFTA bo znižanje carin L januarja 1962 znašalo savno 30 odst. Države Evropske gospodarske skupnosti težijo še posebno za tem, da bi navzven, to je nasproti tretjim državam, -ustvarile čimprej sistem enotnih carin.
Prav ta težnja ustvarja enega izmed najhujših vprašanj v evropski zunanji trgovini; očitna je nevarnost, da sc ustvarita dva gospodarska bloka, to je biok držav EST in držav izven Evrop-1 ske gospodarske skupnosti. Že dosedanji razvoj v zunanji trgovini EST kaže, da se trgovinski stiki med državami EST čedalje bolj utrjujejo, medtem ko se, zunanja trgovina teh držav z državami izven EST ne razvija tako naglo; z drugimi besedami, ta trgovina peša v primeri s trgovino med samimi državami EST.
Statistika nam pove, da so se nakupi držav EST v državah izven EST povečali od Iela 1953 do leta 1958 za 5,1 milijarde dol., a do leta 1960 (vključno) za nadaljnjih 3,9 milijarde dol., to je za okoli 20 milijard skupno. Delež držav izven EST, to se pravi uvoz držav EST iz ostalih držav je leta 1953 znašal 73,5%, leta 1958 70,4% in leta 1960 65,8%. Nazadovanje uvoza iz držav izven EST jc torej očitno.
Navajamo podatke o zunanji trgovini Evropske gospodarske skupnosti v zadnjih treh letih (v milijardah dol.): UVOZ	IZVOZ
1958 1959 1960	1958 1959 1960
EST skupno
22,9	24,3	30,4	22,7	25,4	30,0
EST med seboj
6,8	8,1	10,4	6,9	8,2	10,4
EST z drugimi
16,1	16,2	20,0	15,8	17,2	20,6
EST z EFTA
3,6	3,9	4,5	4,9	5,4	6,6
Značilno je, da države Evropske gospodarske skupnosti uvažajo iz držav izven te vedno več surovin, hkrati pa se veča uvoz industrijskih proizvodov med njimi samimi.
Države - članice Evropske gospodarske skupnosti štejejo 169 milijonov prebivalcev, od katerih živi v Zahodni Nemčiji 52,7 milijona, v Italiji 50,5 milijona, v Franciji 45,1 milijon, na Nizozemskem 11,3 milijone, v Beligji 9,1 in v Luksemburgu 0,322 milijona. Prebivalstvo vseh sedem dr/.av EFTA pa šteje 88,8 milijona, in sicer 52 milijonov v Veliki Britaniji, 9.1 milijon na Portugalskem, 7,4 milijona na švedskem, 7 milijonov v Avstriji, 5,2 milijona v Švici, 4,5 milijonov na Danskem in 3,6 milijonov na Norveškem.
Razmah
sovjetsko^angleške trgovine
Predsednik sovjetsko angleške trgovinske zbornice v Londonu jc izjavil, da je vrednost angleško-sovjetske trgovine v lanskem letu v obeh smereh dosegla 128 milijonov funtov šterlingov ter se je tako povečala za 30 milijonov v primerjavi s prejšnjim letom. Angleži so izvozili v Sovjetsko zvezo za 35 milijonov blaga, se pravi za 9,5 milijona več. Med lem blagom je bilo največ strojev. Ponovni izvoz (reeksport) jc znašal 16,1 milijona funtov šterlingov, po večini je šlo za kavčuk. Uvoz iz Sovjetske zveze v Veliko Britanijo se je povečal za 11,9 milijona na 74,9 milijona funtov šterlingov. Polovico tega uvoženega blaga je bilo lesa ali lesnih izdelkov.
Predsednik Greville Magginess je dodal, da je bilo mogoče doseči la uspeh samo zaradi izrednih naporov trgovskih podjetij ter je izrazil prepričanje, da bosta angleška razstava v Moskvi in sovjetska v Londonu pripomogli k nadaljnjemu napredku menjave med obema državama. Sovjetski predsednik W. Rodnovv, podpredsednik zbornice, je naglasil, da izmenjava še. vedno ni dosegla ravni, ki jo želi Sovjetska zveza. Rodnovv je izrazil prepričanje, da bi omejitev ovir, ki so na poti razpečavanju sovjetskega blaga na angleškem trgu, ter na drugi strani popolna odprava spiskov strateškega blaga, katerega izvoz iz Vel. Britanije je prepovedan, gotovo v veliki meri pospešila razvoj trgovine med Sovjetsko zvezo in Vel. Britanijo.
Hruščev na angleški razstavi
Pretekli petek so v Moskvi odprli v parku Sokolniki angleško industrijsko razstavo, ki ostane odprta 14 dni. V zameno priredijo Rusi sovjetsko razstavo v Londonu. Angleže je iznenadil prihod predsednika Hruščeva k otvoritvi. Sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoiičev je v svojem govoru pripomnil, da prav prihod predsednika Hruščeva dokazuje, kako veliko važnost pripisuje Sovjetska zveza zboljšanju trgovinskih odnosov med obema državama. Razstavo je odprl angleški minister za trgovino Maudling. Naglasil je tudi, da so Angleži ponosni na to, kar je njihova znanost in tehnika doprinesla k napredku. Prav to bi radi pokazali s svojo razstavo v Moskvi, ki ni uradna, pač pa so jo priredili angleški industrije! Dodal jc, da so podobne razstave koristne, ker pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju ter nam kažejo, kaj je ta ali ona dežela storila na določenih področjih in kaj druga.
Predsednik Hruščev si jc pozorno o-gledal razktavo ter je bil ves čas dobro razpoložen, kakor pravijo angleška poročila iz Moskve. Tisti večer je moskovski radio objavil, da je angleško podjetje Fisons Ltd. zaključilo s Sovjetsko zvezo dogovor, po katerem bo postavilo v Sovjetski zvezi dve kemični tovarni, žena ministra Maudlinga je ob tej priložnosti odprla v Moskvi angleško modno revijo, ki je zbudila veliko pozornost zlasti med Rusinjami.
Svarilo ladjedelnicam
Predsednik družbe British and Com-momvealth Shipping Company je opozoril angleške ladjedelnice na nevarnost, ki jim grozi iz zraka.
Tovorni zračni promet napreduje. Po teži sicer še ni prevzel velikega odstotka tovornega prometa (samo 0,25%) po vrednosti pa je prevoz z letali dosegel že 5%. Jasno je, da se bo prevoz blaga po zraku še povečal, še večja nevarnost grozi potniškim ladjam. Pri vsem tem ni predsednik pokazal skrajnega pesimizma. Prav gotovo bo še vedno mnogo potnikov, ki bodo rajši potovali z ladjami, ki jim nudijo neprimerno večjo udobnost.
I
»Mi smo vselej za Ameriko,« vzklikata De Gaulle in Mac Milian. V sporu zaradi Laosa sta De Gaulle v imenu Francije in Mac Milian v imenu Anglije res stala za Ameriko (Kenncdyjem), vendar v drugačnem smislu besede. To nam je pokazal karikaturist (Deutsche Zeitung). Američani so že v začetku hoteli kar udariti in postavili v Laosu na noge vlado, ki bi bila popolnoma na njihovi strani, na pritisk Anglije in Francije so se pozneje sprijaznili z nevtralno vlado. Toda na konferenci v Ženevi so še daleč od sporazuma glede bodočnosti Laosa. Rusi bi radi, da bi se nova nadzorna komisija sestajala iz predstavnikov treh držav (ene komunistične, ene naklonjene Zahodu in ene nevtralne); komisija bi morala sklepati soglasno, ko bi en član ugovarjal (veto), bi se sklep ne smel izvesti. Američani so za širšo komisijo, ki bi sklepala z večino glasov; sovjetski sistem odbijajo. Ameriška vlada ne zaupa popolnoma Indijcem, ki so doslej imeli v komisiji mesto predsednika, češ da so preveč popustljivi nasproti Sovjetski zvezi. Tudi o Laosu se bosta dokončno dogovorila Hruščev in Kennedy na Dunaju.
Zavarovanje Zahoda pred valutnimi pretresi
Ameriška pobuda - Skupna pomoč šibkejšim valutam
Nedavni obisk francoskega finančnega ministra V. Baumgarlnerja v \Va-shingtonu spravljajo tudi v zvezo z načrtom, ki naj bi pripomogel k ustalitvi valute na Zahodu. To vprašanje proučujejo gospodarstveniki in finančniki že nekaj mesecev. Baumgartner se je sestal z ameriškim finančnim ministrom Douglasom Dillonom, s katerim sta govorila o možnostih tesnejšega sodelovanja med zahodnimi državami na gospodarskem področju. Kakor rečeno, sta načela tudi vprašanje ustalitve zahodnih valut. To je Američanom zlasti pri srcu, odkar so oktobra lanskega leta doživeli dolarsko krizo na londonskem trgu, ko "je tečaj dolarja zdrknil kar na 40 dolarjev za unčo zlata, medtem ko je uradni tečaj 35 dolarjev za unčo. Gre za to, da bi našli pot, ki bi zahodnim valutam prinesla večjo ustaljenost. Računajo, da bodo zadevna posvetovanja med zahodnimi finančniki trajala do jeseni, ko bo na Dunaju letni sestanek guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada.
GRŠKI PREDLOG ZA PREOBRAZBO MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA
Bivši načelnik oddelka za proučevanje finančnih vprašanj pri Mednarodnem skladu v Washingtonu E. Bernstein v Parizu, je na pobudo združenja newyorških borznih agentov »Model, Roland and Stone« razložil svoje poglede na položaj dolarja in razne
Industrijske države ne smejo vec izkoriščali nerazvitih dežel - Nevarne posledice nizkih cen surovinam
Švicarski delegat pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) Agostino Soldati je predložil Mednarodni diplomatski akademiji daljšo razpravo o odnosih med industrializiranimi državami in gospodarsko nerazvitimi deželami, ki jo jc zaradi njene temeljitosti v glavnih potezah objavil tudi pariški časopis »Le Monde Dipiomaticuc«.
V zadnjih mesecih je vprašanje odnosov med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi deželami postalo toliko bolj pereče, ker ga je potisnila v o spredje ameriška zunanja politika.
Američani so začutili, da sami nimajo na razpolago toliko denarja, da bi ga lahko v zadostni meri dajali kot gospodarsko pomoč nerazvitim deželam in si tako zagotovili nad njimi tudi politični vpliv. Zato so pričeli pritiskati na svoje zaveznike, kakor na Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in tudi na Italijo, da bi tudi one prevzele vsaj del tega težkega bremena ter določile obilnejša finančna sredstva za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam. A. Soldati je zajel to vprašanje z zgolj gospodarsko-socialnega vidika ter je njegova razprava prav zaradi tega toliko bolj upoštevanja vredna.
Gospodarsko ravnotežje, ki se je postavilo med industrializiranimi deželami in med tistimi, ki še niso, je nepravično, ugotavlja A. Soldati. V 50 letih se bo prebivalstvo nerazvitih dežel podvojilo, medtem ko sc bo na evropski celini prav malo povečalo.
Najbolj revne dežele prodajajo vedno bolj poceni in kupujejo draže.
Statistični podatki dokazujejo, da je
to neravnovesje med industrializiranimi in neindustrializiranimi deželami stalo te nerazvite države v času med letom 1956 in 1959 4 milijarde dolarjev. Del svoje blaginje v Evropi smo torej ugrabili tem revnim deželam, katerih gospodarstvo je. v stiski. Ta vsota 4 milijard dolarjev, ki so jo zgubile neindustrializirane dežele, je večja kakor celolna pomoč, ki so jo podelile industrializirane dežele nerazvitim deželam. Cc torej napravimo preprosto gospodarsko bilanco z ene strani na osnovi statistik o trgovini, z druge pa na podlagi podatkov o pomoči, pridemo do zaključka, da niso neindustrializirane dežele prejele pravzaprav nič. Gospodarski sistem XIX. stoletja, ki se jc tedaj zdel upravičen, je torej danes zelo nepravičen in neindustrializirane dežele so žrtve tega enostranskega sistema, ki ga pač ne morejo imeti za pravilnega.
Spravili so v tek vse mogoče vrste gospodarskih pomoči — večstranske in dvostranske — toda vse te pomoči so pravzaprav samo blažilne ter ne morejo odpomoči položaju, ki je neugoden že po svoji strukturi. Največja krivica se dela nerazvitim deželam s tem, da cene tropskih surovin in kmetijskih pridelkov nihajo. Kmetje računajo, da se letine lahko razlikujejo druga od druge nekako za 30%. Praktično pomeni lo za nerazvite države, da ne morejo postavljati proračuna za naslednje leto, ker sc morajo zavedati, da bodo njihovi dohodki naslednje leto lahko kar za 30% manjši, ker so pač agrarne dežele.
Liberalizem XIX. stoletja se proti-vi ustalitvi cen surovinam iz tropskih dežel. Velika trgovska središča in trgi za sklepanje terminskih kupčij v Ne\v Yorku in Londonu imajo žc staro tradicijo, ki je sicer vredna vsega spoštovanja; imajo se za regulatorje cen, ki so nujno potrebni za redno poslovanje libardnega gospodarstva, toda jaz mislim, da na koncu koncev ho treba uvideti, da je potrebno ustanoviti takšne kompenzacijske blagajne, kakor jih je Francija ustanovila na Afriškem zahodu in Velika Britanija ob Zlati obali. Te kupujejo zaloge blaga iznad minimalne cene in ga preprodajajo izpod maksimalne cene, da bi tako prihranile tropskim deželam škodo, ki bi se pojavila zaradi nihanja cen na trgu.
Obstaja še drugo zdravilo, in sicer v tem, da se odpravijo carine ter pristojbine in davki na potrošno blago, ki so izredno visoki in zadevajo blago, ki so ga nekoč imeli za luksuzno. Nekdaj smo res imeli v naših deželah za Iuksus uživanje kave, kakava, čaja in drugega podobnega blaga. To danes niso več proizvodi luksusa, to so proizvodi bede; zato je popolnoma neupravičeno, da se gospodarska sestava neke dežele osianja deloma na carine in pristojbine ter davke na potrošno blago, ki prihaja prav ;z. teh zapuščenih krajev in ki nimajo drugih dohodkov razen izkupička od prodaje svojilt proizvodov. Naša finančna ministrstva bogatijo deloma tudi na njihov račun.
To vprašanje se ne razlikuje od tistega, ki ga je poznala gospodarska
■zgodovina v preteklosti. Ko je leta 1860 Karel Mara proučil industrijsko družbo v Veliki Britaniji — sicer so veljala njegova zapažanja za katerokoli industrijsko družbo tistega časa — je bil prepričan, da majhno število industrijskih priviligirancev in veleposestnikov dovoljuje ostalemu prebivalstvu, da komaj živi in dela, medtem ko sami od leta do leta kopičijo dobiček proizvodnje ter čedalje bolj združujejo proizvodna sredstva v rokah majhnega števila ljudi. Kari Mara je menil, da la sistem mora dovesti do preloma ravnovesja med posedujočimi razredi in drugimi. Predvidevanje Karla Maraa se je izpolnilo v nekaterih neindustrializi-. ranih deželah, nasprotno od tega, kar je on mislil. Zakaj? Zato, ker so ti industrijci v resnici sprejeli del nauka Karla Maraa s tem, da so uvedli socialno zavarovanje, plačani dopust ter pokojninske in bolniške blagajne. Tako sc je kapitalistični sistem rešil s tem, da je uporabil del nauka svojih nasprotnikov. In prav zaradi tega se je lahko ohranil.
Danes sc isto vprašanje postavlja v nerazvitih deželah. Industrializirane dežele dopuščajo trem četrtinam sveta, da komaj živijo. Leta in leta kopičijo dobičke, ki jim omogočajo, da večajo svojo blaginjo. Ako ne bodo dopustile, da se s tem okoristijo tudi gospodarsko nerazvite dežele — kakor so storili industrijci in veleposestniki v XIX. stoletju — je jasno, da bo ■ prišlo neizogibno do socialnega preloma. Treba je storili lo, kar jc razumel Henrik Ford: S tem, da je pomnožil število delavcev, je pomnožil kupno moč. Samo s tem, da dvignejo kupno moč treh četrtin sveta, bodo industrije privilegiranega sveta lahko obnovile svojo dejavnost in vzpostavile mednarodno socialno ravnovesje.
§Funtj5terling ni žrtev ^špekulacije!
V londonskih finančnih in trgovinskih krogih so postali zelo pozorni na šibek položaj funta šterlinga. Tudi vlada oziroma Angleška banka pozorno sledi razvoju na borzi. Pretekli petek ponoči je funt šterling padel na 2,793-i dolarja; to je bil najnižji tečaj po 27. septembru 1957, ko je veljala še visoka obrestna mera 7%; danes znaša obrestna mera 5%. Funl šterling je nazadoval na nižjo raven, kakor je bila po revalvaciji nemške marke meseca marca, ko ga je morala država podpreti s svojimi rezervami. »Times« ugotavlja, da ni funt šterling postal morda žrtev špekulacije, pač pa da gre za o-cenjevanje njegove dejanske moči. Razvoj v preteklosti je pokazal, da je funt šterling vedno ošibei, ko se je dolar okrepil ali nasprotno. Tako je bil položaj funta šterlinga čvrst oktobra lanskega leta, ko je. dolar ošibei. Glavni razlog šibkosti funta šterlinga je velik primanjkljaj v angleški plačilni bilanci. Primanjkljaj je večji na šteriinskem področju izven Vel. Britanije, kakor primanjkljaj v plačilni bilanci same Anglije. V kratkem se sestanejo predstavniki dominionskih držav na redno posvetovanje, na katerem bodo govorili tudi o položaju funta šterlinga.
FINSKA KONČNO V EFTA
Dne 16. maja jc Finska pristopila k Evropskemu področju za svobodno menjavo (EFTA). Na posebni seji je finski parlament sprejel zadevni zakon s 146 glasovi za in 48 proti priključitvi. EFTA 'šteje zdaj 8 članic.
predloge glede svetovne valutne preobrazbe.
Omenil jc, da ne nameravajo Združene ameriške države uporabili svojega deleža, ki so ga vplačale v Mednarodni denarni sklad za lo, da bi utrdile položaj dolarja. To bi zbudilo v drugih državah nezaupanje glede finančnega in gospodarskega položaja v Združenih ameriških državah. Bernstein je načel vprašanje preobrazbe oz. dopolnitve Mednarodnega denarnega sklada. On je mnenja, da bi se dali deleži posameznih držav dvigniti, da bi Sklad lahko razpolagal z večjimi vsotami, s katerimi bi lahko podprl tuje valute. Govornik je odbil predlog ameriškega prof. Triffina, naj bi se Mednarodni denarni sklad preobrazil v mednarodno banko, pač pa se mu zdi bolj sprejemljiv predlog prof. Kse-nofonta Zolotasa, guvernerja Grške narodne banke. Ta predlaga, naj se deleži posameznih držav pri Mednarodnem denarnem skladu dvignejo. Sklenejo naj se pogodbe z državami, ki imajo dovolj denarja; s takšnimi sporazumi »sland by« bi podprli valute šibkejših držav, ko bi zašle v krizo. Bernstein je mnenja, da bi bilo pametno ustanoviti pri Mednarodnem skladu nekakšen odsek za pomoč, ki bi razpolagal s potrebnimi rezervami. Tako bi se dalo tudi vplivali na tokove mednarodnega kapitala.
SODELOVANJE MED AMERIŠKIM IN EVROPSKIM VELEKAPITALOM
Na občnem zboru Banque de Pariš et des Pays-Bas je predsednik E. Mon-nick govoril o vlogi podružnice te banke »Pays-Bas Corporation«, ki je bila lansko leto ustanovljena v New Yorku. Sodelovanje med Ameriko in Evropo postaja čedalje bolj lesno. Podružnica pariške banke v New Yorku bo tudi prispevala po svoje k postavljanju podlage, za pravo »atlantsko gospodarstvo«, ki bi vezalo Ameriko jn Evropo. Obširno je tudi govoril o šibkosti dolarja, ki se je pokazala lanskega oktobra, ko je 20. oktobra dolar padel na tečaj 40 dolarjev za unčo zlata. Vzrok za to šibkost dolarja je treba iskati v primanjkljaju ameriške plačilne bilance. Američani si zdaj prizadevajo, da bi v tesnejšem sodelovanju z zahodnimi evropskimi državami in sporazumevanju preprečili ponovitev podobnega pojava. Zato nastaja tudi potreba — ki se je pokazala zlasti lansko leto — po sodelovanju in sporazumnem nastopanju med zahodnimi državami, da bi se dosegla boljša mednarodna skladnost v valutnem vprašanju.
ZA ZMANJŠANJE ZLATEGA KRITJA DOLARJA
Ameriški finančni minister Douglas Dillon namerava predložiti predstavniškemu domu (poslanski zbornici) zakonski osnutek, ki bi vlado pooblastil, da lahko zniža stanje dosedanjega kritja dolarja v razmerju 25%. Dosedanja določba blokira 11,1 milijarde ameriškega zlata, ki mora ostati v zakladnici prav zaradi predpisanega odstotka zlatega kritja denarja v obtoku. Ko bi kongres sprejel predlog vlade, bi ta lahko razpolagala s celotno rezervo 17,4 milijarde dolarjev zlata in ga v primeru potrebe uporabila za zaščito dolarja. Predstavniki obeh strank, demokratične in republikanske, se pogajajo, da bi dosegli sporazum glede Diilonovega predloga.
m

U
čaka me dobra služba
Prav mene je morala zgrabiti! Mat se mi na nosu pozna, da branim ve-lesrbstvo in staro srbsko čaršijo oziroma njene učence, ki ropajo ubogi slovenski narod. (Tako »Mladika« v svoji zadnji številki).
»E, gospodine, izvinite, vi ste kao moj muz. Hočete da probate taj man-til?«
Ob Kanalu je to bilo, kjer so zdaj morali postaviti še drugo vrsto stojnic, da bi zajeli najnovejši naval Jugoslovanov, pravzaprav Jugoslovank v Trst. Ali bi se človek jezil, ali smejal? Srbkinja je s svojo neposrednostjo ustvarila takšen položaj, da se je tudi ‘meni zazdelo vse tako naravno in neizbežno, da sem mirno slekel svoj plašč in si pomeril novega, ki ga je ona kupovala za svojega moža daleč nekje blizu Beograda.
»E, baš fino!«
Kramar je seveda bil tudi zadovoljen, skoraj bi mi bil dal provizijo.
Zdaj vem, da bi lahko ob Kanalu takoj našel delo kot moški maneken, ko bi se naveličal »Gospodarstva«. Seveda je moja sveta dolžnost, da poprej izvršim svojo misijo v Trstu, ki mora biti po mnenju »Mladike« res nekaj posebnega, ko se samo jaz spotikam ob njenih razmotrivanjih o sožitju jugoslovanskih narodov.
V resnici so stvari mnogo, mnogo bolj preproste. Ločimo se r bistvu samo po tem: Mi čutimo svoje poslanstvo v tem, da dvigamo moralo našega ljudstva, ki smo z njim prestali najhujše čase, in vzbujamo v njem upanje na boljšo bodočnost, a vaš program je — sodeč po vašem pisanju — v glavnem ta, da s tržaških postojank skušate vplivati na notranji razvoj pri naših bratih.
Nagibi za vaše in naše delo so torej različni, trenje je torej neizogibno. Sicer pa:	Malo več resničnega kr-
ščanstva, krščanske ljubezni do bližnjega in vsaj trohico političnega realizma — tudi glede na položaj nas tržaških Slovencev — pa ne bi mogli nikdar tiskati izrazov »ropanje«, »tlaka« in »kolonializem«!
— ib —
Nogomet in jeklo
Med obiskom angleške induslrijske razstave v Moskvi je bil Hruščev zelo dobro razpoložen in je po svoji navadi hudomušno odgovarjal na razne pripombe. Angleški minister Maudling je v svojem nagovoru poudaril tudi, da je Anglija z nogometom prispevala k člaveški blaginji. Hruščev se je nasmehnil in sam tudi ploskal. Pozneje je Maudiingu rekel: »Angleži izdelujejo dobro jeklo. Naučili so nas, kako ga je treba izdelovali, prav lako, kakor so nas naučili nogomet.«
Maudling je nato pripomnil: »Gospod predsednik, mi vas še vedno učimo. Naše moštvo — Aston Villa -r je sijajno premagalo kombinirano sovjetsko moštvo prejšnji večer.«
Hruščev: »Toda jaz mislim, da smo prejšnji dve igri dobili mi.«
Maudling: »Priznavam.«
Hruščev: »Enkrat zmaga eden, drugič drugi. Jaz sem vselej za tekmo, pod pogojem, da je častna in poštena.
V' stojnici, kjer so razstavljeni pralni stroji, so se Angležinje pritožile, da ne morejo pokazati praktično, kako stroji opravljajo svoje delo, ker nimajo tekočega goriva. Hruščev je pripomnil : »Ljudstvo pravi, da smo mi diktatorji, toda, kakor vidite, diktatorji so gasilci. (Na razstavi je namreč prepovedano uporabljati nafto ali bencin iz varnostnih razlogov).
Ko je Hruščev opazil Mikojana med Angležinjami, jc dejal: »Mikojan je vedno tam, kjer so dekleta. On bi lahko bil njihov stric.«
Mimogrede so tudi omenili sovjetsko razstavo v Londonu, ki bo meseca julija. Hruščev je. ob slovesu pohvalil angleško razstavo in dodal: »Mi bomo kupili vse, kar Angleži želijo prodati in sami potrebujemo.«
»Jaz rajši rišem kakor govorim. Risanje. dopušča manj prostora za laž.«
(Arh. Corbusier)

m po sv^v)
Južni Timi « šteuilkah
V sredo so se v Celovcu začela ita-lijarisko-avstrijska pogajanja glede pravic, ki naj jih Italija končno prizna Južnim Tirolcem. Prvi poizkus za sporazum v Milanu se je pondsrečil, ker so predstavniki obeh držav vztrajali pri svojih znanih glediščih: Avstrija je zahtevala izločitev bocenske pokrajine iz dežele »Gornje. Poadižje« — v sestavu te je tudi tridentinska pokrajina — in priznanje popolne avtonomije (samouprave) tej pokrajini. Italija hoče ohraniti avtonomno deželo »Gornje Poadižje« in priznati bocenski pokrajini, ki bi morala ostati v sklopu dežele »Gornje Poadižje«, samo nekatere drobtine. Po pogajanjih v Milanu je sledila vrsta atentatov na Južnem Tirolskem, ki pa niso zahtevali človeških žrtev. Notranji minister Scelba je prepovedal nošnjo uniforme tirolskih strelcev v javnosti, pozneje je bila tudi aretirana dr. Stadlmayer, ki je bila že v avstrijskem odposlanstvu med pogajanji v Milanu ter jo je avstrijska vlada postavila na spisek tudi avstrijske delegacije za pogajanja v Celovcu, čeprav je v italijanskem zaporu v Bocnu.
Spričo teh pogajanj bomo navedli nekaj podatkov o prebivalstvu na Južnem Tirolskem, ki smo jih vzeli deloma iz italijanskega časopisa »Illustra-zione Italiana«, deloma pa tudi iz drugih virov. Leta 1956 je živelo v bocenski pokrajini 214.000 Nemcev, 114.000 Italijanov in 12.000 Ladincev. Tridentinska pokrajina je skoraj izključno italijanska, le tu pa tam je. kakšen Nemec; njeno prebivalstvo je štelo tedaj 395312 ljudi; obe pokrajini skupaj tvorita deželo »Gornjega Poadižja« s 736 tisoč 414 prebivalci. V avstrijskih časih je bilo na Južnem Tirolskem 220 tisoč Nemcev in 16.500 Italijanov.
»Illustrazione Italiana« pravi, da se je »množično« priseljevanje Italijanov v booensko pokrajino začelo leta 1934, ko :so pričeli industrializirati to deželo. V Bocnu je bilo leta 1956 80.000 prebivalcev, od tega 3/5 Italijanov. To nekdanje nemško mesto upravljajo danes Italijani. V času od 1. januarja 1947 do 31. oktobra 1953 se je priselilo v bocensko pokrajino 8198 Italijanov, od leta 1954 do 1955 pa manj kakor v prejšnjih letih. Število Nemcev se je v času od leta 1947 do 1953 povečalo za 11.199.
Mussolini in Hitler sta hotela rešiti južnotirolsko vprašanje s prostovoljno izselitvijo Nemcev v Nemčijo in Avstrijo. Tedaj je bilo v deželi okoli 260 tisoč Nemcev. (Nemci se razmeroma naglo množijo). Od tega se je pod vplivom nemške propagande prijavilo za izselitev okoli 190.000 Nemcev. Dejansko se jih je izselilo samo okoli 70 tisoč, ker je nadaljevanje te akcije preprečila vojna. Po vojni se je vrnilo na Južno Tirolsko okoli 40.000 Nemcev. Danes cenijo Nemce na 250.000, Italijane (v bocenski pokrajini) pa na 130 tisoč.
V SREDO PONOČI so »italijanski strelci« (corpi franchi italiani) v Citta-delli pri Mantovi razstrelili marmornat spomenik Andreju Hoferju, voditelju tirolskega upora proti Napoleonu. Hofer je bil leta 1910 ustreljen v Mantovi.
KONČNO SESTANEK MED KEN-NEDVJEM IN HRUŠČEVOM. Dober teden so trajala ugibanja, ali bo res prišlo do sestanka med Hruščevom in Kennedyjem na Dunaju. Končno je bilo uradno potrjeno, da so dogodki tako dozoreli, da se predsednika dveh najbolj odgovornih držav za svetovni razvoj sestaneta na Dunaju 3. junija. Posvetovanje bo trajalo dva dni, nato se Kennedy odpelje v Pariz na sestanek z generalom De Gaullom. Iz Pariza odpotuje v London. Angleži nilso skrivali želje, da bi tudi njihov predsednik Mac Millan rad prisostvoval sestanku na Dunaju.
ČESTITKE OB TITOVEM ROJSTNEM DNEVU. Predsednik Tito je te dni obhajal 69. rojfetni dan. Prvi so Titu čestitali pionirji iz vseh krajev Jugoslavije, ki jih je bilo okoli 400. Ob tej priložnosti je Tito sprejel tudi predstavnike jugoslovanskih in tujih študentov ter izjavil, da si Jugoslavija bolj kot kdaj prej prizadeva, da se prepreči vojna katastrofa. Obžaloval je, da človeštvo še danes, v dvajsetem stoletju, v stoletju poletov v vesolje in jedrskih poizkusov, ki lahko prinesejo človeštvu toliko dobrega, še vedno dela razliko med ljudmi in narodi po barvi obraza.
POPOVIČ O ODNOSIH MED JUGOSLAVIJO IN NIZOZEMSKO. Pred odhodom na Nizozemsko je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič ugotovil ,da se odnosi z Nizozemsko razvijajo dobro. Posebno velja to glede kulturnih in gospodarskih stikov, čeprav bi se ti dali še bolj utrditi. Sestava jugoslovanskega izvoza na Nizozemsko ni za Jugoslavijo ugodna. Razlike socialnega in političnega srtema ne smejo ovirati plodnega sodelovanja med državami.
POSLEDICE VOJAŠKEGA UDARA V JUŽNI KOREJI. Generali so izvršili državni udar v Južni Koreji, češ da se borijo proti korupciji. Zaprli so predsednika vlade dr. Canga in 11 ministrov, nato še vrsto generalov, vsega 12. Pod obtožbo so postavili tudi vse ministre, prejšnje vlade, ki ji je predsedoval Syngman Rhee in ki so jo vr gli Cangovi demokrati meseca maja. Predsednik republike Po Sun Yun je najprej odstopil, a se je moral na ukaz generalov vrniti na svoje mesto. Upor je spravil Američane, v veliko zadrego, ker je odkril popolno pomanjkanje politične ustaljenosti v deželi, ki jo oskrbujejo z denarjem in orožjem. Američani so prepričani, da vsi, ki so na vodstvu države, zapravljajo njihov denar in v bistvu malo naredijo z njim. Sicer je predstavnik Amerike izjavil, da bo Amerika tudi tej vladi dajala gospodarsko pomoč. Vojaška vlada je odredila, da morajo v javnih uradih odslej delati vsak dan, torej tudi ob nedeljah, kar pomeni 365 dni na leto.
ZA 450.000 LIR EN ITALIJANSKI OTROK. Državni tožilec v Brooklynu (New York) je vložil proti odvetniku Giambalvu, priseljencu iz južne Italije tožbo, ker je sodeloval pri tihotapljenju otrok-sirot iz Italije v Ameriko. Za vsakega otroka so plačevali po 450 tisoč lir.
IZVOZ AVSTRIJSKEGA LISA NAPREDOVAL
Vrednost avstrijskega izvoza lesa in lesnih izdelkov je v lanskem letu dosegla 3,91 milijarde šilingov, to je za 3,49% več kakor v letu 1959, ko je znašala 3,78 milijarde šilingov. V lanskem letu je napredoval tudi avstrijski izvoz papirja, lepenke in pa vezanih plošč ter dosegel 2,3 milijarde šilingov. Izvoz papirja in lesa ter izdelkov iz teh dveh vrst blaga je znašal lansko leto po vrednosti 21,33%, po količini pa 38,80% vsega avstrijskega izvoza.
V prvih dveh mesecih letos, je izvoz dosegel 404.000 kub. m ter je 4,8% manjši od izvoza v prvih dveh mesecih lanskega leta. Izvoz v Italijo je znašal v januarju 106.000, v februarju pa 133.000 kub. m, izvoz v Zah. Nemčijo 49.000 in 55.000 kub. m, tranzit čez Trst 5100 in 7700 kub. m, izvoz v Holandijo 6600 in 7900 kub. m, v Švico 4900 in 6400 kub. m, itd.
Države Skupnega evropskega trga so v tem razdobju uvozile skupno 363 tisoč 587 kub. m avstrijskega mehkega rezanega lesa, to je 90"« vsega izvoza tega blaga, iz Avstrije (leta 1960 358.709 kub. m ali 84,5% vsega izvoza); države Evropske cone za svobodno menjavo (EFTA) so uvozile skupno 12.819 kub. m lesa ali 3,2% vsega avstrijskega izvoza (leta 1960 7549 kub. m ali 1,8%); Vzhodne države so uvozile 2238 kub. m ali 0,5% avstrijskega izvoza, medtem ko so v prvih dveh mesecih lanskega leta uvozile 17.574 kub. m lesa ali 4,1% avstrijskega izvoza. V druge evropske države, vključno na Tržaško, je šlo 16.470 kub. m (4,1%), to je nekoliko manj kakor lani (19.214 kub. m ali 4,5%), v čezevrcpske države je Avstrija izvozila 8.979 kub. m (2,2%) lesa, to je znatno manj kakor v ustreznem času lanskega leta, ko je izvoz znašal 21.514 kub. m ali 5,1% vsega avstrijskega izvoza mehkega rezanega lesa.
Izvoz tramov »uso Triestc« se je letos precej skrčil, prav tako je nazadoval tudi izvoz lesa za rudarstvo. V razpredelnici navajamo podatke o avstrijskem izvozu mehkega rezanega lesa po posameznih državah. Podatki so izraženi v kub. metrih, in sicer so v prvem stolpcu podatki za izvoz v januarju in februarju letos (skupaj), v drugem stolpcu pa ustrezni podatki za lansko leto.
Podražitev eksotičnega lesa
	1961	1960
	kub.	m
Zah. Nemčija	105.014	109.330
Italija	239.329	224.119
Trst (tranzit)	12.869	18.399
Belgija	876	1.231
Francija	3.762	3.597
Grčija	3.428	—
Vel. Britanija	1.425	1.095
Jugoslavija	783	—
Holandija	14.606	20.432
Švica	11.394	6.454
Madžarska	1.367	17.462
Bahreinski otoki	773	20
Ciper	127	158
Irak	199	101
Perzija	829	—
Izrael	330	968
Kuwait	549	1.873
Alžirija	3.130	10.259
Libija	723	2.000
Sudan	604	—
Tunizija	1.088	1.462
Druge države	888	5.600
Skupaj	404.093	424.560
		
Na tržaškem trgu z eksotičnim lesom so se kupčije v zadnjem času lepo razvijale, vendar je opaziti tu pa tam precejšnje razlike v cenah. Tukajšnje cene namreč ne ustrezajo v celoti kotacijam raznih vrst lesa v čezmorskih deželah proizvodnicah. Kupci so zaradi tega zelo zbirčni in previdni. Cena eksotičnemu lesu se je v zadnjih mesecih znatno okrepila, kljub temu si prekupčevalci ustvarjajo velike zaloge lesa iz Azije, Afrike in Amerike. Vse kaže, da se bo cena še dvignila, in sicer so opazovalci mnenja, da se bo to zgodilo v razmerju 10% na sedanje cenitve. Po vsem tem je razumljivo, da prekupčevalci hitijo z nakupovanjem; Uvozniki naročajo v deželah proizvodnicah majhne količine eksotičnega lesa, ker jih skrbi skorajšnje dviganje cen. Kljub temu se kupčije zadovoljivo razvijajo. Izkušnja je pokazala, da povpraševanje po eksotičnem lesu po vsakem povišku v ceni nekoliko zastane, a se prav hitro zopet opomore, kljub višjim cenam.
Opazovalci cenijo nove poviške nekako takole: za mahagoni Khaya 10 dolarjev pri kub. m fob. vkrcno pristanišče; Mansonia +10 dol.; Sapeli
10 dol.; Sipo +12 dol., Tiana +10 dol.; Framire +7 dolarjev.
E. Kardelj na razstavi „Italia ’61“
LADJE »JUGOLINIJE«
Proga Jadransko morje —
—	Vzhod: 25/5.
—	Indija — Pakistan: Lovčen 24/5, Triglav 6/6.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Lovčen 24/5, Triglav 6/6.
—	Sev. Kitajska — Japonska: Lovčen 24/5, Triglav 6/6.
—	Sev. Evropa: Bratstvo 29/5.
—	Sev. Amerika: Slovenija 30/5, Jesenice 5/6.
—	Južna Amerika: Trepča 8/6.
—	Perzijski zaliv: Topusko 12/6.
»JADROLINIJA«
Proga Jadransko morje —
— Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 30/5, Orebič 6/6.
— Dalmacija — Grčija — Kreta (15-dnevna): Lastovo 26/5 in 9/6.
LADJE »SPLOŠNE PLOVBE«
Motorna ladja »Bled« raztovarja blago v New Yorku, nato bo odplula v Boston, Filadelfijo, Baltimore, Wil-mington, Charleston in Savannah; »Bohinj« raztovarja blago v Kopru, nato bo odplula na Reko, od koder bo odpotovala 28. maja proti Severni Ameriki; motorna ladja »Bovec« pluje med severnoameriškimi pristanišči, 25. maja je odplula proti Jadranu.
LADJE »LIBERTV« DRAŽJE. Zadnje kupoprodajne pogodbe, ki se nanašajo na tovorne ladje tipa »Liberty« kažejo, da se njihova cene v zadnjem času dviga. Družba Nigerian Shipping Co. je kupila v Ameriki ladjo tega tipa »Cestos« za 108.000 funtov šterlingov (183,6 milijona lir); družba Marine Transport Lines Inc. iz New Yorka je kupila ladjo »Gulfmoon« za 365.000 dolarjev (228 milijonov lir); petrolejska ladja »Ranella«, zgrajena leta 1941 na Japonskem, je bila prodana za staro železo za 85.820 funtov šterlingov (146 milijonov lir).
KROŽNO POTOVANJE JADROLINIJE
Iz Genove je te dni odplula motorna ladja »Jadran«, last Jadranske linijske plovidbe na Reki. Ladja je namenjena v Lizbono, Palma de Major-ca, Malago, Rhodos, Kostanco, Odeso, Jalto, Pirej in nazaj v Benetke. Po tem krožnem potovanju bo »Jadran« postavljena na redno progo proti Pireju čez poletje. Oktobra pa bo zopet priredila krožno potovanje po Sredozemskem morju. »Jadran« je 2563-tonska sodobno opremljena potniška ladja, ki so jo dogradili v Splitu leta 1958. V dolžino meri 90 m, v širino pa 13 metrov.

PARITETA NEMŠKE MARKE. Po revalvaciji je pariteta nemške marke v zlatu in dolarjih ZDA naslednja: 0,222168 grama čistega zlata za marko;
140.000	marke za unčo čistega zlata;
4.000	marke za dolar; 25,000 stotinke dolarja ZDA za marko.
PARITETA NIZOZEMSKEGA GOLDINARJA v zlatu in ameriških dolarjih: 0,245.489 grama čistega zlata za goldinar; 126,700 goldinarja za unčo zlata; 3,620.000 goldinarja za dolar in
27.6624.000	stotinke ameriškega dolarja za goldinar.
DENARNI OBTOK V AVSTRIJI. V tednu od 24. do 30. aprila se je denarni obtok v Avstriji povečal za 108 milijonov šilingov ter dosegel 22.462,4 milijona. Denarne rezerve so se zmanjšale na 9.183,2 milijona šilingov, in sicer za 48 milijonov.
ARGENTINSKA VALUTA NE BO RAZVREDNOTENA. Argentinski finančni minister dr. R. Alemann je zanikal vest o razvrednotenju peza ter dodal, da se bo vlada z vsemi silami upirala inflaciji. Ce hoče Argentina izvesti svoje gospodarske načrte, za katere je tudi bil izposojen denar, mora ohraniti ustaljenost svoje valute. To je tudi nujno potrebno, ako hoče raz-nečati obveznice za posojila v tujini. Mednarodno posojilo bo razpisala prihodnji mesec. Računa, da bo vrglo 50 milijonov dolarjev.
ŠVICARSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI. švicarski zvezni svet je odobril sporazum med Švico in Jugoslavijo, ki ie bil podnisan že aprila in na podlagi katerega bo Švica Dodelila Jugoslaviji kredit v znesku 22 milijonov nevezanih švicarskih frankov. Jugoslavija bo to posojilo uporabila za izvajanje preobrazbe zunanjetrgovinskega režima in deviznega sistema.
Od maja do oktobra se bodo v Turinu vrstile prireditve za počastitev 100-letnice zedinjenja Italije pod naslovom »Italia ’61«. V glavnem gre za tri prireditve:	Zgodovinsko raz-
stavo, Razstavo italijanskih pokrajin in Mednarodno razstavo dela. Na mednarodni razstavi dela »Sto let strokovnega in socialnega razvoja« sodelujejo poleg Italije tudi mnoge druge države, med temi Jugoslavija, Zahodna Nemčja, Japonska, Velika Britanija, ZDA, Sovjetska zveza, itd. Stroške za turinske prireditve cenijo na 15 milijard lir.
Na razstavi dela so Jugoslovani prikazali sistem samoupravljanja, in sicer prikazuje nazorno delavsko samoupravo obiskovalcem notranja organizacija velike tovarne »Rade Končar« v Zagrebu. Pretekli petek je obiskal razstavo »Italia ’61« tudi podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj, prvi pobudnik današnje socialne ureditve ,v Jugoslaviji.
Jadranska pristanišča branijo svoje koristi |
G at to: Vlada bo nepristranska nasproti vsem morjem
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE NA ZNANSTVENEM PODROČJU
V začetku maja je na povabilo pravne fakultete imel prof. Stojan Pretner v Milanu dve predavanji, in sicer je prvi dan predaval o temi »Razvoj teorije podjetja v Jugoslaviji«, naslednjega dne. pa o »Značilnostih novega zakona o patentih in tehničnih izboljšavah v Jugoslaviji«. Udeležba je pokazala, kako se italijansko razumništvo zanima za gospodarsko - socialni razvoj v Jugoslaviji. Poleg jugoslovanskega generalnega konzula g. Cvrlje ise je namreč predavanja udeležilo več profesorjev, nekaj sodnikov in predstavnikov italijanskih oblastev, dalje predsednik Italijansko - jugoslovanske zbornice prof. Teani in mnogo študentov. Po predavanjih se je razvila živahna razprava.
Na svojem povratku v Jugoslavijo se je prof. Pretner utetavil v Trstu in na povabilo Slovenske študijske knjižnice predaval o prvi temi. Predavatelj ni zajel samo pravne plati, temveč je razčlenil tudi gotepodarsko-socialni razvoj v Jugoslaviji, ki je zahteval novo pravno formuliranje pojma podjetja. Po predavanju se je razvila izredno živa razprava, ki je pokazala, s kako velikim zanimanjem so poslušalci sledili predavatelju.
Lanskega oktobra je prof. Reno Fran-ceschelli z milanske univerze, ki urejuje časopis »Rivista di diritto indu-striale«, predaval na ljubljanlski pravni fakulteti o »javnem podjetju v Italiji«.
Na tržaški univerzi je bilo 19. in 20. maja študijski sestanek industrij cev o vprašanju povezave med indu strijo in pomorskimi prevozi. Sestan ka se je udeležilo okrog 250 strokov njakov, ki so predstavljali 40 indu sirijskih združenj iz vse Italije. Via do je predstavljal podtajnik Gatto Predsednik Združenja tržaških indu strijcev dr. D. Doria, je pozdravil zbrane goste in preči tal pismo, ki ga je ob tej priliki poslal minister za trgovinsko mornarico Jervolino. Zbrane goste je pozdravil tudi rektor tržaške univerze prof. A. Origone. Tržaški župan dr. Franzil je spregovoril o konkurenci tujih ladij italijanskim ladjam na Jadranu in je izrazil upanje, da bo novi zakon o preureditvi pomorskih zvez pretežne državne važnosti spremenjen v korist Jadranske mu morju. Istega vprašanja se je kratko dotaknil tudi inž. F. Fisca iz Benetk, ki je tudi predsednik Združenja jadranskih pristanišč.
Dr. F. Cicogna, predsednik Zveze ital. industrijcev (Confindustria) je dejal, da se Confindustria živo zanima za vprašanje trgovinske plovbe sploh; to je izredne važnosti tudi
Gorenjski sejem dobi stalne prostore
V času od 28. julija do 8. avgusta bo v Kranju XI. Gorenjski sejem z naslovom »Sejem blaga za široko potrošnjo«. V okviru sejemskih priredi lev v Jugoslaviji zavzema vsakoletni Gorenjski sejem v Kranju posebno mesto, saj se razlikuje od vseh podobnih prireditev v državi. Uprava
glede na -razvoj Evropskega gospodarskega tržišča. Italijanska trgovinska mornarica predstavlja namreč 26% vsega ladjevja članic Evropske gospodarske skupnosti. Za njim je spregovoril podtajnik Gatto, ki je podčrtal, da morajo biti vladni posegi skladni in nepristranski na vseh področjih in na vseh morjih.
Dr. Doria je naglasil pomen Jar dranskega morja pri dobavljanju blaga in surovin Srednji Evropi, medtem ko je prof. Barbieri s tržaške u-niverze poudaril, da pod »jadranski predel« ne spadajo samo kraji strogo ob Jadranskem morju, temveč tudi obširno zaledje obmorskega pasu od Benečije do Apulije. Pristanišča predstavljajo stične točke med morjem in kopno površino, 100.000 kv. kilometrov obljudenega ozemlja (15 milijonov prebivalcev), ki prejema na leto 3 milihjone ton blaga in razvaža po morju 1,2 milijona ton blaga. Poleg tega se ob morski obali pretaka na leto okrog 20 milijnov ton petroleja in derivatov.
Prof. Raneri iz Barija je v svojem govoru poudaril potrebo po enotnem načrtu za razvoj pomorskega prometa na Jadranu, k naj se nemudoma predloži vladi v pretres. Odvetnik Valeri - Manera iz Benetk je orisal razvoj industrijskega pristanišča v Margheri in je omenil tudi tržaško industrijsko pristanšče. Poudaril je, da je promet v tem pristanišču dosegel leta 1960 1,7 milijona ton; v žavljah obratuje zdaj 48 tovarn s 3.580 delavci. V gradnji je 16 novih obratov. Vrednost investicij cenijo na 34 milijard lir. Nato je govoril prof. Gasparini z milanske univerze, in sicer o vodnih prevozih v notranjosti Italije. Inž. Bianchi je orisal razvoj trgovinskega pristanišče v Anconi, ki
1»
vaja Reka blagovnemu tranzitu tržaško pristanišče. Omenil je zti nagli napredek tranzitnega prom! čez Reko, ki je bil še leta 1952 li lenkosten, a je leta 1960 znašal! poldrugi milijon ton, to je 35% ' ga prometa v reškem pristanišču. L ^ lež na celotnem prometu obeh jzav stanišč s tujino se deli takole: 6-^ prometa je šlo lani čez Trst, 38% j23*1 čez Reko. Kapetan G. Cosulich pre
govoril o splošnem blagovnem p
metu na Jadranu, ki ie znašal 1 1959 23,619.000 ton v italijanskih 8,108.000 ton v jugoslovanskih luk Pri naraščanju prometa pa je opat da italijanske ladje opravljajo iz ta v leto manj prevozov. Leta 1939 italijanske, ladje pristale v jadrans* pristaniščih 4.324 krat, leta 1959 samo še 1.211 krat. Glede poslova
ladij FINMARE je govornik om0 *ai
da so pred vojno pristajale v Tf
povprečno tri ladje na dan, leta 1 te«
pa manj kakor ena ladja na dan. R. Bernardi, glavni ravnatelj javi skladišč v Trstu, je podal porot o tranzitnem prometu čez tržaŠ pristanišče. Ugotovil je, da tuj tt zit zavzema 50,4% celotnega trzaš ga prometa; pri tem zasluži drži 13 milijard lir v tujih valutah, upoštevamo tudi ostale pristani! usluge, prejema država na leto 50 milijard lir v tujih valutah.
L. Parchi je v svojem govoru izd dr
Pia
val
Pra
ka,
Soi
žil
je
bo,
ni
je,
me
Pia
da
Gorenjskega sejma upravičeno upošteva več činiteljev, med temi zlasti ------------ -
važno prometno žilo za mednarodni pa pogreša dobre povezave z ostalim promet, ki teče po severozahodni Slo- svetom. Govornik je naglasil, da je veniji, razvoj maloobmejnega prome- imela Ancona pred vojno 11 rednih ta z Avstrijo, večanje števila domačih pomorskih zvez, a jih šteje danes le in tujih turistov in naraščanje kup- 4.
ne moči domačinov, ki govore v prid Dr. Batagel iz Benetk je orisal po-•	’ ■ •	"	ložaj turizma ob Jadranskem morpi

TOVARNA »TAM« IZDELUJE SAMA TOVORNJAKE. Mariborska tovarna avtomobilov je za svoia vozila doslei v veliki meri uvažala sestavne dele iz tuiine. Odslej pa bo tovornjak »TAM 4500« izdelovala popolnoma sama. Vse sestavne dele bodo izdelovali v Jugoslaviji. Tovornjak »TAM 4500« ima nosilnost 4,5 tone, motor pa razvija 85 KS.
CENE V JUGOSLOVANSKIH HOTELIH
Navajamo cene penziona v hotelih v Slovenskem Primorju. Ankaran hotel »Adria« 2400-2500 dinarjev, dep. »Konvent« 2400-2500, Izola hotel »Zora« 1950-2050, Koper hotel »Galeb« 1650-1870, »Triglav« 2160, Piran hotel »Metropol« 2100, »Sidro« 1350, Portorož hotel »Central« 2300-2600, dep. »Jadranka« 2300-2600, dep. »Planinka« 2300-2600, dep. »Riviera« 2300-2600, dep. »Slovenski dom« 2300-2600, hotel »Palače« 41704700, dep. »Bristol« 2350, dep. »Dora« 3.050.
ROGAŠKA SLATINA
Hotel »Slovenski dom« 2000, dep. »Beograjski dom« 1650, dep. »Ljubljanski dom« 1650, hotel »Soča« 1750, dep. »Slatinski dom« 1550, dep. »Po šta« in »Sonce« 1200 dinarjev. Hote li so odprti vse leto; navedene cene veljajo za polno sezono, od 1. julija do 31 avgusta, za penzion v ostalih mesecih so cene za 20-30% nižje.
takšni prireditvi v Kranju.
Gorenjski sejem ni gola razstava, ker je vse razstavljeno blago, skoraj izključno industrijski in obrtniški izdelki, na takojšnjo razpolago potrošnikom in turistom. Podjetjem, ki prozvajajo te izdelke, bo kakor vsako leto Gorenjski sejem nudil lepo priložnost, da prikažejo širokemu občinstvu svoje izdelke z vsemi njihovimi vrlinami in ne le po navadnih propagandnih kanalih, ki pogosto posredujejo potrošnikom spačen prikaz propagiranih izdelkov. Na sejmu ne bodo nastopila samo industrijska, temveč tudi trgovinska podjetja. Tako se bodo vezi med industrijo in trgovino lahko utrdile, hkrati pa bo potrošnikom jasno prikazano sodelova nje podjetij pri oskrbovanju tržišča z izdelki najrazličnejše narave.
S prireditvami Gorenjskega sejma je tesno povezano vprašanje graditve trgovskega središča v Kranju. Zna-
Pred vojno so italijanske ladje prevažale po Jadranu 87,52% vseh turistov, medtem ko je danes ta odstotek padel na 46,1%.
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi se je v svojem govoru dotaknil konkurence, ki jo iz- * v
mnenje, da bi bilo treba prenesti Jadransko morje tisti odvečni 1 met, ki ga luke ob Tirenskem rd iu ne morejo opraviti zaradi pre! trpanosti ladij ob dokih.	j pr
Vc
AVSTRIJSKA TOVARNA V TR' ŠKEM INDUSTRIJSKEM PRISTA' ŠČU. »Handelsblatt« poroča iz M na, da bo dunajska tovarna pletel Bernhard Altmann v tržaškem iti' sirijskem pristanišču zgradila ve1 tovarno. Do prvih stikov med to' no in tržaškimi pristojnimi oblast glede izbire prostora in zaposlitve lavstva je že prišlo v Trstu.
V začetku bi bilo v tovarni zapo' nih 100 ljudi. Tkivo bi v začetku bavljali iz Avstrije, pozneje, ko bi število zaposlenih povišalo na 500, bi ga pripravljali v Trstu. Tova1 bodo zgradili na površini 10.000 metrov.
Kultura in življenje
SLIKARSKA RAZSTAVA SILVESTRA GODINE
Tržačan Silvester Godina tiho snuje na slikarskem področju in se nam le od časa do časa javlja na primerno urejenih razstavah. Zdaj se nam je predstavil z okrog tridesetimi olji. v Rossonijevi galeriji na Korzu. Gre za romantično-idilična dela o domačnost-
Nič manj nevarno ni znižanje ? ni arteških vrelcev. Od leta 1533 do danes se je njihova raven zni» za deset metrov: posledica tega je * žanje podzemskega pritiska na laž1 skem področju za okrog deset ton kvadratni meter površine.
čaj Gorenjskega sejma govori v prid nem razpoloženju v škedenjskem pred-zamisli, da je treba najti skupno in	mestju, ki so mu najbolje uspela,^ in
istočasno rešitev tako za sejem ka	0 impresionističnih izrezih iz kraške-
kor za trgovsko središče. Po vsej ver- ga jn tržaškega življenja. Med vsemi jetnosti bo za to imenovani odbor razstavljenimi olji je verjetno najbolj sprejel naslednji načrtnajprej naj posrečena suka »Steza med topoli«.
Ugotovili so tudi, da je morje v guni v zadnjem stoletju postalo ** nemirno zaradi novih morskih tol1 ki so okrepili erozijske pojave v
metrijskem razmerju s količino naf| 1
vin.
se zgradi sejemska stavba na prostoru za tiskarno »Gorenjski tisk«; nato bodo zgradili prostore za Gorenjski sejem takoj čez cesto, in sicer med .gimnazijo in restavracijo »Jelen«. Nazadnje bodo zgradili posamezne dele Trgovskega središča. Cesta Ljubljana
__ Kranj bi po načrtih obšla trgovsko
središče, tako da bi odpadle nevšečnosti, ki so povezane s prometom po važni cesti skozi obljudeno in živahno središče; hkrati bi promet pridobil na hitrosti, ker bi z novim cestnim odsekom odpadel Jelenov klanec.
Kranj se iz leta v leto čedalje bolj uveljavlja kot gospodarsko središče Gorenjske in nova ureditev sejma in trgovskega središča bo nedvomno pripomogla k razvoju Kranja v tej smeri.
Godina je opustil temne tone in se predal oplajajoči luči, ki ožarja njegove stvaritve z enotnimi rumenosivimi odtenki. Živopisani zamahi s čopičem vlivajo vedrost in optimizem zlasti v folklorno škedenjsko tematiko. Kritika je ugodno sprejela to poslednjo Godi-razstavo, čeprav ugotavlja, da je
Petdeset let je zelo kratka doba zgodovino. Skoraj si ne moremo šiiti, da bi v tako kratkem času . ginilo mesto, ki je toliko stotettf iž' lo tako pomembno politično in kul*1 no vlogo na Jadranu.
amaterstvo v njegovih delih precej zaznavno. Želimo in upamo, da se bomo spet kmalu srečali s Silvestrom Godino!
Velike
Koprski okraj zajema zelo obširno področje, ki sega tja do Postojne, tako, da ima sedaj Slovensko Primorje le dva okraja, to je koprskega in gori-škega. Samo po sebi je razumljivo, da je koprski okraj gospodarsko močnejši, čeprav lahko ločimo v njem predele, ki jih lahko štejemo za bolj, druge pa za manj razvite. Med prve štejemo obmorske predele, med druge pa kra-ško zaledje.
investicije - Nova vprašanja
dvigalo za gradnjo ladij. Pač pa bi se dotaknili še prometa, ki bo tudi letos
NAJPREJ O KMETIJSTVU
Postopoma postaja ta razlika vedno manjša in se bo manjšala z leta v leto, čeprav seveda ne moremo zabrisati pogojev, ki vplivajo na ugodnejši razvoj nekaterih zlasti industrijskih dejavnosti n. pr. ob morski obali, dočim je zaledje bolj pripravno za razvoj kmetijstva, živinoreje in podobno. Morda bo kdo očital takemu gledanju zastarelost, kar tudi deloma je; to bomo lahko takoj ugotovili. Pri tem naj omenimo, da se razvija v He.rpeljah-Kozini za sedaj še kot obrat velike Tovarne optičnih izdelkov, ki ima sedež v Ljubljani, steklarska industrija z veliko bodočnostjo. Trenutno naj bi se specializirala na proizvodnjo laboratorijskega stekla in steklenih okraskov, to je v glavnem proizvodov, ki sprva ne. zahtevajo specializirane delovne sile. Drugi tak obrat je v Podgradu za izdelovanje plastičnih snovi in sodi med podjetja, o katerih bomo še govorili v zvezi z investicijskim programom.
plemenske goveje živine in ki se izgrajuje tako, da sega tja do Vremščice, na kateri urejuje moderne planinske pašnike. Povemo naj, da pelje, na to goro lepa cesta, ki je bila' zgrajena lani in po kateri ne gredo lahko samo plemenske krave, temveč tudi moderni avtomobili.
Omenili smo kmetijstvo pred ostali mi gospodarskimi panogami, ker je. prav na razvoju kmetijske proizvodnje največji poudarek. , Kmetijstvo namreč zaostaja za drugimi dejavnostmi in mora čimprej doseči raven, ki bo v skladu z njimi, zlasti pa, da bo krilo vedno bolj naraščajoče potrebe prebivalstva. Zato tudi letošnji družbeni gospodarski načrt predvideva, da naj bi se. obseg kmetijske proizvodnje dvignil za 25%. Zato je predvidena tudi modernizacija proizvodnje, zlasti nabava vseh vrst kmetijskih strojev. Zato bodo tudi investicije v osnovna kmetijska sredstva le malo nižje kot za industrijo.
zahteval velike investicije. To pa je razumljivo, saj se mora podjetje Splošna plovba s svojim dosedanjim trgovskim ladjevjem, ki dosega 150.000 BRT še nadalje večati, ker ne more zadostiti vsem zahtevam in pa ker se veča koprska operativna obala, ki je tudi premajhna za ves promet. Poleg drugega je letos predvidena modernizacija in obnova ceste Postojna - Razdrto, kar je vsekakor potrebno in nujno.
Seveda je to komaj del vsega letošnjega gospodarskega načrta in morda tudi me najvažnejši. Govoriti bi bilo namreč treba še o trgovini in o investicijah za njeno izboljšanje, dalje o gostinstvu in turizmu, pa tudi o negospodarskih dejavnostih, kot so stanovanjska dejavnost, šolstvo in kultura, zdravstvo in socialne potrebe, ko-
NAŠI UMETNIKI NISO BILI POVABLJENI
Na pomorski postaji v Trstu so v četrtek odprli mednarodno razstavo cerkvene umetnosti. Na razstavi je razstavljenih 294 del, ki jih je napravilo 155 umetnikov; v oddelku za arhitekturo je 38 fotografskih reprodukcij, del 18 arhitektov. Na razstavi so zastopane Avstrija, Brazilija, Francija, Grčija, Italija, Izrael, Nemčija, Poljska, Španija, Švica in ZDA. Naši, to je slovenski tržaški umetniki se razstave niso udeležili, ker niso bili niti povabljeni. Med njimi so se nekateri že uveljavili tudi v cerkveni umetnosti, saj so poslikali več cerkva.
BENETKE SE POGREZAJO
Ali je res, da bodo Benetke čez 50
KOKOŠJA FARMA IN ŽIVINOREJSKI KOMBINAT
SESTANEK DE GAULLA Z ADENAUERJEM. Predsednik De Gaulle se je te dni v Bonnu sestal s kanclerjem dr. Adenauerjem. Pred tem sestankom bi se morali sestati ministri Evropske gospodarske skupnosti, vendar je bilo to posvetovanje odloženo do julija; medtem naj bi se razčistilo vprašanje pristopa Anglije, Danske in Švedske k Evropskemu skupnemu tržišču. Oba državnika sta se posvetovala tudi o prihodu Kennedyja v Evropo; ta se sestane s Hruščevom na Dunaju, v Parizu pa z De Gaullom.
Poleg teh industrij je zraslo po vaseh več manjših uslužnostnih podjetij, kot so mizarska in podobno, ki se postopno razvijajo v velika podjetja. Vzporedno s tem seveda ne smemo pozabiti kmetijskih obratov, ki nadomeščajo znano kmetijsko razdrobljenost tega območja in ki dobivajo postopno tudi značaj industrijske proizvodnje, čeprav v drugem smislu. Pri tem mislimo na velik obrat, kokošjo farmo v Neverkah, kjer štejejo svoje »proizvode« že sedaj, ko še obrat ni dokončan, samo s stotisoči in milijoni kosov in kjer bo v kratkem zrastla velika moderna tovarna močnih krmil. Dalje je tu živinorejski kombinat v Hraščah pri Postojni, kjer goje danes nad 2.000 glav
INDUSTRIJA IN PROMET
Industrija ostane tudi letos eno temeljnih vprašanj, saj je vrednost njenih proizvodov najvišja ter zaposluje največ delovne sile. Letos naj bi industrija povečala obseg proizvodnje za 21% v primerjavi z lanskim letom v istem času. To je vsekakor visoka, toda dosegljiva številka. Pomisliti moramo namreč, da bodo letos s polno zmogljivostjo začele delati nekatere tovarne, ki so bodisi nanovo zgrajene ali pa rekonstruirane. Poleg tega pričakujejo, da se bo zaradi ugodnejšega načina nagrajevanja delavcev dvignila tudi njihova proizvodnost. V tej zvezi naj takoj omenimo, da predvideva družbeni načrt povečanje plačnega sklada za 16,4 do 18,7% samo v letošnjem letu, kar je popolnoma v skladu s predvidenim splošnim napredkom gospodarstva.
Posameznih tovarn ne bi navajali in tudi ne njihovih nalog, ki jih morajo letos izpolniti. Pri tem bi namreč v prvi vrsti naleteli na največje objekte, kot so »TOMOS«, »Mehanotehnika«, »Lama«, »Telekomunikacije« in druga, pa tudi že vedno bolj na ladjedelnico v Piranu, ki se uveljavlja zlasti z gradnjo tankerjev in ki se vedno bolj razvija v pomembno podjetje te vrste. Nedavno si je ladjedelnica oskrbela veliko
munalna dejavnost in drugo. Za vse te potrebe naj bi letos porabili nad 3,5 milijarde dinarjev. Tako boi letos dograjeno pomorsko šolsko središče v Piranu na saopnji fakultete, dalje, moderen zdravstveni dom v Kopru in drugo.
MOČNO SPREMENJENA STRUKTURA PREBIVALSTVA
Ko govorimo o gornjih dejavnostih, govorimo o družbenem standardu, to je o dejavnostih, od katerih je odvisna življenjska raven prebivalstva. To so pa tudi stanovanja. Teh naj bi letos dogradili približno 600, kar seveda še daleč ne krije potreb zlasti industrijskih središč. Mimogrede naj omenimo, da se je sestava prebivalstva v zadnjih letih posebno v Slovenskem Primorju bistveno spremenila, kar kažejo prvi podatki o letošnjem aprilskem ljudskem štetju. Tako je število kmetijskega prebivalstva močno nazadovalo in se giblje med 35 in 40% od celotnega prebivalstva na tem področju. Jasno je, da taka in tako nagla sprememba zahteva odločilne ukrepe na vseh področjih družbenega udejstvovanja, zlasti pa seveda ukrepanje na gospodarskem področju. Zato ni izključeno, da bo kot posledica zadnjega štetja prišlo tudi do drugih sprememb, ki so sicer že sedaj silile na dan, za katere pa nismo vedeli natančno, od kod izvirajo. Med njimi je že omenjena nagla sprememba sestava prebivalstva.
-žj-
let izginile? To vprašanje si danes postavljajo ne samo Benečani, ki so bili doslej prepričani v neumrljivost svojega 1500 let starega lagunskega mesta, ampak tudi kulturni delavci, ki imajo v Benetkah neizčrpen zaklad kulturnega izročila, važnega za proučevanje jadranske in sploh sredozemske kulture posebno v srednjem veku.
Ta zaskrbljenost za usodo tega mesta je posledica najnovejših znanstvenih del o tektonskem gibanju beneške lagune. Po podatkih ravnatelja tržaškega talasografskega zavoda Pollija se je
v zadnjih 50 letih beneško središče o-krog Markovega trga pogreznilo za tri centimetre vsakih deset let. Istočasno se je vodna gladina lagune v istem obdobju dvignila za dva centimetra. Od leta 1871 do leta 1940 se je po Pollije-vih računih morska gladina višala povprečno za poldrugi centimeter vsakih deset let. Do tega je prišlo zaradi skrajšanja zimske dobe in zadevnega večjega topljenja raznih ledenikov, ki je postalo posebno občutno v desetletju 1930-1940, ko se je morska gladina na lagunskem področju dvignila za 1,9 cm.
Nižanje temeljev povzročajo tudi težke stavbe, ki nastajajo na kritičnem področju, ki sega od Benetk do koma-kijske lagune. Trasiranje. odtočnih kanalov za lagunsko plovbo in za pre-prečenje katastrofalnih posledic padskih poplav prav tako ogroža trdnost
lagunskih tal.
DR. FRAN VATOVEC — SESJC SETLETNIK. Slovenski novinar Vatovec se je rodil 30. maja 190* Gradiški ob Soči, od koder smo venci dobili marsikakega pomein^ ga moža iz vrst tamkaj živečih ’ vencev. Prva svetovna vojna je gnala njegovo družino na Staje?’; kjer je maturiral na mariborski ?' naziji, študiral je kot zgodovina? geograf na ljubljanski univerzi, k je predložil doktorsko dizertacij0 kolonizaciji laškega okraja. Takoj študiju se je lotil časnikarstva; je urednik pri raznih slovenskih dl/ nikih najprej v Ljubljani, nato v f' riboru. Druga svetovna vojna ga pregnala nazaj v Ljubljano. Dve st+ sta ga posebno privlačevali v vsak" njem delu: gledališka umetnost, i? zato bil dolgo let gledališki kritik » mariborskih dnevnikih, in turiZč kateremu posveča sedaj vse svoj6, le kot tajnik Ljubljanske turistk zveze in funkcionar in član rak drugih turističnih ustanov. Nje?/ življensko delo pa bo, kot vse k' zgodovina slovenskega časnikark! v treh zvezkih, katerih prvi bo ’*! že v kratkem v založbi »Nova Ob*1, ja« v Mariboru. Stanovskemu t°! rišu želimo obilo zdravja, da izp1, vse načrte svoje neutrudljive oseb1' sti.
PROGRAM GOSPODARSKEGA ^ VOJA LR SLOVENIJE od 1961 j 1965 in družbeni plan LR Slov6”, za leto 1961. (Z ekspozejem Vikt°l Avblja.) »Politična knjižnica« 54. Cankarjeva založba v Ljubljani *' 326 + (II) str. — Broš. 500 din-
POROČILO IZVRŠNEGA SV$ LJUDSKE SKUPŠČINE LR SL0\ NIJE za leto 1960. Tiskano kot r/ pis. Tiskarna »Jože Moškrič« v U Ijani. Ljubljana 1961. 202 str. +21
logi + 85 str. Statističnih podat*1
Zavoda LR Slovenije za statistik0’
IL DECENNALE DEL iPATTO TLANTICO. Fascicoli speciali r° »Relazioni internazlonali« (Milano, Clerici, 5). Str. 76. Cena 500 lir. organizacije Atlantske zveze.
FR. CATALUCCIO: »Formazione la Nazione Algerina«. Nastanek a*;
or
skega naroda od francoske zasedb6, danes. Str. 176. Cena 1000 lir. Za*/ Istituto per gli Studi di Politica I**1 nazionale (Milano, Via Clerici, 5)-
_________________________________/
BANDA Dl CRED1TO Dl TR1E9TE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SLAVNI CA LIR 600.000.000 * VPLAČANIH LIR 190.008.000
TRST - ULICA FABIO FILZ1 ST. 10
TELEFON AT. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO

vestnik
SEDEŽ. TRST - Ul. I C A F A R I O FILZ1 S T. I • / I .	- TELEFON »T. rs.es
^HjnTTOSPODARSKEGA združenja
! Lahko tožiš, preden plačaš
1
) Nek italijanski državljan je tozd dr-jžavo v neki davčni zadevi in trdil, da J država nima pravice v smislu ustave j jzahtevati od njega, da davek plača, , | Preden ni vsa zadeva rešena pred sodiščem. Po dosedanji praksi je nam-
I	reč moral davčni zavezanec najprej Plačati davek, ki ga je od njega zahtevala davkarija, in je šele nato imel
Pravico tožiti državo za povrnitev davka, ki mu ni bil pravilno odmerjen. Sodnik v Paviji je vso zadevo predlogi žil ustavnemu sodišču v Rimu in to 1 je izdalo vprav revolucionarno razsodbo, češ da ima po ustavi davčni zave-eitanec prav. S tem je bilo odpravljeno 'H takoimenovano načelo »solve et repe-te«, ki je v italijanski davčni in sodni praksi veljalo od 20. marca 1865, to je, kakor smo povedali, določalo, da (bora davčni zavezanec davek najprej ašf Plačati in šele potem pridobi pravico, da državo lahko toži. w Razsodba ustavnega sodišča je severi da zbudila veliko pozornost po vsej državi, in sicer pri davčnih zavezancih, i-hkrati pa tudi med samimi davkarji r in pravniki oziroma sodniki. Tudi zagovorniki prejšnje prakse, češ da je država morala biti nasproti državljanom v davčnih zadevah bolj trda, ako P| Je hotela spraviti v svoje blagajne do-
II	v°lj potrebnega denarja, so zdaj popu-e stili ter priznavajo, da je dosedanja
Praksa za sedanje razmere krivična, jj Po njihovem mnenju se je dala zagodi ^arjati samo v začetku obstanka združene Italije, ko je država potrebovala ntnogo denarja, ki ga je le težko iztisnila iz svojih državljanov.
Ni dvoma, da bodo poslej davčne tožbe proti državi bolj pogoste. Doslej so bile te tožbe razmeroma redke, saj so se državljani spustili v pravdo z državo le, ko je šlo za večje zneske; si-Cer se tožba ni izplačala. Poleg vsega lrajajo takšne pravde leta in leta. i ^rednost valute je medtem časom to-
liko zgubila, da je davčni zavezanec prejel od države v primeru, da je tožbo dobil, dejansko manj denarja. Še iz drugih razlogov se podobne tožbe proti državi niso izplačale. Pravilno bi morala država povrniti stroške za sodni postopek, v primeru, da je pravdo zgubila, v resnici pa praksa ni bila takšna. Davčni zakon je namreč priznaval državi takšne ugodnosti, da je ta res redko poravnala sodnijske stroške; tako da je moral sam državljan poleg davka prevzeti nase še ta izdatek.
Načini izterjevanja davkov, to je načini poizvedovanja, koliko davkov naj plača posamezni državljan, da bi ti bili v pravnem razmerju z njegovimi dohodki, so se tako izpopolnili, da je tudi s tega vidika, to je ne samo s strogo pravnega, temveč praktičnega, postalo popolnoma odveč omenjeno načelo »Solve et repete«. Med tem je rajni minister Vanoni uvedel tudi znani sistem neposrednega prijavljanja davkov, to je takoimenovano Vanonijevo prijavo, ki jo je treba vsako leto izvršiti do 31. marca. Ta prijava naj bi bila osnova za finančne organe. Vanoni je računal, da se bodo odnosi med državo in davčnim zavezancem izboljšali in da bodo davčni organi pokazali več razumevanja in zaupanja nasproti državljanom in tudi njihovim davčnim prijavam. Na žalost ni šel razvoj v tej smeri; to dokazujejo posebno številni spori med davčnimi oblastmi in davčnimi zavezanci.
Dejansko se davčni organi oslanjajo predvsem na lastne poizvedbe in lastne zaključke, ki si jih pogosto ustvarjajo na podlagi zgrešenih domnev in informacij. Davkarji radi uporabljajo tudi takoimenovan posreden način pri proučevanju višine dohodkov posameznih državljanov s tem, da poizvedujejo kako davčni zavezanec živi, koliko troši in tako dalje.
Vsekakor bo odprava načela »Solve et repete« v veliki meri pripomogla k ustvarjanju bolj odkritih odnosov med državljani in davčnimi organi.
Davčni pritisk previsok
V zadnjih letih se je davčni pritisk v Italiji močno povečal, tako da gre danes v državne blagajne v obliki davčnega izkupička več kakor tretjina narodnega dohodka.
Čisti narodni dohodek je dosegel v letu 1950 7.695 milijard lir ter se je dvignil v letu 1960 na 17.132 milijard, tako da je narastek znašal 122,6%. Za razne davke državi, pokrajinam, občinam, trgovinskim zbornicam itd. so državljani izdali v letu 1950 1,343, lani pa 4.100 milijard lir. Narastek je znašal 205,3%. K tem davkom moramo prišteti — o tem so si zdaj skoraj vsi gospodarski izvedenci edini — vse tiste stroške, ki se jim poslovni svet ne more izogniti in ki jih predstavljajo tako imenovane socialne dajatve. Te dajatve so znašale leta 1950 1.823, lani pa 5.873 milijard lir. Če zdaj seštejemo izdatke za posredne in neposredne davke ter socialne dajatve, je znašala vsota leta 1950 23,7% čistega narodnega dohodka. Lansko leto se je ta odstotek dvignil že na 34,2%, to se pravi, da je že prekosil eno tretjino narodnega dohodka. Gospodarski opazovalci poudarjajo, da je to skrajna mera, do katere lahko seže davčni pritisk v mirnem času. Vsak nadaljnji navoj davčnega vijaka bi imel za posledico skrčenje proizvodnje in s tem skrčenje osnove, na kateri sloni davčni ustroj.
Nasprotno bi po mnenju gospodarstvenikov, morali davčni pritisk na nekaterih področjih, zlasti na področju posrednih davkov, zmanjšati, da ne bi plačilna sposobnost davčnih zavezancev tako popustila, da bi nazadnje imela škodo sama državna blagajna. Primer znižanja državnega davka na bencin je pokazal, da je prišlo v državno blagajno več denarja, ko je bil davek znižan, kakor poprej, ker se je poraba bencina zaradi pocenitve, povečala.
To so misli italijanskega gospodarstvenika Libe.ra Lentija, ki je znan po svojih strokovnih razpravah.
l!
PROSVETNI MINISTER V TRSTU, 'ž sredo je prispel v Trst minister pro-svete sen Gjacjnt0 Bosco. Na univerzi je. pripel na zastavo univerze zlato Jtolajno, nato je sprejel predstavnike tolskih oblasti in ravnatelje šol, med ž- katerimi so bili tudi ravnatelji slovenskih srednjih šol. V hotelu De la Ville, Ner je stanoval, je sprejel v prisotno-sti osebnega tajnika prof. Pasquazzija tri predstavnike sindikata slovenske
l soie v Trstu; ti so mu razložili ne-, katera vprašanja v zvezi z izvajanjem *i Zakona o slovenskih šolah, ki je bil r' ,'e.dni objavljen. Pozneje so mu pred-■ ožili še posebno pismo, v katerem so j tou razložili najnujnejša vprašanja v j Zvezi z našim šolstvom. Ministrov taj-
I n’to je svetoval predstavnikom slovenil sklh šolnikov, naj se obračajo nepo-, Sredno na Prosvetno ministrstvo v Ri-tou v šolskih zadevah, ker želijo biti y Rimu dobro obveščeni o teh vprašanjih.
, POSLANEC VIDALI NA KUBI. Tr-^ kaški poslanec V. Vidali, ki je bil izmoljen na komunistični listi, je obiskal * Kubo, kjer je prisostvoval proglasitvi ’ Prve socialistične republike v Ameriki, g Poslanec Vidali pozna dobro razmere ., v Latinski Ameriki in govori tudi Spanji SK', ker je več let deloval v Mehiki.
Tržaška OBČINA bo zaposlila 52 ■ 'tovih pometačev. V poštev pridejo ‘ Samo moški med 18. in 30. letom sta-. r°sti. Vzorec za prošnjo je na razlago na občini do 3. junija. Občin-uprava ne bo upoštevala okoli J starih prošenj.
PROŠNJA ZA UČNA MESTA, šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da se prošnje za poverjena in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za Tržaško ozemlje sprejemajo do vključno 31. maja 1961.
MARIJIN DOM, ki ga bodo odprli v nedeljo v Rojanu, je stal 22,200.000 lir. Poleg dvorane (16x9 m) sta v njem tudi dve stanovanji. Denar za graditev so prispevali razni dobrotniki in tudi vladni komisar, ki je nakazal 1 milijon 750.000 lir. Dolga je še ostalo 7 milijonov, od tega 3 milijone raznim podjetnikom in 4 milijone posojil. Za graditev si je prizadeval predvsem kaplan Stanko Zorko; načrt je napravil prof. Jože Ronko.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	nedeljo 28. maja, ob 16. uri v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu
Branislav Nušic
»Dr.«
V AVDITORIJU V TRSTU
V	sredo, 31. maja, ob 21. uri premiera, v četrtek, 1. junija, ob 20. uri in v nedeljo, 4. junija, ob 17. uri ponovitev
Emmerich Kalman
»ČARDAŠKA KNEGINJA« opereta v treh dejanjih
Napisala: Leo Stein — Bela Jenbach Prodaja vstopnic od 29. maja dalje v Tržaški knjigarni, ul. S. Francesco 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav v Caffe Moscolin, ulica del Teatro Romano (nasproti Avditorija)
JUGOSLOVANSKI PARLAMENTARCI V ITALIJI. V sredo je priletela iz Beograda v Rim skupina jugoslovanskih parlamentarcev pod vodlstvom predsednika Ivekoviča, da bi vrnila obisk italijanskim parlamentarcem, ki so lani obiskali Jugoslavijo. Predsednik Ivekovič je izjavil, da bo ta obisk še poglobil prijateljske odnose med o-bema državama.
STAVKA V ITALCEMENTI SE NADALJUJE. Stavka delavstva v obratih podjetja »Italcementi« po vsej državi se nadaljuje. Delavstvo je začelo stavkati 19. maja zaradi nepopustljivosti vodstva podjetja glede zahtev po izboljšanju mezdnega in socialnega položaja delavstva. »Italcementi« imajo cementarno tudi v Trstu.
ITALIJANSKI ZGLED
Režiser Rossellini je v zakpnu s filmsko igralko Ingrid Bergman imel tri otroke in po razporoki se, je med njima vnel spor, komu naj pripadejo o-troci. Tožba je trajala več let in se je zaključila s sporazumom, da bodo otroci eno leto pri materi, naslednje pa pri očetu. Zanimiva je motivacija, s katero je Rossellini zahteval zase svoje. otroke, ki so bivali po razporoki pri materi. Zaradi razumevanja moramo še ugotoviti, da se je Ingrid Bergman pozneje poročila s protestantom Lar-som Schmidtom in da živi v Parizu. »Ne morem dovoliti, da bi se moji o-troci vzgojili v protestantskem okolju. Želim, da se otroci italijanskega očeta vzgojijo v italijanskih šolah in katoliški veri.« Rossellinijev nastop naj bo v premislek našim staršem, ko se bo treba odločiti, komu bodo izročili svojega otroka v šolo. če sodi otrok italijanskega očeta v italijansko šolo, kam sodi otrok slovenskega očeta?
Mleko razgrelo tržaške duhove
Oster spor meti trgovci In Delavskimi zadrugami
Pred kratkim so iz Neaplja in Rima, 114 tudi iz drugih mest, poročali o ne-toijetnih »najdbah« v mleku, na Trzajem pa so se v zadnjem času razbeli duhovi zaradi prodajne cene teto osnovnega hranila. Čeprav so po-'°d za hladno vojno na mlečni fronti 'tole Delavske zadruge z znižanjem ce-?e mleka na 72 lir za liter, je treba skati razloge za najnovejši spor nekaj Mesecev nazaj, in sicer v prepovedi, 'to bi v mlekarnah še naprej lahko dodajali nevstekleničeno mleko. Čud-se zdi, da ni takrat nihče ugovar-lal temu ukrepu. Mlekarji so ga spredi celo z zadovoljstvom, saj jim po-s|ej ni bilo treba odgovarjati za mo-to^itne pomanjkljivosti, ki bi jih go-Itodinje odkrile v mleku. Za mleko v jjteklenicah odgovarja podjetje, ki jih ‘tolni.
■ Nevstekleničeno mleko se je proda-j?to po 72 lir liter, vsteldeničeno pa 82 ,lr liter. Potrošnik se ni več oziral na >°» v kateri mlekarni lahko dobi bolj-6 mleko, ker so steklenice povsod e-toke in tako je bila ustvarjena mož-i'°st, da posamezne mlekarne z malen-°stnim znižanjem cene privabijo no-fe kupce in jih tudi ohranijo. Konku-et>ca se je prenesla s kakovosti na edo mleka. In ne samo na ceno, tem-eč tudi na pripravljenost, da mlekar-,ar sam prinese mleko na dom gospodam, čeprav precej daleč in visoko V hišah.
t Na ceno mleka vplivajo razni čini-toji- če vzamemo povprečno sestavo p r°škov in prodajno ceno 82 lir, je °l°žaj naslednji: grosist plača za liter r toka v Furlaniji 42 lir; delo za zbi-varije mleka, hladilne naprave in pre-9°z do zavoda za pasterizacijo stane j kr; sam postopek pasterizacije na-^Ijnjih 10 lir; polnjenje steklenic in ^hašanje mleka po mlekarnah stane Ij hr. Stroški znašajo po vsem tem 68 (j1’; Razlika 14 lir pri litru ostane pro-.ajalcu na drobno. Delavske zadruge 0^aio lastna prevozna sredstva in v ^ratih »Supercoop« skoraj nimajo na-
eščenoev. Zato so lahko znižale ce-ti0
'to.
za 10 lir pri litru, brez posebne ško-
,. ^druženje mlekarjev je nastopilo pro-ž tornu znižanju. Zdi se, da se bo spor ključil tako, da bodo popustili tako
eni kot drugi in da se bo cena mleka ustalila morda pri 76 lirah za liter. V Miljah, kjer je sicer položaj nekoliko različen, ker imajo tamkajšnje Delavske. zadruge dovoljenje za prodajo mleka v svojih obratih že 10 let, prodajajo steklenico mleka v vseh treh mlekarnah po 76 lir. Za primerjavo bi lahko omenili, da je v tržaški občini nič manj kakor 430 mlekarn, kar je vsekakor preveč za občino, ki šteje okoli 300.000 prebivalcev in pripada državi, v kateri je povprečna potrošnja mleka na prebivalca 57,3 litra na leto. (Danci na primer ga popijejo 165,2 litra na leto).
Kaj pa pravijo naši živinorejci? Konec leta 1959 je bilo v hlevih na Tržaškem 2430 krav mlekaric. Proizvodnja mleka je dala 56.840 stotov ali približno 23,4 stota na kravo, živina je porazdeljena takole: v tržaški občini 1190 krav, v devinsko-nabrežinski 276, v Re,-pentabru 99, v Miljah 115, v dolinski občini 597 in v zgoniški 280 krav. Tržaško ozemlje po vsem tem porabi dokaj več mleka, kakor ga pridobiva. Podatkov o količini mleka, ki ga mlekarice prinesejo vsak dan zasebnikom v Trstu, ni mogoče zanesljivo zbrati. Središče za pasterizacijo Salpat (last grofov Marzotto) pa je leta 1959 dal v prodajo 16,000.000 litrov mleka. Tržaške ga mleka je bilo okrog 218.000 litrov, ostalo pa so pripeljali iz videmske in goriške pokrajine (okoli 12,000.000 litrov), iz beneške in padovan.ske pokrajine (okoli 1,700.000 litrov), iz Trevisa (l,500.00®?litrov) in malenkost iz Jugoslavije (400.000 litrov).
V Trstu je okoli 15 grosistov z mlekom, vendar večina nastopa pod okriljem družbe SALPAT. Zaradi tega so bolj znana le imena Carbone, Bertoni, ICEA, SALPAT in v zadnjem času še Torvis. Za prodajo domačega mleka skrbijo na Tržaškem po večini same mlekarice, ki ga vozijo v mesto in do-našajo na dom dolgoletnim odjemalcem. Glede prodaje mleka gravitira vse ozemlje proti Trstu, kot Medja vas, Mavhinje pa bolj proti Tržiču, kamor ga domačini peljejo vsak dan z avtomobilom. SALPAT odkupuje mleko po 50 lir liter, in sicer v Saležu, Zgoniku, deloma v Repnu, v Gročani, v Lonjer-ju, Bazovici in drugih vaseh. V Na-
brežini je malo mleka. Tu ga večinoma odkupuje uprava zdravilišča, ki ga plačuje po 50 lir liter. V Praprotu ga proizvajajo precej več. Vsak dan prodajo mlekarice po najmanj 200 litrov mleka. V miljskih hribih je malo goveje živine, zato uživajo v Miljah večinoma mleko iz Furlanije. Po isti ceni ga plačujejo tudi mlekarice, ki ga donašajo v Trst. Prodajna cena je v obeh primerih 80-82 lir (pri mlekaricah je cena bolj prožna), tako da razlika pri litru omogoča kritje stroškov in boren zaslužek domačim mlekaricam, dočim imajo grosisti, ki pa-čujejo mleko v Furlaniji po 42 lir liter, pri veliki količini blaga velik dobiček.
Združenje mlekarnarjev je imelo v ponedeljek občni zbor, na katerem je predsednik seznanil člane z zadnjimi novicami v zvezi s trenjem, ki je nastalo med mlekarnami in Delavskimi zadrugami. Mlekarji so dosegli, da je prefektura napisala občini pismo, v katerem zahteva odvzem dovoljenja Delavskim zadrugam za prodajo mleka iz »higienskih« razlogov.
Ukaz občinskega zdravnika o prepovedi prodaje mleka sicer še ni bil izvršen, vendar računajo, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Delavske zadruge se nameravajo pritožiti proti temu ukrepu. Občinski odbor bo sestavil nov pravilnik o prodaji mleka.
ZAKAJ GRE PRAVZAPRAV?
Našim kmetovalcem je. predvsem do tega, se razume, da bi mleko prodajali čim dražje, ker so proizvodni stroški v naših krajih s pretežno kraško zemljo, toliko večji. Poleg tega je mleko z naših -krajev boljše kakor mleko iz furlanske, ravnine in Beneškega. Na drugi strani je treba računati z željo potrošnikov, ki bi radi kupovali mleko po čim nižji ceni. Vprašanje je kako doseči ta idealni položaj, ki bi zadovoljil več strani. Kakor vselej ob takšnih primerih je treba čim bolj zmanjšati možnost špekulacije, sicer ne smemo pozabiti, da je vmes vrsta raznih činiteljev, tako vprašanje režije in seveda tudi davkov.

»... in ne pozabite, zapisati — mi je zabičaval — da občina zanemarja naš štivan.« — Dobro, bom zapisal. Ali kako, o čem? »O čem? O vsem pač.« — tako ne gre. Moram vendar povedati, v čem vas zanemarja. — »No, poglejte, kako je Nabržen lepo urejen.« — To me veseli, ali še vedno ne vem, kaj ni pri vas v redu? — »Ura v Zgoniku že več časa ne gre; se je ustavila.« — No, zaradi tega ne bo še konec sveta; sicer pa je to zadeva župnika in ne župana ter vam je bolj pri roki, in če se ne motim, tudi bolj pri srcu ta ura tukaj, v gostilni. Druge pritožbe? — »Druge pritožbe, — druge pritožbe?... Ob poteh je vse zaraščeno s travo in plevelom.« — Ali nima Štivan nobene koze, da bi to popasla? — »Ne, nobene. Dva volka imamo, tam na skali nad cesto, pa ne žreta trave. Iz brona sta.« — Vem, raje bi požrla nas Slovence, ali ne moreta, prav zato, ker sta iz brona.
Tudi to mi je povedal moj novi štivanski znanec, da so vso zemljo od ceste do morja odstopili ezulom v ribiškem naselju ob izlivu Timave v morje. Tega nisem mogel razumeti. Kdo, kako in zakaj so to storili in kaj bodo ribiči delali iz zemlje? A moj informator mi tega ni znal pojasniti. Šele pozneje sem zvedel iz drugega vira, da so župnijo razdelili na dva dela: nad cesto in pod cesto.
Pod cesto je nova ezulska župnija
je bil tam tempelj nekemu staremu božanstvu. Zelo obširno je o tem pisal Davorin Trstenjak v letopisih Matice Slovenske v letnikih 1874-5-6 in 1877. V njegovi razpravi »Slovanski elementi v Venetščini« čitamo med drugim: «... Polibij, najvažnejši vir za poznavanje starega zemljepisa, pravi, da so Veneti tisto prastaro ljudstvo in ne Kelti, ki je postavilo davno tega tempelj božanstvu Diomedu ob izlivu reke Timave, podobnem severnoslo-vanskemu Svantevidu; kajti kakor je imelo to pogansko božanstvo belega konja posvečenega, tako so Diomedu belega konja darovali. Praznik Svan-tevida je prenešen na krščanskega sv. Ivana (kresni dan). Istotako so iz templja Diomedu na reki Timavi prvi krščanski misijonarji postavili cerkev sv. Ivana (Štivan), kjer je še dandanašnji 24. junija velik shod in daleč okoli sloveč konjski sejem. (Danes ni več konjskega sejma, saj še konj kmalu ne bo več .vendar vidimo, da je bil tak sejem še leta 1882, ko je Trstenjak pisal svojo razpravo). Tam, v tistem kotu, kjer izpod kra-ških sten reka Timava šumeče valove bistre ledeno-mrzle vode izpod pe-činastega žrela izhohljava — nadaljuje Trstenjak — tam se zasveti prvi žarek svetlobe v zgodovini Primorja. Tam so svetlobo ljubeči Veneti častili božanstvo svetlobe — Svantevida; od s tam in od bližnjega Ogleja, pozneje
Starodavna cerkev v Štivanu
Dr. Karel Pirjevec
V	Ljubljani so 16. maja svečano pokopali 78-letnega dr. Karla Pirjevca, ravnatelja Trgovske akademije v pokoju. Rajni je bil rojen leta 1883 v Gorici kot sin ravnatelja goriške zastavljalnice. Ker je bil oče zaradi svoje zavednosti kazensko premeščen v Innsbruck, se je sin Karel šolal tudi v tem mestu. Leta 1907 je diplomiral iz fizike in matematike na dunajski univerzi. Najprej je poučeval fiziko in matematiko na nemški realki v Trstu. Medtem je bila ustanovljena slovenska gimnazija v Gorici in leta 1912 je dr. Pirjevec z navdušenjem pričel poučevati na tej šoli. Vojna med Italijo in Avstrijo ga je leta 1915 zajela v Gorici, kjer je vztrajal delj časa tudi za časa obstreljevanja, a se je nato naselil v Trstu. Tu je poučeval na tečajih slovenske gimnazije in slovenskega učiteljišča, ki sta bila premeščena iz Gorice. Po prvi vojni so italijanske oblasti dovolile še slovensko maturo na slovenski gimnaziji v Gorici, nato pa so gimnazijo zaprle. Dr. Pirjevec je leta 1919 v Trstu še vodil tajne tečaje slovenske gimnazije in slovenskega učiteljišča (v svojem stanovanju in po raznih drugih zasebnih prostorih). V šolskem letu 1919/20 so ga šolske oblasti postavile za profesorja matematike in fizike na edino slovensko srednjo šolo, to je na realko v Idriji. Tu je ostal do leta 1923, ko so realko zaprli, ter se preselil nato v Jugoslavijo. V Ljubljani je po upokojitvi dr. L. Boehma postal ravnatelj Trgovske akademije, za katero je bila pozneje na njegovo prizadevanje zgrajena krasna stavba na križišču sedanje Prešernove in Gregorčičeve ulice. Po osvoboditvi se je v te prostore vselila gospodarska fakulteta. Med italijansko zasedbo za časa druge svetovne vojne si je ravnatelj Pirjevec pridobil še posebne zasluge, ko je reševal svoje dijake in znance pred najhujšimi kaznimi. Leta 1951 je bil upokojen, ko je dovršil 27. leto svojega službovanja kot ravnatelj na Trgovski akademiji.
Upravičeno sta oba govornika, prof. Urankar in dr. Slodnjak v svojih poslovilnih govorih na Žalah postavila rajnega za zgled kot šolnika in organizatorja, pa tudi srčno dobrega človeka. Dolgo bolezen je prenašal izredno potrpežljivo; pred leti so mu morali zaradi gangrene odrezati obe nogi. Z njegovim imenom je nerazdružno spojen razvoj slovenskega srednjega šolstva v Gorici, Trstu in v Ljubljani, kjer je rajni vzgojil vrsto slovenskih razumnikov. Primorski Slovenci ga bomo hvaležno ohranili v svojem spominu.
Pokojnikovega brata in znanega slavista Avgusta so Eichmannovi biriči uničili v Mauthausenu.
MILJUTIN GARLATTI je bil zadnjih dvajset let najbolj značilna osebnost srednjega Posočja. V Kanalu je vodil prosvetna društva pod staro Avstrijo in pod Italijo, dokler niso fašisti prepovedali slehernega prosvetnega dela, in nato po vojni v novi Jugoslaviji. Umrl je v starosti 66 let.
V	Trstu sta umrla Marija Sabadin in Alojzij Guštinčič, v Prebenegu Anton Bandi, v Padričah Antonija Grgič in v Nabrežini 33-letni Marcel Furlan.
starodavno štivansko cerkvijo, ki stoji pod cesto, medtem ko ima starodavna štivanska fara novo cerkev nad vasjo, ki jo je zgradila Italija po prvi svetovni vojni. In tako imamo zraven mnogo drugih štivanskih znamenitosti tudi to, da imajo starodavni slovenski prebivalci Štivana novo takorekoč italijansko cerkev, novo naseljeni italijanski ezuli pa starodavno cerkev, ki jo prav gotovo niso sezidali Italijani. Tudi to jc zanimivo, da je po razdelitvi župnije ostalo novo pokopališče za Štivan in Devin, ker je pod cesto, v ezulski coni.
Ker je govora o štivanskih znamenitostih, se bo marsikateri čitatelj začudil, ko zve, da ima ta majhna vasica, ki šteje komaj 200 prebivalcev, mnogo več znamenitosti, kot vse druge daleč naokoli. Najstarejša znamenitost je starodavna cerkev, ki je bila že večkrat v zgodovini porušena in zopet sezidana, najnovejša pa velika tovarna papirja, zaradi katere sem bil zadnjič v Štivanu. Druge zanimivosti so predvsem Timava, ki izvira že kot mogočna reka iz kraških skal, velika črpalna naprava za tržaški vodovod in ezulsko ribiško naselje, ki šteje že nad 400 prebivalcev. Začnimo z najstarejšo zanimivostjo, s starodavno cerkvijo svetega Ivana Pravzaprav je Timava najstarejša, toda o njej sem pred leti že pisal.
Moj novi znanec mi je pripovedoval, da je stala tam cerkev že pred Kristusom in da je bil nekdaj zraven cerkve tudi samostan. Seveda ni mogla biti pred Kristusom krščanska cerkev in tudi ni bilo takrat še sv. Ivana, pač je zgodovinsko dejstvo, da
sezidanega, je posvetil prvi žarek krščanske omike, kajti prvi samostan benediktincev so tam pri Sv. Ivanu sezidali; od tam so misijonarili po Krasu ...«
O Venetih govori tudi Matija Sila v svoji brošuri »Trst in okolica — zgodovinske slike« iz leta 1882. Na strani 37 čitamo sledeče: »Rimski pisatelji in poprej grški omenjajo tudi, da je Artenor po padcu Troje leta 1280 pred Kristusom pripeljal Venete na bregove Jadranskega morja. Stran 33: Venetska plemena so v pradobi stanovala na Dolenjem Istru (Donavi) in njihovi sedeži so segali skozi Panonijo, Nork, Karnijo, do Ravene ... Pomponij Mels, 50 let po Kristusu in Plolomej 150 po Kristusu«. Matija Sila na strani 46: »Teodozij (379 — 395 po Kr.) je ukazal... leta 391, da pod kaznijo 15 funtov zlata nobeden ne sme več žrtvovati malikom niti v njihove templje hoditi. Padali so ajdovski templji, kipi bogov so se razbivali, sekira je pela v posvečenih gajih. Takrat so menda posekali velik gaj Diomeda pri Timavi. (Stran 49). Trideset let je bil učeni Kasiodor (živel 468 do 562 po Kr.) prvi minister Teodorikov... med drugimi spisi je napisal Zgodovino Gotov, katera, žal se je zgubila in le posnetek nje podaja pisatelj Jornan-des ali Jordanis, govori sicer malo o Slovanih, a te drobne vesti so zlata zrna in za prazgodovino Slovanov tako važna, da bi bila ona brez njih še mnogo bolj zapletena in zagonetki podobna.« (Simon Rutar: Leto-spis Matice slovenske 1880 str. 95) »Iz Jornandesa namreč posnemamo, da
so takrat oni Slovenci, ki so za Goti, deloma pomešani z Langobardi in deloma sami, v naše pokrajine prišli in se daleč proti zapadu razširili, ob obrežju Dunava stanovali, in se Slaven! imenovali... so že od pamtiveka pred Kristusom, na severni istrani Ja dranskega morja bivali.
Sila 53: »Da so se nekateri Slovenci že pred prihodom Obrov okrutnih zatiralcev njihovih, naselili daleč proti zapadu do bavarske meje že leta 595, to je gotovo; kajti takrat so že Obri bivali po panonski pokrajini in ne bi Slovanov pustili skozi svojo deželo. Večinoma so bili Slovenci mirni poljedelci in pastirji in zato ni brati v zgodovini o krvavih bitkah in o krutnih pobojih njihovih, kakor o drugih sosedih, Obrih, Langobardih in pozneje Frankih«.
Nemški zgodovinarji trdijo, da so Slovenci šele v 6. stoletju skupaj z Obri prišli v naš kraj, medtem ko dokazuje Trstenjak, predvsem jezikoslovno, da so bili še prej tu in da so bili to Veneti. Vsekakor ne smemo podcenjevati dejstva, da so Nemci v starih časih vse Slovane poznali pod imenom Wenden. Trstenjakovi dokazi niso sicer preveč prepričljivi in sploh ni še nihče dokončno dokazal, da so bili Veneti naši pradedje, toda tudi nasprotnega dokaza še nimamo, kar pomeni, da ostane to vprašanje še vedno odprto. Zadnji odstavek zgornjega citata nas pa vendarle nagiblje na stran Trstenjaka, Sile, in Rutarja, ki trdijo, da so Slovani bivali v naših pokrajinah še pred prihodom Rimljanov in da so bili Veneti (Nemci, predvsem koroški, nas vendar še dandanašnji imenujejo Windische) tukajšnji Praslovani, ki so jih leta 202 pred Kr., torej v dobi, ko je bila rimska republika po zmagi nad Hanibalom na vrhuncu svoje moči in slave, Rimljani podjarmili in jih potem potujčili.
(Drugi članek sledi)
Drago Godina
—e—■
Mednarodna šahovska prireditev v Portorožu
Portorož, 22. maja
V mednarodnem šahovskem svetu si jc Portorož pridobil zaslužen sloves že z marsikatero prireditvijo večjega pomena, posebno leta 1958, ko se je tu odigral medeonski turnir, pri katerem je izšel kot zmagovalec velemojster Mihajl Talj. Ta je kasneje premagal svetovnega prvaka Botvinika, ki si je letos v novem dvoboju s Taljeni zopet pridobil svetovno prvenstvo.
Letos, proti koncu meseca maja, bo v Portorožu zopet šahovska prireditev v velikem slogu. Šahovska zveza Jugoslavije priredi tu mednarodni šahovski festival, pri katerem bodo nastopila štiričlanska moštva šahovskih organizacij iz Jugoslavije in iz inozemstva. Prijavila so se moštva iz Avstrije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Zapadne Nemčije. Jugoslovanska moštva bodo v okviru le prireditve tekmovala v počastitev rojstnega dne predsednika republike maršala Tita. Nagrada za zmagovalce bo prehodni pokal, ki ga je mar šal podaril Šahovski zvezi Jugoslavije. Pokal je razstavljen v izložbi potovalnega urada »Slavnika« v Portorožu.
Po številu sodelujočih pri festivalu se napoveduje prireditvi največji obseg, saj bo moštev nad dvesto. Turnir se bo v večjem številu dvoran v Portorožu in po potrebi tudi v Pira nu. Tekmovanje bo izvedeno po švicarskem sistemu z italijansko varianto. Otvoritev prireditve bo 24. maja. Prvo kolo bo odigrano naslednjega dne predpoldne, zaključek prireditve in proglasitev rezultatov bo pa 27. maja zvečer v veliki dvorani hotela »Palače« v Portorožu.
Dr. O.
Obiščite odlična zdravilišča
Rogaška Slatina, Dobrna in Laško
Prelep izlet in oddih pa najdete
v Logarski dolini.
Zahtevajte prospekte pri
Celjski turistični zvezi CELJE
^portootel POKLJUKA
(BLED"1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom e Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza e Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
gostinski Šolski center
HOTEL	€r £1 1 b	KOPER
• PARK HOTEL - BLED •
N&jvečij hotel na Bleda s sodobnim konfortom Priznana domača in tu7 ja kuhinja. Kavama s teraso na jezero, nočni bar z zabavnim progita-mom. Plesna dvorana s kvalitetnim ansamblom in raznimi folklornimi in drugimi prireditvami
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicar mi in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23»C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna, kuhinja, odlična domača vina.
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
Na Bledu obiščite hotel, KRIM. Izvrstna kuhinja šolska postrežba. Cene zmerne.
intermercator
TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074
UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU
HOTEL„ADRIA“ Ankaran
vam nudi sonce in mo, rje, udobno bivanje V weekend hišicah, okusna jedi, priznana vina in mnogo zabave!
E. F.
TRŽNI PREGLED
Italijanski trgu*
Na italijanskem trgu z. žitaricami še vedno prevladuje ponudba mehke pšenice in cene težijo navzdol. Koruza in oluščen riž sta nekako v ravnotežju, medtem ko po neoluščenem rižu in moki ni povpraševanja. Maslo se vedno dobro prodaja in cene se držijo čvrsto, za sir pa ni velikega zanimanja. Na trg z zelenjavo in sadjem prihajajo vedno precejšnje količine blaga, katere se ponavadi sproti prodajo. Ponudba ne zaostaja za povpraševanjem in cene so vedno zmerne. Trg z oljem, bodisi s semenskim kot oljčnim je miren. Cene so nazadovale, blago zaostaja. Trg s surovimi kožami je zelo aktiven, povpraševanje s strani strojarn je precejšnje; cene se držijo na visoki ravni. Ponudba prašičev je malenkostna, blago ne zaostaja. Na trgu z vinom ni opaziti večjih sprememb, cene so ostale neizpremenjene, povpraševanje je, kot vedno, večje po prvovrstnem vstekleničenem vinu.
ŽITARICE
LOD1. Cene veljajo za stot, prometni davek nevračunan: mehka domača pšenica 7100-7150, dobra merkantile 6950 do 7000, merkantile 6725-6825, trda domača pšenica 8900-9000, merkantile 8700 do 8900, lina domača koruza 5000-5100, slabše vrste 4150-4250, navadna 3875 do 3975, uvožena koruza 3750-4050; neolu-ščen riž Arborio 8900-10.100, Vialone 9300-10.100, Carnaroli 8300-8900, R. B. 8700-9600, Rizzotto 750(18100, Maratelli 7800-8400; oluščen riž Arborio 17.400 do 18.300, Vialone 16.200-17.300, Carnaroli 16.000-16.600, R. B. 15.900-16.300, Rizzotto 13.800-14.000, Maratelli 13.500-13.900, originalen 10.400-11.000, originalen slabše vrste 10.100-10.400; uvožen ječmen 3900-3950, uvožen oves 3000-4050, uvožena rž 3450-3600, uvoženo proso 4100 do 4250; pšenična moka tipa »00« 8800 do 8900, krušna moka tipa »0« 8500-8600, tipa »1« 8200-8300, tipa »2« 7800-7900, moka za testenine tipa »1« 8900-9100; otrobi 2800-2900, otrobova moka 3050-3350, riževa moka 6000 6200 lir stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za stot blaga, prodaja na debelo, trošarina in prometni davek ne.vračunana, brez embalaže, f.co skladišče: maslo iz centrifuge 820-830, lombardsko maslo 740-750, domače maslo 760-770, emilijsko 720-730, iz sladke smetane 680-700; sir reggiano proizv. 1958 760-800, proizv. 1960 600-630, grana iz Lodija proizv. 1959 720-750, proizv. 1959/60 700-720, proizv. 1960 590-610, grana svež (1-30 dni) 440-450, sbrinz svež 470-480, postan 560-580, emmenthal svež 530-550, postan 580-600, originalen švicarski emmenthal 700-720, provolone svež 500-520, postan 540-570, italico svež 390-410, postan 440-460, crescenza svež 280-300, postan 380-400, gorgonzola svež 260-265, postan 470-510, taleggio svež 320 do 330, postan 430-460, švicarski sirčki (6 kosov) 170-200, slan sir svež 140-150, postan 220-230 lir za kg.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, embalaža je čista teža: navadne češnje 50 do 100, črne češnje I. 100-200, duroni I. 230-300, merkantile 120-200, drobne jagode iz Neaplja 300400, Riviera 700 do 800, debele jagode iz Piemonta 150-300, iz Verone 70-120, jabolka Imperatore 60 do 80, Renete extra 110-140, Cbampagne 50-110, Delicious extra 150-210, hruške extra 110-160, I. 80-100, rumene pomaranče iz Neaplja 120-140, iz Sicilije 140 do 200, rdeče pomaranče I. 160-250, limone I. 80-100, II. 50-80; suh česen 250 do 300, zelen česen 100-130, beluše 120 do 200, erbete 40-120, korenje 3540, bela čebula 45-50, rdeča 60-70, dišeča zelišča 150-160, droben fižol iz Neaplja 180-230, fižol »boby« 150-180, debel fižol 50-130, cikorija 100-140, nov krompir 18(4200, iz Neaplja 50-60, uvoženi krompir binlhje 4248, domač grah 50-150, iz Emilije 50 do 120, paradižniki iz Sicilije 70-100, I. 150-240, domača zelena 5(4150, od drugod 50-70, domač peteršilj 100300, domača špinača 50120, bučice iz Sicilije 60 do 65 lir kg.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek ne vračunana, f.co železniški voz Milan: semena za olje; ricinus 14.50014.700, koruza 49.500 do 52.000, riž 27502850; olje iz semen: iz zemeljskih lešnikov 34.70034.800 iz tropin 31.80032.000, iz sončnic 33.300 do 33.500. iz koruze 30.100-30.500, iz soic 32.20032.300, kokosovo 20.50021.000 laneno 25.50025.700, iz ricinusa 37.500 do 38.500; jedilno semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 37.80038.000, iz sončnic 35.50035.800, iz rafinirane soje 34.200 34.400, olje I. kvalitete 34.40034.600, navadno semensko olje 33.30033.500; oljčno olje: lampante z največ 4% kisline 44.50045.000, ratificirano 50.50050.700 lir stot.
VALUTE V MILANU		
	15-5-61	23-5-61
Dinar (100)	73,00	72,00
Amer. dolar	619,85	619,85
Kanati, dolar	626,12	626,00
Francoski fr.	125,60	125,75
Švicarski fr.	143,40	143,25
Avstrijski šil.	23,80	23,79
Funt šter. pap.	1735,00	1732,50
Funt šterl zlat	5925,00	5900,00
Napoleon	4825,00	4875,00
Zlato (gram)	705,00	704,00
BANKOVCI	V CURIHU	
23. maja 1961		
ZDA (1 dol.)		4,30%
Anglija (1 funt	šter.)	12,00
Francija (100 nov. fr.)		86,50
Italija (100 lir)		0,6940
Avstrija (100 šil.)		16,50
češkoslovaška (100 kr.)		19,00
Nemčija (100 DM)		108,00
Belgija (100 bel g. fr.)		8,35
Švedska (100 kron)		83,00
Nizozemska (100 gold.)		119,50
Španija (100 pezet)		7,05
Argentina (100 pezo v)		4,90
Egipt (1 eg. funt)		8,40
Jugoslavija (100	din.)	0,45
Avstralija (1 av.	funt)	9,50
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci 950 do 970, živi domači piščanci I. izbire 930 do 940, II. izbire 650900, navadni piščanci 470480, zaklani domači piščanci extra 11001150, I. izbire 510580, II. izbire 450500, zmrznjeni piščanci iz Madžarske 450500, žive domače kokoši 700 do 650, žive uvožene 450-500, zaklane domače kokoši 900950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 600700, uvožene zmrznjene kokoši 53(4650, žive pegatke 10001050, zaklane pegatke 1300 do 1350, zaklani golobi L izbire 10001100, II. izbire 900-950, uvožene zmrznjene pure 400500, zmrznjeni uvoženi purani 400500, purani za rejo 600-650 lir puran, žive gosi 480500, zaklane 500650, gosi za rejo 260380 lir gos, race za rejo 600850 lir raca, živi zajci 500550, zaklani s kožo 600700, brez kože 650-730; sveža domača jajca I. izbire 22-23 lir jajce, navadna domača jajca 2021, uvožena ožigosana jajca I. 18-20, II. 16-17 lir jajce.
KOŽE
MILAN. Cene veljajo od zbiralca do strojarne, prometni davek vključen: krave do 30 kg 250260, čez 30 kg 235 do 250, junci do 30 kg 335-345, 3040 kg 270280, voli 40-50 kg 240250, biki čez 40 kg 200210, goveji hrbti do 40 kg 360 do 490, čez 40 kg 430450, ramena vo« lov in krav do 40 kg 295-305, čez 40 kg 270280, boki do 40 kg 130150, čez 40 kg 150175, teleta do 4 kg 830880, 3-6 kg 870920, 6-8 kg 850880, 8-12 kg 660 do 730, 12-19 kg 540-640, žrebeta 380400, konji 240260, mule 140150, osli 110-120, jagnjeta berger 1320-1370, jagnjeta z belo volno 900950, druga 750800, ovni 650 do 680, kozliči 2800-2900, koze, 850900. Eksotične kože: Cordova 400410, Buenos Aires amc.ricanos 10 kg 470480, 10 do 11 kg 385-400, suhe 400420, slane 380 do 410, Add.is Abcba 0/8 funtov 425435, Bahia suhe 330350, Rio Grande suhe 290310, Vzhodna Afrika 0/4 funti 770 do 790, hrbti ZDA Packers Colorado 330340.
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana: rožiči celi ali zrezani 39004300, seno majskega reza 2900-3100, II. rez 29003100, zdravilna zelišča 28003000, slama v balah 1700 do 1800; pogače, iz zemeljskih lešnikov 5400-5500, kokosove 43504500, iz tropin 3000-3200, iz koruze 38004100, lanene 57005800; moka iz zemeljskih lešnikov 5400-5500, kokosova moka 36003650, iz sončnic 20004000, iz koruze 3200-3400, lanena moka 46004700, iz sezama 5200 do 5300, iz surove soje 56005700, iz prepečene soje 67007000 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
PIACENZA. Neodstavljena teleta za rejo 500550 lir kg, telice za rejo 450 do 480, neodstavljena teleta za zakol I. 500550, II. 400450, junice za rejo 6 do 12 mesecev stare 320360, junci in junice za zakol L 290310, II. 250280, krave mlekarice I. 160200.000 lir gl a- •
va, II. 110-130.000 lir glava, krave za zakol I. 240-270, II. 200-230, debeli voli za zakol I. 330-350, II. 270290, voli in junci za vprego 310330, biki za zakol I. 320350, II. 280300; konji za zakol I. 250270, II. 215-240, žrebeta za zakol čez 6 mesecev stara 290340, konji za vprego 150170.000 lir glava, kobile 170200 tisoč lir glava, kobile 170-200.000, žrebeta čez 1 leto stara 130140.000, odstavljena žrebeta 80130.000 lir glava; debeli prašiči 365-375, suhi prašiči 80100 kg težki 380-400, 6080 kg 365-385, 4060 kg 385-405 , 2040 kg 470490, ncodstavljcni prašiči 650670 lir kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 4600-5000 lir hi, 10-11 stop. 5300 do 6000, belo vino 10-11 stop. 60006600, Barbera 12-13 stop. 73007850, sladko vino Freisa 76008500, beli rnoškat extra 12-12.900, Grignolino extra 11.700-12.800, Bonarda d’Asti 87009300, Brachctlo di Asti 960010.700, rdeča Malvazija 8900 do 9800, Dolcetto 7000-7350, rdeče lombardsko vino 10 stop. 50005200 lir stot, 11 stop. 55006000, 12. stop. 72008000, 13 stop. 8500-9000, fina lombardska vina 1012.000, tipična vina iz Lombardije 12 do 13.000, bela navadna vina 10 stop. 50005500, extra 85009000, navaden mo škat 85009000, extra 9500-10.000 lir stot; Merlot 6800 lir hi, Cabernet 6900, Tokaj 7000, Riesling 6900 lir hi; rdeče emilijsko vino 900010.000 lir hi, navadno namizno vino 56006900, belo emilijsko vino 9600-10.000, navadno namizno 6600 do 7200 lir hi; klasični tosk. Chianti proizv. 1960 12 stop. 570620 lir stop. stot, čez 12 stop. 620-670, navadna rdeča toskanska vina 9-10 stop. 410430, 10 do 11 stop. 430470, 11-12 stop. 470-520 lir stop/stot.
KAKAO
MILAN. Cene veljajo za kg, od uvoznika do grosista, f.co železniški voz, prometni davek nevračunan: kakao v zrnih: Ghana (Accra) 620-630, Nigerija (Lagos) 610-620, S. Thome 640 650, Slonokoščena obala 600-610, Bahia 610-630, Guayaquil arriba 720-740, kakao v prahu 22-24% 640-660 lir kg.
PAPIR
MILAN, časopisni papir v valjih 11.500 lir stot, v polah 12.500-13.500, navaden tiskarski papir 15-16.000, srednje vrste 17-18.500, pisarniški papir 16.500 do 17.500, srednje vrste 18-20.000, finejši pisarniški papir 22-24.000, trikrat kle-jen papir za tiskovine 22-24.000, »uso mano« za tiskovine 21.500-23.500, navaden registrski papir 17-19.000, srednje vrste 20-21.000, finejši 24-26.000, srednji-pisemski papir 20-22.000, finejši papir 23-24.500, extra 26.500-28.000, vel in a za kopije 40.50044.000, risarski papir 37.500 do 41.000, patiniran papir srednje vrste 25.500-27.500, finejši 28-31.000, »pelure« bel ali barvan 24-28.000, siv 5.500-6.800, pergamin navaden 18.500-19.500, extra 25-26.500, papir za embalažo slabše vrste 8.700-10.600, srednje vrste 14-16.500, finejši 18-20.500, vel in a za embalažo 17 do 19.000, srednje vrste 20-23.000 lir stot.
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	2.5.61	15.5.61	23.5.61
Pšenica (stot. dol. za bušel) ,	.	. 190.7,	167.7,	186.7,
Koruza (stot. dol. za bušel)	.	. 112.3/,	114.7,	114.7,
NEVV YORK			
Baker. (stot. dol. za funt) ....		30 —-	31
Cin (stot. dol. za funt)		•	• 107.62	11025	110 87
Svinec (stot. dol. za funt) ....		11.—	11.—
Cink (stot. dol. za funt) .		11.50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt) .	. . 26.—	26.—	26.—
Nikelj (stot. dol. za funt) .		74—	74-
Bombaž (stot. dol. za funt)	.	.	33.90	34.15	34.20
Živo srebro (dol. za steklenico) .	203,—	203,—	203,-
Kava »Santos 4* (stot. dol. za funt) .	37,-	36.75	36.75
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono) .		243.7,	247.7a
Cin (funt šter. za d. tono) ....	■	• 841.V2	864,—	869.7;
Cink (funt šter. za d. tono) .	. . 83A/s	81.50	82.7,
Svinec (funt šter. za d. tono) .	•	■	674/,	67,-	66.7=
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	•	• 631).-	632,—	632,—
Cena cina se drži na visoki ravni na vseh svetovnih borzah. Prav tako je čvrsta tudi cena bakra, medtem ko je cink nazadoval; povpraševanje po svincu se je poleglo. Trg s kavčukom je bil v tednu do 79. maja šibak, v Londonu potekajo kupčije povsem mirno. Na trgu z žitaricami so se cene popravile pod vplivom vesti, da bo kmalu v Sovjetski zvezi in na Kitajskem nastopilo pomanjkanje tega blaga. Cena kakava je rahlo nazadovala, menda pod vplivom vesti, da bo letošnji pridelek v Gani izredno bogat. Na trgu s kavo prevladuje povpraševanje pri stalnih cenah. Trg s sladkorjem je ustaljen. V New Yor-ku je cena bombaža ves teden močno nihala, sicer pa je bila konec tedna približno na isti ravni kakor v začetku tedna. Iz Avstralije prihajalo vesti o hudi suši, ki bo verjetno vplivala tudi na obseg letošnjih striž. Sicer se je cena volne dvignila tudi v Novi Zelandiji. Prekupčevalci z juto čakajo dokončne cenitve letošnjega pridelka v Pakistanu, ki naj bi dosegel čez 7 milijonov bal.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici v tednu do 19. maja nazadovala od 186 5/8 na 186% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju. Cena koruze je tudi nazadovala, in sicer od 11314 na 112% stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je, v New Yorku napredovala od 3,30 na 3,40 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; cena kave v pogodbi »M« je nazadovala od 43,80 na 43,56 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; cena kakava je tudi nazadovala, in sicer od 21,45 na 21,20 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju.
VLAKNA
Cena bombaža je v Nevv Yorku v tednu do 19. maja napredovala od 34,05 na 34,15 stotinke dolarja za funt' proti takojšnji izročitvi; v Liverpoolu je vr-
sta american midling 15/16 notirala 24,05 (neizpr.) penija za funt proti izročitvi v maju. Na newyorški borzi je volna vrste suint napredovala od 114 na 115 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64's B napredovala od 100 na 100% penija za funt proti izročitvi v maju. V Roubaixu (Francija) je cena napredovala od 12,90 na 13,00 frankov za kg. Juta je v Londonu ohranila prejšnjo kotacijo 195 funtov štcrlingov za tono.
KAVČUK
Na londonski borzi je vrsta RSS nazadovala od 26% -26% na 26 1/4-26 3/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V Nevv Yorku je cena popustila od 32,25 na 31,10 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju.
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 19. maja zabeležili naslednje kolači je: baker 244% (prejšnji teden 24214), cin 868 (860), svinec 665/8 (66 7/8), cink 817/8 (82 1/8) funta šterlinga za tono (1016 kg), v Nevv Yorku pa so bile kotači je naslednje: baker 31,70 (prejšnji teden 31,35), svinec 11 (neizpr.), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 28 (neizpr.), antimon Laredo 28 do 2814 (neizpr.) stotinke dolarja za funt; lito železo 66,44 (neizpr.) dolarja za tono, Buffalo 66,50 (neizpr.), staro železo povprečen tečaj 36,50 (nciz-premenjen), živo srebro 203-206 (nespremenjen) dolarjev za steklenico po 76 funtov.
DELNIŠKA DRUŽBA »PIBIGAS« — Idrocarburi e affini je že, posedovala dober del delniške glavnice družbe »SOLGAS« (Societa Gas Liguefatti S. p. A.). Na skupnem zboru v Milanu je »PIBIGAS« odkupila celotno glavnico »SOLGAS«, ki tako preneha s svojim samostojnim delovanjem. Delničarjem bo »PIBIGAS« zamenjala delnice v razmerju: 25 delnic PIBIGAS (po 100 lir nominale) za 2 delnici SOLGAS (1000 lir nominale).
WcSCnUt KMEČKE
Preganfafmo goveje zolje!
ZVEZE
Naj se čuje glas kmetov!
Ogrčavost pri govedu povzročajo goveji zolji. To so žuželke, ki jih poznamo še pod imenom pisanke, beži j ave muhe in petne muhe. Govejih zoljev, je več vrst; rojijo od junija do avgusta in včasih tudi še v začetku septembra. Jajčeca ležejo ob korenu dlake na nogah in . trebuhu goveda, ki se pr je na prostem. Jajčeca se takoj pri lej: ijo na kožo. Navadno posamezen zoli znese 343 do 372 jajčec. Že po 4 — 7 dneh se izležejo iz jajčec ličinke, ki se kmalu z bodicami prebijejo po 1 kožo. Od tod potujejo razvijajoče se ličinke skozi po vsem telesu in se naselijo končno pod kožo na hrbtu, kjer povzročajo živalim bolečine, razen tega pa jim kvarijo kožo. Iz podkožnih oteklin in včasih tudi gnojnih tvorov, ki nastanejo navadno pozno pozimi in spomladi, iz lezejo v dobi paše dorasle ličinke, ki jim pravimo ogrci. Na paši te ličinke popadajo na tla in se zabubijo v zemljo, gnoj, listje ali travo. Po 30 — 35 dneh iz bube izleze zolj, ki bo ponovno legel jajčeca na kožo goved, s katerimi bo prišel v dotiko. Tako se krog razvoja ponavlja leto za letom. Celoten ciklus pa traja 9 — 10 mesecev.
živine na pašo. Iztisnjenih zrelih ličink pa ne pustimo kar tjavendan na tleh, pač pa jih uničimo, še najbolje bo, da jih damo v posodo s petrolejem, karbolno kislino, v razstopino formalina ali jih pa sežgemo. Posamezna goveda večkrat pregledamo, preden jih prvič izpustimo na pašo. Ličinke izvlečemo iz kožnih oteklin najlaže s pinceto in iglo. Tudi vbrizgavanje 60% hiposulfata in eno uro pozneje 10% solne kisline v dozi 1 — 2 cm ter štiriklornega vodika v otekline kmalu uniči zalege zoljev. Isti učinek nam da tudi mazanje in vtiranje odprtih luknjic v ogrcih s 50% kreo-linskim mazilom, potem, ko smo odstranili gnoj. Za eno oteklino zadostuje 1 gram mazila.
Da ne bi zolji prileteli. in se ustavili na govedu, namažimo kožo živine, ki gre na pašo, s petrolejem ali katranom. Dobro je tudi vsakodnevno izpiranje kože izpostavljenega goveda s slano vodo.
Dr. D. R.
Živina se pred zoljem nagonsko brani tako, da zbezlja daleč v grmovje. Privezana ali vprežen a žival sc težko obrani zolj e ve nadloge.
Ogrčavost povzroča veliko škodo, ker kvari dragocene goveje kože. Poleg tega se ogrčava živina slabo redi, nam daje manj mleka in nima običajne zmogljivosti za delo. Včasih opažamo pri govedu zaradi ogrčavo-sti šepavost.
Ogrci čez zimo rastejo in postanejo na pomlad debeli kot oreh ali celo kurje jajce. Na vrhu vsake otekline je v koži luknjica 4 — 7 mm. Skozi to luknjico ličinke dihajo in zapuščajo spomladi svojo žrtev.
Zaradi gnojnih in tudi navadnih o-teklin se govedo ne more dobro pasti. Stezanje in sklanjanje glave na paši steguje kožo na hrbtu, kar povzroča hude bolečine. Nekatere ogr-čave otekline na pritisk tudi šumijo, čemur kmetje pravijo volčič; ta pojav imenujejo volčičnost. Gnojni oteklini se skozi luknjice pridruži tudi zrak, kar postane za bolno govedo lahko tudi nevarno za življenje. Mlečnost se pri ogrčavih kravah zmanjša za 25 — 50%, istotako se zmanjša tudi vrednost mesa in kože.
Ogrčavost zatiramo z masažo še nedozorelih ličink in iztiskanjem že dozorelih spomladi pred izpuščanjem
Kako gnojimo „pod list“
Laže je gnojiti trti, ker raste višje nad zemljo. Njej je treba, kot znano, zemljo rahljati, da pospešimo dostop zraka, in odstraniti plevel, da ji ne odjema hrane, vlage, itd. To delo ne bo nič težje, če ji pred pletvijo pognojimo z mešanico vseh treh gnojil (6-7 kg na vsakih 100 kv. m). Ne le, da ne bo delo težje, ampak bo trti tudi izredno koristilo, ker bo okrepilo les, mladje in zarod. Dušik pospešuje rast. Njegovo pomanjkanje ima za posledico slabši in nižji pridelek, saj porabi trta % celotne količine dušika za tvorbo grozdja. Kalij poveča odpornost trte proti zajedalcem in boleznim, zviša količino sladkorja v grozdju in hkrati tudi zmanjša odstotek kisline. To je njegova velika prednost. Največ kalija je prav v grozdu. Zato in zaradi lažjega in boljšega dozorevanja lesa je nujno potrebno, da ima trta (zemlja) dovolj kalija. Fosforja je skupno z dušikom največ v pečkah (semenu) in vpliva predvsem na tvorbo nastavka (zaroda) in razvoj grozdja ter pospešuje dozorelost lesa, grozdja in razvoj korenin.
Kot vidimo, igrajo te snovi pri trti dovolj važno vlogo. Malokatera naša zemlja je z njimi zadostno preskrbljena. Gnojimo torej tudi trti pod list!
J. F.
Poslanska zbornica je že odobrili »zeleni načrt« za razvoj kmetijstva i Italiji; zdaj bo razpravljal o tem n* Črtu še senat. V zvezi z negodovat njem, ki ga je zeleni načrt sprožil med kmetovalci in spolovinarji v dri žavi, je vlada sklicala za 7. junij vsi državno kmetijsko zborovanje v mu. Na zborovanje bodo prišli pre> stavniki kmetijskih organizaciji il vseh pokrajin. Vsaka dežela (na pri mer Furlanija - Julijska Krajina) bi predložila svoja posebna vprašanja Za tržaške kmete pridejo v poštelvj med drugimi zlasti naslednja vpraša b, n j a: 1. razlaščanje zemljišč; 2. v pri pj Sanje bitrje; 3. vprašanje dobave v% de kmetijstvu po nižji ceni; 4. vpf% Sanje prispevkov v kmečko bolniški^ blagajno. Dne 4. junija bo ožji sestai' nek kmetovalcev Furlanije - Julijski.1 krajine v Vidmu, kjer bosta zastopa,1" la Kmečko zvezo tajnik inž. Pečenkf1 in Zvezo malih posestnikov g. GrbecJ1 Za sestavo dnevnega reda se te dit vrstijo sestanki kmetov po vase! vseh petih občin Tržaškega ozemlja Skupna konferenca županov bo 28 maja pri Sv. Barbari. iiiiiiiiHiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinii11 Qi
Hotel POŠTA
Čemu naj sedaj govorimo o gnojenju, ko je za prve rastline, že prepozno?! Je sicer pozno, a ne prepozno. Razume se, da je najpravilneje in najbolje gnojiti pred setvijo (saditvijo). Kjer pa je to iz kakršnegakoli razloga odpadlo, je še vedno možno pridelkom, čeprav v manjši meri, pomagati z umetnim gnojem. Z njim gnojimo med oskrbovanjem rastlin, čemur pravimo gnojenje pod list. V ta namen vzamemo hitro učinkujoča (topljiva) gnojila, ki jih potrosimo tik pred okopavanjem (pletvijo). Vzemimo dve naši važni kulturi: krompir in trto.
- URARNA-IN ZLATARNA -
Hiiholj JtaTel ~ TRST
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših mamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Trg Oberdaa 1 (v centru mesta) - Tel 24-137. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjav* telefon v sobah. Dvigale. Cene od 73*
lir dalje.
lili lllllllll lllllllllllllllllllll lili lllllllll lllllllllllllllllllllll im im um um IIIIUIIIIIII Hill*
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIC STVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa tel. 38-933. — CENA: posamezna šte in vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20.^ NAROČNINA: letna 850 lir, polietn* 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda!"
stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letn*H:
višin
Gnojilo mora biti raztrošeno pod list zelo natančno in enakomerno. Trosimo z roko, ker sicer v sajeni njivi ne gre. Da moremo gnojilo enakomerno raztrositi, ga zmešamo s peskom in trosimo v mirnem (brezvetrnem) vremenu. Navadno gnojimo pod list le z dušikom, bolj redko pa tudi s kalijem in fosfo-rom. Skrajno potrebne pa so vse tri snovi, in to še posebno, če nismo prej gnojili. Krompir (kot vse o-kopavine) pa je lačen zlasti kalija. Zato gnojimo z mešanim gnojilom (okrog 5 kg na 100 kv. m). Uspeh je seveda odvisen tudi od vlage. Ob zadostni vlagi bo gnojilo gotovo učinkovalo. Gnojimo le v suhem vremenu.
TRST, Ul. Cirdncel IS, tel. 29-651
Bogata izbira naočnikov, daljno-gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
700 din, polletna 350 din; za ostal6 inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča s< pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENI JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1-tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CEN$ OGLASOV: za vsak m/m višine v ši" rini enega stolpca 50 lir. — Odgovor ni urednik: dr. Lojze Berce. — Zalo*
nik: Založba »Gospodarstva«. ________ T>
skama »Graphis« v Trstu.
MOBILI IHADALOilO
Uamte
permafles
Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Terrebianca, tol. 35-740
Pohištva
dnevne lobe — oprema
T® “r*de vozički
posteljice
RAZSTAVI: UL, VALDIRIVO, IS — UL. T. HLZI, 7
Lestencisvetilka, popotne o prom o za kopalnice
m m • po conah, ki so ne dajo primerjati I
Brandolin
Via S, Maurlzlo, 2
Splošna plovba
Piran
Telefon 51-70 Telex 03523	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
I
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
mednarodna špedicija In transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 teles OS—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 6004» — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene tpedicijske in transportne usluge. — Prevzema vie spediterzke posle v zvezi z mednarodnimi velesejmu
I/Sk
r f j e k a
JUCOLINIJA
Održava osam linija i to:
Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeveme Evrope.
Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do New Yorka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana
do japanskih luka.
Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama plovl 35 brzih I modernih bro-dova, koji imadu preko 230.000 tona noafvosti, rasli! adni prostor, tankove za biljna ulja I 470 putnlč-kih najesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«
A. PERTOT
Dl. Ginnastica 22 TRST
"I
prodaja na debelo In drobno tkanine najbolj znanih tvornlc, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge - gumbe In razno galanterijo
_________________I
UTOPOM
UV0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago
Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
PfiSHEDlIJE m TflZtšKEM It 88MSKEM SNUIIIII
mmnui pbieije m vsakovrstne kompenzacije
PRIZNANO MEONAROONO EOPEVOZIffiO PODJETJI
LA GORIZIANA
BOHIH! - VIA DOGA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-46 - BOBIČA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
jAOH&adua
d. d.
IM PO RT - HPOBT
vseh vrst lesa, trdih goriv 1» strojev m lesne industrijo
TROT - Sede*: ul. Cicerone S/II Telefon : 3#-*14
ai/TOpamaz
Cunja Rihard
TRST
Strada dal Frtall 289 tolefua 35-379
e
Osebni in tovorni prevosi ra tu - in inozemstvo
Raaknienčaa eeae
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
AGRABIA
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
PRODAJA:
krmila za živino
semena
pišžeta
kmetijske stroje
OPČINE - Telefon 21-321
se je preselila v nove prostore, in sicer v
NARODNO ULICO 53
TBflj	»s - TRIESTE*
	Socletl a r. 1.
TRIESTE-TJRST, V. Deneta 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele « Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte naročnino I
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tal. 28-373
Pmianaaa vsakovrstna preveša sa ta la Inoiee-etvn. — Postrežba hitra-Cene agedna
i
S
bt
oii
"h
,ti
i
tič
%
5