544. štev. V Ljubljani, torek 4.*Julija 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. .DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob S. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani t npravniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; 8 pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina 80 nt pošilja upravnifitvu. a ta Telefon številka 118. " NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo in upravništvo: n ~|skarna, Frančiškanska ulica št. 6. [a.lo uredništvu. Nefrankirana pisma >, rokopisi se ne vračajo. Za oglase vrsta 15 v, osmrtnice, poslana . :n |0 v. Pri večkratnem oglašanja >o-odgovor je priložiti ’,n‘ m P o. Telefon številk,•) '1*5. mm Razkol na Goriškem Dne 13. julija bodo že stopili vo-lilci goriškogradiščanski na volišče, !da izbero šest poslancev splošne kurije. Na slovenski strani je oddati tri mandate, za katere se bode borilo po trije naprednih in socialističnih, dva »skupna« klerikalna kandidata in en klerikalni »starostrujar« (sicer brezpomembni Manfreda) in vodja »no-vostruiarjev« dr. Brecelj. Tudi v kmečkih občinah nastopijo klerikalci večinoma deljeni v dva tabora. »Starostrujarji« pod vodstvom dr. Gregorčiča in prof. Berbuča so se svoj čas skregali z dr. Tumo in Gaberščekom in postali klerikalci. Za katoliška načela jim ni nič, pač pa za moč. Njih tragična krivda je. da so rešili potapljajoči se laški nacionalizem in tako zavdali napredku Slovenstva ogromno škodo. Nositelj moči goriškega Italijanstva je laška liberalna stranka. Ta drži Gorico in vso deželo, zlorabljajoč na nezaslišan način mestna in deželna sredstva zase in za umetno reševanje Italijanstva. Ona je smrtni sovražnik Slovencev. Ne da jim šol, v Gorici uraduje le italijanski, falzificira ljudsko štetje in voiilske imenike. Je prava kamora. 2 njo stoji in pade Italijan-stvo v Gorici. Nje nasprotnica italijanska klerikalna stranka sicer tudi strupeno napada Slovence, a ta stranka v svojem srcu ni narodna: klerikalna ie namreč do kosti in še patrijotična povrh. Kakor ie Nemcem na Kranjskem nevarna le narodno-napredna stranka in zato podpirajo klerikalce, tako je postulat našega narodnega programa na Goriškem: zlomiti kamoro za vsako ceno, potem je Slovenstvo na Goriškem in v Gorici kmalu na prvem mestu. In tu ie greh dr. Gregorčiča in Berbuča. ki jima ne more biti nikdar odpuščen. Tu je njih narodno izdajstvo. Ko bo zgodovinar listal po go-riški preteklosti, bode videti pri teh dveh možeh temno točko: vsaj za deset let sta ustavila elementarni napredek Slovenstva na Goriškem s tem. da sta začasno rešila našega trinoga-zatiralca Klerikalno-kamora-ška zveza je deželo izročila Italijanom. Večina deželnih sredstev je šla med Lahe, ki so zasedli premnogo-številna deželna mesta. Slovenski denar je tekel v Furlanijo. V senci te koalicije se drži goriški magistrat. Roko na srce gg. »starostrujarji«: da ste imeli v roki nekaj »moči«, da ste mogli zatirati naša županstva in ih šikanirati, za to malenkost ste vso deželo prodali Pajerju in Petarlnu. In taki ljudje se upajo primerjati tržaškemu političnemu vodstvu? V zadnji »Gorici« skušajo nekako paralelo potegniti med sabo in Tržačani! Ti značaji, ki so radi osebnosti postali klerikalci, ki so se zadinjali najprej klerikalizmu potem pa zakletemu narodnemu sovražniku! Smejati se moramo na ves glas tej drzni LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Naročim...« »Ako ne, zadene težka kazen.« »Vem: smrtna..,« »Da... in ne samo dotičnika, marveč tudi vas.« »To je vse?« »Ne.« »Naši vojaki se nastanijo pri prebivalstvu. Naši kvartirmojstri zapišejo na vrata vsake hiše, za koliko mož je treba pripraviti prostora.« »Kako bodo vedeli, koliko ga kdo ima?« »Ne skrbite za to.« Major se je ozrl nehote na Ba-denčana, rekoč: »Oni že vedo, kako in kaj!« Zupan se je ozrl s srdom in preziranjem na vohuna. Toda oficir je nadaljeval: »Vsak vojak dobi dnevno 750 gr kruha, 500 gramov mesa, 25fl gramov zelenega ali suhega sočivja, pol litra vina ali žganja in pet cigar.« »Ali!« je vzkliknil Gont&r, »ljudje si nimajo kje preskrbeti vseh teh reči!« , * , »Potem bodo plačevali za vsakega moža po 2 franka na dan.« »Kje naj jih vzamejo*'«... primeri. Dasi so »novostrujarji« naši načelni neizprosni nasprotniki, moramo reči, da za »starostrujarji« ne bo nihče žaloval: zatirali so naprednjake tako kakor kranjski klerikalci, a to oblast so si kupili z narodnim izdajstvom. Zato pa se bo vsa dežela oddahnila, o padejo v politični grob oni »Slovenci«, ki so rešili propada goriško — Italijanstvo. »Novostrujarji« so pristni klerikalci brez posebne politične preteklosti. Fanatični so prav po Krek-Lampetovi modi. Vsi mlajši duhovni in škof so njih pristaši. Ker niso še vladali, imajo »starostrujarji« proti njim prav težko stališče v polemiki. Pravijo jim »frakarji« in »kranjski pri-vandranci«. To so najhujši argumenti, ki zbujajo splošen smeh. Sploh je polemika tako plitva, da se čita za zabavo. »Novostrujarji« hočejo mesto sedanje koalicije postaviti novo: zvezo slovenskih in laških klerikalcev. Ti slednji so sicer zelo rezervirani, ker ne vejo, kdo bo zmagal, a to je nedvomno, da če zmagajo na slovenski strani »novostrujarji« v zadostnem številu, bodo skušali ustvariti novo koaliejo, ki ji bo klerikalizem prva točka, narodnost pa precej zadnja. Za Slovence bo s tem dana ugodnost, da pade potem moč laško-narodne stranke, v političnem oziru pa se naprednjakom ne bo mnogo slabje moglo goditi kakor dosedaj. Naprednjaki se drže zdaj Še zelo rezervirano, a je danes gotovo, da postavijo kandidate v vseh okrajih. V njih rokah bo usoda »novostrujar-jev« in »starostrujarjev«. pa tudi laških strank prav v izdatni meri. Narodni interes jim je prvo, a tudi strankarski egoizem mora soodločati. Zato pa bode od premišljenega enotnega nastopa naprednjakov odvisna usoda goriških Slovencev v prihodnji deželnozborski dobi. Nekoliko pojasnila. PISMO IZ BELGRADA. B e 1 g r a d . 13. (26.) junija 1913. Zrcalo slovenskih razmer. Pred nekaj dnevi objavil je »Slo-venski Narod« dopis »Narodne odbrane« iz Belgrada. v katerem ista svari vse one, ki iščejo službe v Srbiji, naj ne hodijo sem vse dotlej, dokler se ne urede normalne razmere v državi. Vse to je popolnoma opravičeno in odgovarja dejanjskim sedanjim razmeram v Srbiji, kakor tudi na Balkanu sploh. In ravno »Dan« je bil edini slovenski list. ki je na tem mestu že večkrat odločno svaril posameznike, naj se ne udajajo iluzijam in naj ne hodijo v Srbijo na prazen nič in s praznim mošnjičkom. Razen par žalostnih slučajev, katere sem svoječasno tudi v svojem pismu omenil in ponovno rotil vse lahkomišljeneže. naj ne delajo sramote slovenskemu imenu v tujini, se ni zgodil noben drugi slučaj od strani Slovencev. To moram posebno poudariti. V tem pa ima največ zasluge uredništvo »Dneva«, ki je blagohotno vsprejemalo prijave onih, ki bi hoteli v Srbiji dobiti košček kruha in iste pošiljalo na moj naslov. Te prijave — z onimi vred. ki sem jih direktno prejel od zainteresi-rancev — dosezajo lepo število sto in dvajset prosilcev za službena mesta, za ustanovitev obrti ali pa za nakup posestev. - Brezdvomno bi gotovo vsaj polovica od teh prišla v Srbijo samovoljno in mnogi izmed njih bi nadlegovali javno darežljivost, ker bi dela ne dobili, da bi mogli zopet nazaj, odnosno počakati boljših časov v Srbiji. Že samo število prijav govori za cele knjige, brez ozira na vsebino pisem. v katerih prosijo slovenski ljudje dela in zaslužka v Srbiji in opisujejo slovenske in avstrijske razmere v takih barvah, da se človeku stiska srce v prsih. Učitelji, katerim neznosne strankarske razmere na Kranjskem ne dajejo nikakega upanja za njihovo bodočnost, iščejo v Srbiji to. kar jim domovina tako kruto odreka. Uradništvo. zapostavliano vsled karakterističnega avstriisko-germa-nizatoričnega sistema, želi zaščite svoji narodnosti pod slovanskim gospodarjem v srbski državi. Akademiki z doktorsko diplomo nimajo nikake nade, da bodo mogli — vsled hiperprodukcije inteligence v Avstriji — kdaj zavzemati ono mesto, katero odgovarja njihovim duševnim zmožnostim, ako se ne vržejo v naročje ene ali druge stranke, ki so slovenski narod že davno pre-rastle. Ne preostaja jim druzega kot dati svoje zmožnosti na razpolago tem. ki jih umejejo in ki lih potrebujejo. Kar se pa tiče obrtništva, je isto — vsled vednih gospodarskih kriz, katere provzroča napeto strankar-sko-politično gibanfe na Slovenskem in vladni birokratizem — prišlo skoro na beraško palico. O drugih naj za enkrat ne govorim. V tem se zrcali ves naš žalosten položaj in upravičeno moramo zaklicati merodajnim činiteljem: »Quos-que tandem!« Slovenci v Srbiji. Na železnici sta sedaj vsprejeta dva uradnika, en ogibalni čuvaj in en mizar v železniški tovarni za vagone v Nišu. Trije uradniki vstopijo najbrže v najkrajšem času, čim se reši vprašanje novih prog ori-jentalne železnice na spornem ozemlju. Šest strojevodij — med njimi je eden že vsprejet — pa bo vložilo svoje prošnje potom moje malen- kosti; čim se rešijo prve formalnosti, bodo tudi ostali vsprejeti. En Slovenec je uradnik v etno-grafičnem muzeju, dva sta v privatnih službah, en slovenski obrtnik pa je vstopil z nekim Srbom v družabništvo. K tem prištejmo še nekaj delavcev in imamo celo kolonijo v Srbiji. Koliko pa imamo v Srbiji še drugih Slovencev, ki so tu že več let, n. pr. dr. Zupanič, general Vuk n .sovič in še par drugih. Povod dopisu »Nar. odbrane« ne smemo iskati v slovenskih priseljencih. pač pa v drugih narodnostih. Glavni priseljeniški element se rekrutira predvsem, kar je naravno, iz bližnje Hrvatskev Ogrske in Dalmacije, nadalje iz Češke in končno iz ostalih krajev sveta. Med neslo-vansk. priseljenci zavzemajo častno število Madžari in Nemci, ki imajo — posebno v Belgradu — močno oporo v avstrijskem poslaništvu, katero vzdržuje tu tudi nemško-madžarsko šolo in v močni nemško-madžarski koloniji. Samo Nemcev je okrog 2000 duš. Tudi Italijanov je tu približno tisoč in imajo celo dve svoji kavarni, na katerih se blišči italijanski na-ps: »Caffč e Hotel ali’America« in »Cafč all’Italia«. Kar se tiče neslovanskih tujcev, delajo policiji največ neprijetnosti Italijani (dva sta bila v tem času v tepežu umorjena radi kart od lastnih sonarodnjakov). Tudi češka kolonija dosega skoraj tisoč duš in imajo nekaj društev. Naravno, da se vsi oni, ki pridejo sem na »slepo srečo« brez sredstev, zatekajo v prvi vrsti k svojim rojakom za pomoč in jo tudi dobe. Na najslabšem smo v tem oziru mi Jugoslovani (tudi Hrvatje in avstrijski Srbi), ker nimamo določenih shajališč in se tudi bistveno ne raz likujemo mnogo od domačinov Srbov. ker se najlažje aklimatiziramo. Tu je edina pot v »Narodno odbrano«, katera — glasom svojih pravil — deli podpore in nasvete obojega potrebnim Jugoslovanom ino-stranstva. Naravnost neverjetno število avstrijskih vojnih beguncev, med katerimi se nahajajo tudi nevredni elementi, pa izkorišča to dobrodelno ustanovo v škodo poštenim in dobrim ljudem. K tem pa se pridružijo še drugi, ki nimajo ne kvalifikacij, ne sredstev. ne poznanja, ne priporočila, skratka nič in potem lahko umejemo ogorčenje »Narodne odbrane« in tudi povod, zakaj se je obrnila ravno na slovensko javnost radi par slučajev, ki so v primeri z drugimi res samo in edinole slučaji, katerih ni mogoče popolnoma zabraniti in kontrolirati. Storil pa sem potrebne korake, da se dotična podpora čimprej povrne od prizadetih lahkomiselnih Slovencev. En slučaf. Karakterističen slučaj se mi je dogodil te dni. V par tukajšnjih časopisov dal sem te dni notico, v kateri poudarjam veliko zanimanje na Slovenskem za Srbijo, kar dokazuje to. da se ie priglasilo za službe v Srbiji zelo veliko število Slovencev. Prosil sem vse one, ki bi potrebovali kako osobje, naj se obrnejo na moj naslov. Takoj drugi dan dobil sem dopisnico od neke ugledne tukaišnje trgovske tvrdke, naj se zglasim v trgovini v svrho ustmenega dogovora. In tu sem bil naprošen. naj dobim pošteno slovensko zakonsko dvojico brez malih otrok, ki bi bila vajena kmetijstva in zlasti vinogradništva na pristavi nedaleč od Belgrada proti plači, prostemu stanovanju in uživanju določenega dela pridelkov. (Kdor se čuti sposobnega, naj se priglasi.) To je že lep dokaz, kako veljavo uživajo Slovenci pri Srbih, ker za tako delo bi se pač tudi drugje našlo dovolj zmožnih moči. Pri železnici pa ne morejo dovolj pohvaliti onih Slovencev, ki iih imajo dosedaj v svojih službah, kar more biti le v ponos slovenskemu narodu in v čast dotičnikom. Za sedaj se potrebuje pri železnici kurjače in izprašane strojevodje in nekaj elektrotehnikov, ki so na železnici že delali. (Prijave naj se pošljejo na naslov, ki smo ga zadnjič objavili. Op. uredn.) Toda to sem omenil le mimogrede. glavno sledi.. Drugi slučaj. Drugi dan po oni notici v listih pride na moje stanovanje neki Hrvat, proseč me. naj mu preskrbim kako službo, češ, da je trgovski pomočnik iz Avstrije brez dela in brez denarja in da je čital v časopisih, da posredujem za službe. Pojasnil sem mu nato. da nisem nikak posredovalec za delo. pač pa vršim le svojo narodno dolžnost s tem. da odvračam enako lahkomi-šljene ljudi slovenske narodnosti od rizika potovanja v Srbijo, da ne tavajo potem brez posla po Belgradu sebi in drugim v nadlego in v sramoto našemu narodu. Um se pojavi potreba delovnih moči v Srbiji, imajo tudi Slovenci pravico in dolžnost priskočiti svojim bratom na pomoč tudi v tej smeri. Ker pa je dotična doba nedoločljiva in se bo le postopno razvijala, je potrebno, da se omeji slovenska brezposelnost v Srbiji tako. da ne bo škodovala ta omejitev sorazmernemu izseljevanju Slovencev v Srbijo, ki bi drugače brezdvomno mnogi izmed njih iskali dvomljive sreče v Ameriki ali pa v Nemčiji. V tej smeri delujem kot novinar za obči blagor svojih roiakov. Obžaloval sem nato, da mu ne morem pomagati niti z nasvetom, ker »Kjer hočejo; opozarjam vas. da je boljše in varnejše za vas, ako nas ne prisilite, da si poiščemo sami.« »Naša občina je zelo revna.« »Saj je tu lep grad. Prosite grajske, da vam priskočijo na pomoč.« »V gradu sta samo dve dami.« »Kako jima je ime?« »De Rošegi.« »Rošegi, pravite ... Pogledal je v nekakšen zapisnik. Da, bogati sta. Sporočite jima, da dobita v stanovanje in popolno oskrbo petdeset mož in več oficirjev.« »Ali je zdaj vse?« »Ne še. Najvažnejše sem prihranil za nazadnje: kakor hitro se zgodi vseto, se mora zbrati občinski svet na županstvu k trajni seji, tako da bo noč in dan v mojem dosegu. Dokletl ostanemo tu, bodo svetovaloi^naši talniki — in vi, seveda, z njimi vred.« Njegov glas je postal še bolj oduren. »Pred tremi dnevi so streljali neznanci nedaleč od tod na naše vojake. Ali ne veste, da se ne bijemo z vami, marveč z redno vojsko? Ako se hočete biti tudi vi, potem delate to na svojo nevarnost. Vsak poizkus boste plačali — ne enkrat, nego desetkrat — z imetjem in z glavo. Končal sem — izginite!« Na Rošegijskem gradu so se pripravljali par dni na prihod nemških čet. Tisto jutro pa se je oglasil Gregor Lemetre. »Gospa markiza,« je dejal, »prišel sem zaradi ranjenega oficirja. Zadnji čas je, da ga spravimo na varno.« »Kam ga hočete spraviti — ranjenca?« »Gospa markiza, ta ranjenec postane prav tako lahko vojni jetnik kakor vsak drugi.« »Saj se ne more ganiti! Kam naj ga vlačijo?« »Z bojišča vlačijo celo take, ki jim jc mnogo hujše kakor njemu. Kočijo vam vzamejo iz vozarne, pa ga odpeljejo — kam, vedi vrag!« »Groza vas je Poslušati, Gregor.« »Moja dolžnost je, da vas opozorim — če hočete preprečiti nesrečo.« »Kaj nam je storiti?« »Prusi ga ne smejo videti.« T. »Vstopa v grad si pač ne bodo dali zaftraniti. A dala sem pripraviti zanje vse zapadno ^krilo — tam je prostora za sto mož, ako bi bilo treba. In kar je glavno—r zapadno krilo je docela ločeno od ostalega gradu. In z njim se bodo zadovoljili tem rajši,« je dodala s prezimim usmevom, »ker jim ne bo gledal nihče na prste, ko bodo plenili kleti in shrambe Rošegijskega gradu.« »Samo, če ne bodo hoteli preiskati gradu, preden se nastanijo v njem! Potem jih privede pot naravnost v sobo, ki ste jo dali oficirju. Ne smete ga pustiti tam, gospa markiza.« »Oh,« je vzkliknila markiza Klara, »ali naj ga vtaknemo v kako podstrešno čumnato za posle? To se vendar ne spodobi...« »Kaj pa če bi ga nastanili v velikem kabinetu, ki leži za tvojo .sobo, Klara?« se je oglasila stara markiza. »Kdor ne pozna gradu natanko, sploh ne more slutiti, da je kaj tam. Okna gledajo na vrt, vrata, ki se odpirajo na stopnjice, zastavimo lahko z veliko omaro — in tako ostane samo še vhod skozi tvojo spalnico. Toliko viteštva imajo pa morda celo nemški oficirji, da ne bodo silili v spalnico moje sinahe...« »Drugega ne preostaja,« je dejal Gregor kimaje z glavo. »Iz gradu ga že zato ne bi bilo dobro nositi, ker imajo ljudje jezike — in vrag vedi, kako daleč segajo Nemcem njih oslovska ušesa. Tudi vam, gospa markiza, priporočam nujno — naj ne izve nihče za to izpremembo! Pokličite Antona, ki je zanesljiv fant, pa preneseva kapitana brez vsake druge pomoči. Drugim poslom recite, da smo ga odnesli prav na skrivaj, da ga ne bi zajeli Prusi, ako pridejo. Edino Klavdina, ki ima vedno kaj opraviti y spalnici gospe markize..« »Ona me ima rada; molčala bo kakor grob!« je vzkliknila Klara. »Upajmo, da se nam tako posreči., voditi pruske pse za nos — dokler jih ne pobijemo!« je zamrmral Gregor srdito. Tisto jutro — nekoliko pred Gregorjevim prihodom — je bil zdravnik pri kapitanu, kakor po navadi. »Vse poteka dobro,« je dejaJ bolniku. »Samo, da veste, gospod kapitan, geniti se nikarite!« »Prav nič?« »To se razume, da ne. Lahko b? si pokvarili vse z enim samim mahom.« »Ah, je rekel ranjenec in se nasmehnil Klari, »potem bom rajši priden,« »Saj mislim, da se o svojih strežnicah nimate kaj pritoževati.« »Ah,« je vzkliknil grof d’ Ormoš strastno, »ako bi se pritoževal, bi bil najnehvaležnejša pošast na svetu!« In dktor je odšel, naročaje damama: »Tak, milostljivi, ne puščajte ga’ samega.« To naročanje je bilo pač nepotrebno. V strežbi mladega moža je nahajala Klara naslado, ki se j«.sama niti ni popolnoma zavedala. Kar mehko ji je bilo pri srcu, kadar se je trudila zanj: nekaj tako materinskega je bilo v tem delu ... In v teh treh dnevih bližnjega življenja, v teh dneh, ki jih je presedela ob postelji tega toli zanimivega ranjenca, sta bila postala že dobra znanca in prijatelja. Klara mu je morala govoriti neprestano, da se ni on preveč truclil z govorjenjem. Tuintam pa je izpregovoril tudi on in povedal marsikaj iz svoje zgodbe, ki je bila tako zanimiva, da se le Klara izpozabila in ga pustila govori-, ti, govoriti... (Dalje.) ravno v trgovstvu je danes v Srbiji velika agonija. In ko sem omenil, naj bi se obrnil na »Narodno odbrano«, izjavil mi je. da ie tam že bil in mu niso niti oni mogli pomagati. Hotel se je nato priglasiti skupno z drugim petimi tovariši in rojaki za dobrovoljca h komitom. pa tudi tam jih niso vsprejeli. ker jih imajo že dovolj. »Potem pa ne kaže druzega, kot nazaj v Avstrijo in tam počakati ugodnejših razmer«, dejal sem mu. Pokimal je žalostno z glavo in odšel, oproščajoč se. To se mi je zdelo potrebno, da stvar vsestransko pojasnim, ker bi se drugače slovenska javnost neupravičeno razburjala. Dopis »Narodne odbrane« in deloma neumestna pripomba »Slov. Naroda« napravil je nesporno vtis. kakor da bi Slovenci romali v celih trumah v Srbijo. Temu pa ni tako in v tem tiči nemala zasluga uredništva »Dneva«, kar je treba konstatirati resnici na ljubo, da se vidi. kje so prazne fraze in kje je delo za splošnost. Mars. Slovenska zemlja. Ribnica. »Dne 20. julija t. 1. priredi Sokolska župa Ljubljana I. svoj zlet v Ribnico. Gotovo bo to največji dosedanji sokolski praznik v prijazni Ribnici. — Vodstvo glede telovadbe je seveda v rokah župnega načelstva sicer pa bo Sokol v Ribnici preskrbel vse, da bo tudi drugače zabava v deželi loncev in lesenih žlic popolna; jedi in dobre pijače bo v izobilju in Ribniško ženstvo bo s svojo znano prijaznostjo streglo bratom in sestram. — Naj bi pač tudi splošno občinstvo posetilo ta dan Ribnico, posebno z ozirom na posebni vlak. Iz Postojne. Kakor smo že poročali, se vrši dne 6. julija t. 1. velika sokolska veselica v Postojni, kamor priredi »Idrijska Sokolska Župa« svoj zlet. Prijavila so svojo udeležbo že mnoga društva. Osobito nas veseli vest, da se udeleže te slavnosti tudi bratje Hrvatje. Bratska »Zrinjsko-Franko-panska Župa na Sušaku« je svojo udeležbo že naznanila. Čuje pa se, da dobimo tudi brate »Vitezičeve Zupe« iz Voloske-Opatije v svojo sredo. Z veseljem pričakujemo tudi brate iz Šiške, ki se pripeljejo na avtomobilih. Bratje iz Vipavske doline! Tudi vas vabimo, da nas kar v največjem številu obiščete; do tačas boste imeli že novo, avtomobilsko zvezo. Vpored slavnosti je sledeč: 1. Ob pol 12. dop. zbirališče pešcev in jezdecev na kolodvoru. 2. Pohod pred Vilharjev spomenik in pozdrav Sokolstva. 3. Ob 1. popoldne obedi. 4. Od pol 2. do pol 4. pop. ogled Postojnske jame. 5. Ob 4. pop. javna telovadba na travniku pod hotelom »Jama«. 6. Narodna veselica na prostoru, ki je last društva »Sokolski dom« v Postojni; petje, godba, ples in raznovrstne zabave za stare in mlade. Vsak. kdor čuti, da mu bije srce za narodno stvar, naj se udeleži te prireditve. Posebno pa vabimo vse Notranjce, da vsi do zadnjega pridete, da tako pokažemo, da znamo Notranjci ceniti narodno, sokolsko idejo. — Še enkrat opozarjamo udeležence, ki si hočejo ogledati »Jamo«, da imajo samo bratje v kroju in pa oni. ki bodo nosili veselični znak. znižano vstopnino, 1 K za osebo. Inače stane vstopnica 3 K. Vstopnice se bodo prodajale v hotelu pri »Kroni« in pred vhodom v »Jamo«. Torej dne 6. julija vsi v Postojno! Na zdar! Štajersko. Nekatere napake slovenske politike in slabe posledice strankarstva na Slovenskem. (Sloga, št. 26 z dne 27. t. m., uvodnik). Zadnji »Slogin« uvodnik je vsestransko vreden splošnega uvaževanja. So to besede, ki prihajajo vsakemu pošteno mislečemu Slovencu-politiku sedanje dobe Iz dna srca. »Sloga« ima nedvomno prav, če navaja kot glavno krivdo sedanjega našega političnega položaja ono paktiranje naših nekdanjih naprednih slojev z najhujšim narodnim nasprotnikom — Nemci. To je začetek vsega današnjega zla. Vrhu tega medsebojno klanje v politični Javnosti, poskus, dekreditizirati pre-mnogokrat lastne somišljenike v medsebojni borbi za prvenstvo, smešiti, blatiti in napadati rojake v državnih službah im jih s tem ovirati v svojem napredovanju zgolj iz osebnega koristolovstva, a vse to po nepotrebnem. Je nas pahnilo danes v to narodno bedo, v kateri tavamo in se lovimo kot potapljajoči v premnogih slučajih za bilkami, pri čemer pa le tem gotoveje — poginjamo. Vse to pa Je seveda našlo tudi svoj odmev M gospodarstvu našega naroda. Skratka: grehi starih se maščujejo danes nad mladimi! Ptuj. (Napredek protestantizma.) Naši klerikalci so jo s svojo politiko že tako daleč privedli, da jim v enem svojih najzanesljivejših krajih prote-stafitizerfi kar trumoma odvaja ljudi ^-nasprotni tabor. Pred par dnevi so praznovali naši »Germani« svojo »Sonnen^ende«, ob kateri priliki sta ferala kot govornika glavno ulogo neki Franko Stein iz Dunaja in pastor Stahl! Lepa je ta in zelo značilna za naše ljube «narodne može«, ki delajo »vse za vero, dom, cesarja« — ljudstvu v neizogibno pogubo! Na eni strani alkohol in vsemogočnost štajercijansko-Ornikove klike, na drugi pa brezmejna narodno-izdajal-ska politika naših klerikalnih kolovodij. Čedno pri vsem je le to, da mariborska »Straža« in »Slov. Gospodar« k vsemu temu tako krčevito molčita. Tu naj bi odprla svoja usta! Seveda, če^bi to storila, morala bi najpreje — priznati lastne in svojih pristašev grehe. To pa je proti — katoliškemu naziranju... Ptuj. (Kje so državni pravdniki?) Zadnje velike narodne slavnosti v Frankovcih se je udeležil kot Sokol tudi pomočnik trgovine »Fauland«. To je seveda Štajerčeve Germane strašno užalilo in danes delajo tako proti fantu, kot tudi proti tvrdki, z vsemi silami. Pri vsem tem se prav posebno lepo kaže tudi dvojna mera c. kr. justičnih uradnikov (avstrijskih, in ne morda albanskih) — državnih pravdnikov, ki so dali zadnjemu »Štajercu« svoj blagoslov za na pot med svet, dasi »Štajerc« v direktni obliki grozi tvrdki »Fauland« z bojkotom! Reci kdo, da naše postopanje proti tem »državnim uradnikom ni še premilo! Če bi si dovolili mi prijemati radi kakšnega netn-čurskega vajenca kako nemško tvrdko, bi nas takoj zaplenili. Saj so nam celo januarja — in tudi pozneje — zaplenili dopise, ki so samo primerjali. Avstrijski pravici in pojmovanju o tej, bo res že treba kupiti — ber-gelj. Središče. Za nedeljo, dne 6. julija se pripravlja pod vodstvom g. Serajnika velik koncert. Sodeluje središka Narodna godba in pevski zbor. Maribor. (Gimnazija.) Sprejemni izpiti za prvi razred na mariborski c. kr. všji gimnaziji so dne 5. julija in 17. septembra. Podravska podružnica S. P. D. v Rušah pri Mariboru, priredi dne 13. julija (nedeljo) izlet na Pohorje. Zbirališče v Mariboru: železniški podvoz na Frana Josipa cesti. Odhod ob pol 5. uri zjutraj, mimo kadetnice, čez Sv. Bolfenk k Ruški koči pri Sv. Arehu (1250 m). Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu! Pri Sv. Arehu služi ob 9. uri dopoldne velečastiti gospod dr. Anton Medved iz Maribora sv. mašo. Slovenci in Slovenke, Vsak pokaži ta dan, da ni žrtvoval ob priliki zadnjega cvetličnega dneva podr. S. P. D. le radi tega, ker je moral, marveč, ker ljubi svoj zeleni Pohor! Čim lepše in večje bo število Slovencev, tim lepši in večji bo naš protest narodnemu sovragu nasproti, ki nam ne krade le našo deco, marveč tudi — našo, slovensko zemljo! Poživinjenie med ljudstvom v Nemčiji. V Kotbusu na nemškem se je morala neka ženska, imenom Ko-ckeritz pred sodnijo zagovarjati, ker je baje svojega ljubčka umorila, mu izrezala srce, je spekla in pojedla! Ko so ji sodniki o tem govorili, je vsa preplašena povesila oči, na to pa po dolgem odmoru tiho dejala, da je to le govorica. — Kadar se pri nas v ptujskem okraju zbijejo ptujskega šnopsa pijani fantje, upijejo vsi nemški časniki, kako surov in živinski narod da smo. A kdo najde za označbo zgorajšnjega dejanja primeren izraz? Maribor. (Nepreveden voznik). V soboto zjutraj je v diru zapeljal nek voznik iz Tegetthoffove ulice v Meljsko cesto, a premalo pazil na ta-mošnji ostri ovinek. Tako je voz z levim prednjim kolesom zapeljal ob nek kamen s tako silo, da je silni sunek vrgel kočijaža pod konje in voz. Mož se je smrtno nevarno potolkel in bil nezavesten prepeljan v deželno bolnico. Sv. JurlJ ob Južni železnici. Tukaj se je smrtno nevarno ponesrečil vrlo naroden mladenič Sokol in član drugih naprednih društev. Franc Ferlež. Peljal se je s konjem, kateri se mu Je splašil in pri tem tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane. Reveža so prepeljali v celjsko bolnico in Je mak) upanja, da bi okreval. • j? Doba fecfltefsarifata na Hrvat-skem se bliža svojemu koncu, zato Je pa avstrijska vlada poskrbela, da ne bo monarhija tudi trenutek ne brez tega kurioznega unika. Enkrat se suspentfira ustava ta, drugič tam, Vedno se suspenduje. Gospodje na Dunaju imajo v tem že lepo prakso in niso nikdar v zadregi. V par tednih bodo finance češkega kraljestva izčrpane in deželni odbor bo podal demisijo (saj vlada tako pričakuje). Za ta slučaj se je pripravil Stiirgkh, da podeli deželi malo darilce za vse usluge, ki mu jih izkazujejo češki liberalci. Sestavil je plan za: deželno upravno komisijo, v katero bo cesar imenoval Člane in predsednika, ki bo vladni komisar. Tedaj vladni ko-misarijat. Komisija bo Imela posebni statut, po katerem bo vlekla finančni voz. Nemci profitirajo proti dosedanjemu dež. odboru en glas. Vladni komisar bo imel dva glasova. Uradovalo se bo — nepristransko, t. j. v prilog Nemcev. V obrambo avstrijske diplomacije. V gosposki zbornici so se nekateri plemenitaši dušali nad avstrijsko diplomacijo, da ni ta delala za časa balkanske vojne na to. da bi bila Av-stro-Ogrska nasilno anektirala Srbijo in Črnogoro. Proti takšnim napadom pa moramo braniti diplomacijo. Vidimo, da je še mnogo gospodov v Avstriji, ki bi še neumnejše postopali, kot se je postopalo dose-daj. Napram tem ljudem so Kania in Berchtold še čisto dostojni možje. »Kakor čujemo«, je albanofilska »Napredna Misel«, ki jo izdaja itd. slovenski docent dr. Mihajlo Rostohar v Pragi, vsled nerazumevanja od strani občinstva prenehaa izhajati. Albanski odbor na Dunaju bi imel tu hvaležno polje za subvencije. Prorokba In istlna. Veliki pro-svetitelj srbskega naroda Dosilej Obradovič je pred 130 leti učil: »Prišel bo blaženi čas. ko bodo tudi Albanci na svojem ieziku imeli knjige«. In ta čas ie morda blizu. Isti Dosilej je klical na delo in rekel: »Noč mineva, dan se približava: ide Vidov dan in videlo se bo. kdo je vera, kdo li je nevera. Mi odhajamo, a drugi priha-iajo za nami. ide Vidov dan ... Učiteljsko društvo za Postojnski šolski okrai priredi v četrtek, dne 3. julija t. 1. v Postojni slavnostno zborovanje ob petindvajsetletnici svoje ustanovitve. Začetek ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Slavnostni govor — nadučitelj Dragotin Česnik. 2. Vdanostna izjava Njegovemu Veličanstvu — predlaga šolski vodja F. Juvnnec. 3. Zgodovina učiteljskega društva — noroča nadučitelj Rudolf Horvat. 4 Razni slavnosti se tikajoči predlogi oziroma nasveti, kateri se pa moraio 3 dni pred slavnostnim zborovanju doposlati predsedništvu. Po sk'epu slavnostnega zborovanja se vrši na istem mestu redni letni občni zbor z običainim sporedom. K polnoštevilni udeležbi vabi vse značajne in neustrašene tovariše (ice), kakor tudi bratska društva odbor. Previdnost! Iz Trsta dobivajo trgovci in obrtniki pisma, v katerih se jim naznanja, da leži na železnični postaji sod najfinejšega olja, katero je zaradi insolvence kupca bolj poceni. Adresat se potem vabi, da bi porabil ugodno priliko in prevzel blago. Na ta način se hoče ljudem, ki dobivajo pisma, predočiti, da gre za posebno ugodno kupčijo. Računa se na lahkovernost adresatov, od katerih nekateri celo mislijo, da morajo blago prevzeti. V bistvu seveda je to samo kupčijski manever, kakor se ga solidna trgovina ne običava posluževati. Na mestu je torej previdnost in opreznost. Strela Dne 25. p. m. popoludne je udarila strela v kozolec posestnika Martina Ucmana v Dobovem pri Št. Petru in je kozolec zažgala. Kozolec je pogorel z gospodarskim orodjem in z večjo množino krme. Skupna škoda znaša 4500 kron, zavarovalnina 4000 kron. Domačinom se je posrečilo, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Preprečen požar. Te dni je opazil posestnik Franc Prašnikar iz Klenka pri Litiji, da je začel poleg skednja goreti kup slame. Prašnikar je hitel takoj na mesto nesreče. Njemu in domačim ljudem se je posrečilo ogenl pogasiti še predno se je mogel razširiti. Kakor se sodi, je hotel nekdo zažgati. Otrok se je opekel. Pretekli četrtek se je igral 2 in pol letni posestnikov sin Peter Rozman iz Smlednika pri Kranju doma v kuhinji. Pri tem je padel v škaf vrele vode. Rozman fe zadobil pri tem znatne opekline po spodnjem životu. Nasilen sin. Te dni je orožništvo aretiralo v Zgornji Planini dninarja Antona Zadnika in ga izročilo okrajnemu sodišču v Logatec, ker je svojo mater, 74letno starko, v prepiru sunil s tako silo, da je zadobila pri padcu več poškodb. Dolgove napravil In pobegnil Delavec Peter Užnik iz Kotmare vasi na Koroškem Je bil uslužben dalj časa v Ponovičah v litijskem okraju. Napravil je tam okrog 400 kron dolga, na kar Je pobegni iz tamošnjega kraja. Tatvina. V noči na 20. p. m. Je doslej neziran tat ukradel posestnici Ani Šuštar is Lukovice pri Brdu is nezaklenjenega ulcva za prašiče dvoje mladih pujskov. Ribji tat. Pretekli četrtek je orožništvo zasledilo nekega posestnika blizo Gorenjega Kašlja, ko je ravno kradel ribe v Ljubljanici. Ko je ribič zagledal orožnika, je vrgel mrežo v vodo, zgrabil je neko vrečo in je pobegnil. Splašeni konji. Pretečeno sredo zvečer je prišel hlapec iz Šentpeter-ske grajščine pri Stražišču pri Kranju s parom konj k Savi po perilo. Ko so hoteli perilo naložiti, se splašita konja in zdirjata s praznim vozom proti čuvajnici ob državni cesti na Gašteju. Med tem sta zadela v obcestni odrivač in zlomila kolo, a to ju še ni ustavilo, marveč sta dirjala naprej proti čuvajnici, kjer so bile rampe ravno zaprte radi prihajajočega vlaka. Konja sta preskočila rampo. katera se je zlomila in vsled sunka je enega konja treščilo na tla ravno na železniškem tiru, drugi je pa mirno zraven obstal. V tem trenotku ie ravno prihajal osebni vlak iz Ljubljane. čuvaj, ki je opazil nezgodo, je še pravočasno ustavil vlak in preprečil, da se ni zgodila še večja nesreča. Konj je lahko poškodovan, voz le pa popolnoma razbit. Avtomobilska alpska tekma, ki je pasirala našo deželo včeraj, se že vrši šest dni pri najslabšem vremenu. Strmi gorski prelazi, od deževja omehčana tla so onemogočila mnogim. da ne bodo dosegli svojega cilja brez slabe klasifikacije. Tekmovalna proga je dolga 2700 km in so predpisi za to vožnjo izvanredno težavni. Poleg znanih avtomobilnih športnikov tekmujejo letos tudi nadvojvoda Ferdinand. Heinrich Ferdinand in princ Parmski. Pokroviteljstvo ima nadvojvoda Leopold Salva-tor. Kakor že omenjeno, se ima tekma s slabimi vremenskimi razmerami boriti in se je zgodilo že nekaj nesreč. Po naši kranjski deželi vozijo in sicer že zgodaj ziutraj prevozijo Kras in okoli poldneva se pričakujejo tekmovalci na Ljubelju. Prehod čez Ljubelj je ena najtežavnejših in najzanimivejših točk letošnje vožnie i nje znano, da je Ljubelj vzlic izbornih cest in prirejenih ovinkov zaradi velike napetosti ena najbolj napornih svetovnih avtrijskih cest. Kranjski avtomobilni klub ie skrbel za varnostne odredbe in markacijo po kranjski progi in bodo člani kluba pod vodstvom odbora pričakovali prihod tekmovalcev pri obelisku na Ljubelju. Slovanskim civilnim inženirjem In civilnim geometrom na Primorskem. Kranjskem in Dalmaciji. V oči-gled prvih volitev v inženersko komoro sem si dovolil dne 22. t. m. pismeno vabiti vse one cenjene kolege s Primorske. Kranjske in Dalmacije, od katerih pričakujem, da se vpišeio v slovansko narodnostno sekcijo in-ženerske kamore. na kolegijalni sestanek na 6. julija, t. 1. v zgornji restavracijski prostor Narodnega Doma v Trstu. Ker pa nekatera moja pisma niso našla cenjenih naslovljencev. vabim vse interesente tem potom še enkrat z izrecno prošnjo, da se tega sestanka zanesljivo udeleže, ker ima ta sestanek nalogo določiti smer našemu delu v komori. Opozarjam predvsem na to. da bo prva in glavna naloga bodoče komore, da si ustvari pravičen poslovnik. Iz tega vprašanja rezultira vse polno detaj-lev, ki moraio biti dobro premišljeni, ako nočemo, da se zanesejo v to tehnično korporacijo spori, ki bi ji utegnili uničiti ugled in vzeti on resni in važni pomen, ki ga mora imeti, da izpolni naše stanovske želje. Stališče slovenske sekcije v komori ne bo neugodno. ako bomo poslali vanjo dobro delegacijo. Vse okolnosti kažejo na to, da bomo lahko decizivno vplivali na uravnanje anarhističnih razmer v izvrševanju tehničnega dela v naših kronovinah, zato pa je treba solidarnosti v trdni nadi, da se vsi cenjeni kolegi zavedate važnosti in pomena te naše nove institucije in da ste pripravljeni vsi do zadnjega odločno nastopiti proti vsakomur, ki bi hotel poizkusiti nastopiti z malenkostnimi nacijonalnimi izzivanji proti našim stanovskim interesom ter da se vsi odzovete mojemu povabilu, beležim z odličnim spoštovanjem ing. D. Gustinčič. Prodaja hrastovega In bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz kolonizacijskega objekta Borovnica, okrai Pmjavor približno 10.000 m* hrastovega in približno 45.000 m* bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 26. julija t. k, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v UubHani interesentom na vpogled. .1 v Clril-Metodov 'dan v korist družbi naipravijo izven Ljubljane: podr. Zagorje ob Savi, moška podr. za Savo. Javornik in Koroško Beio in ženska podr. na Jesenicah (Gorenjsko). Nadalje pripravljalo veselice, oziroma cvetlične dneviP raane podružnice v tržaški okolici. — Slovenci iz Vo-loske in Opatije naznanjajo, da tudi napravijo cvetlični dan. Podružnica Pevma na Goriškem pa je imela že cvetlični dan koncem maja ter je nabrala in družbi poslala 78 K 14 v. Naši rojaki v Ameriki za družbo Sv-vC*Jn M. Marljivi pospeševatelj naše šolske družbe g. L. Pirc je posla! zopet 100 K iz Clevelanda. Iskrena hvala! Prijet goljuf. Dne 28. p. m. je dunajska policija prijela Armenca Iskan-dra Bosmaliana, ki je izvršil na Dunaju več goljufij. Zasledovali so ga tudi zaradi ženitovanjskih goljufij in zaradi bigamije. Bosmalian je Izpovedal, da se je pred trinajstimi leti oženil z neko Karolina Stepančič iz goriške okolice. Po treh letih pa se je od nje ločil. Na svojem potovanju se je seznanil v Bruselju s hčerko barona Rudolfa pl. Grotenhnisa. Z omenjena deklico je potoval v London, da bi se tam z njo poročil. Od dekličinega očeta je dobil 350.000 frankov in več akcij v skupni vrednosti treh milijonov frankov. Ves ta denar je Bosmalian večinoma že zapravil, vendar so našli pri njem še precej visoko svoto gotovega denarja. Mladi cestni roparji. Kakor se iz Dunaja poroča je prišel dne 28. p. m. neki izseljenec iz Bukovine, ki se je hotel odpeljati v Kanado na tamošnji severni državni kolodvor. Pri sebi je imel 24 dolarjev in nekaj kron. Dva mlada dečka sta se izseljencu ponudila, da ga peljeta k blagajni. Mož si ni dal dvakrat reči in je šel z dečkoma. Ta dva pa sta ga speljala proti Pratru, kjer sta ga na samotnem kraju oropala za ves denar. Mlada roparja sta ga najprej sunila z nožem v glavo, da je omedlel. Obupeii čin matere Neka 281et-na vdova. Marija Varga po imenu iz Reke, je dne 28. p. m. obesila najprej svojega petletnega sina Ladislava, na kar je sama izvršila samomor na isti način. Otroka so še rešili, dočim je mati umrla. Vzrok tega groznega dejanja je bila beda. Oblak se ie utrgal, Nad Orakovi pri Osjeku se je dne 27. t. m. utrgal oblak in povzročil velikansko poplavo. Več mostov je odnesla voda. Železniški promet je prekinjen. Neurje je zahtevalo več žrtev. Dve ženi in trije otroci so mrtvi; njih trupla so našli. Štiri delavce iz kamnoloma! pogrešajo. Vodovje ie drlo s tako silo s hribov, da je nekatera poslopja po-polooma razdejalo. Škoda je zelo velika. Svojega ljubčka umorila in njegovo srce pojedla. V Kotbusu se ie prpičela glavna razprava proi 361etni vdovi Lini Kockeritz. lastnici vrtiljaka. ki je obtožena, da ie umorila svojega ljubčka, delavca Karla Frohli-cha. razsekala truplo, srce pa poie dla. Ze pred osmimi leti po smrti nie nega moža. se ie raznesla vest. da ga je umorila. Pozneje se je seznanila s Frohlichom in pričela z njim lju-bavno razmerje. Naenkrat je izginil. Nekaj dni pozneje se ie širil iz njenega stanovanja čuden smrad, kakot da se smodi meso. Ko je prišla pre-skava. so našli ožgane kosti, okrvavljeno sekiro, s krvjo oškropljeno suknjo, v spalnici pa sled velike krvave luže. Kockeritzevo so aretirali, ona pa je vse tajila. Šele ko so dognali, da so ožgane kosti nedvomno človeške, je priznala, da je sežgala Frohlichovo truplo, trdila pa je, da je to storila na njegovo željo in da se je sam umoril. Na razpravi se je zagovarjala, da je imela s Frohlichom prepir; da io je napadel s sekiro, ona pa se je branila in potem zbežala. Ko se ie vrnila domov, ga je našla s prerezanim vratom na postelji. Dva dni pozneje je začela sežigati kose trupla. Taji. da bi bila snedla njegovo srce. Predsednik jo je opozoril, da je to sama pravila v preiskavi. Ona priznava, da je to rekla, pravf pa. da takrat ni govorila resnice Razprava se nadaljuje. Strašen čin zblaznele matere. V vasi Franken pri Sinzigu je dne 27. t. m. učiteljeva vdova Pertsborn V navalu blaznosti utopila svoje štiri oroke, staTe od enega leta do sedem let. Dobili so jo pozneje pri njenih starših. Samomor dijaka vsled slabega spričevala. Sedemnajstletni učrte-Ijiščnik Anton Veilguny iz Budjevič se je dne 28. t. m. popoldne v vrtni lopi ustrelili, ker je dobil slabo izpričevalo. Atentat in samomor. Privatni uradnik Pavel Pruša iz Brna je dne 27. m. m. Iz jeze, da so mu podtikali razmerje z nekim dekletom pri tvrdki Siegl Inhof, pri kateri je bil nastavljen. prišel 26. t. m. popoldne v dvorano za vzorce, v kateri je bilo 'dvajset deklet. Pričel je na slepof streljati in je eno dekle težko ranil. Na to Je plani* skozi okno in obležal na smrt ranjen. Velik požar na Južnem Tirolskem. Kakor se iz Inomosta poroča. Je te dni izbruhnil v kraju Phicolo na’ Južnem Tirolskem velik požar, ki je vpepelil sto hiš. Skupna škoda znaša milijon kron. Zupan grof Toggenburg le daroval poco/elcem 1000 K. Neurje v okolici Sarajeva. V akolici Sarajeva divja neurje, ki ni nič manjše od onega, ki je razsajalo pretekli mesec. Škoda, ki jo je napravilo neurje, je zelo velika. Voda je uničila več nasipov in jih odnesla proč skoro poldrug kilometer od prvotnega kraja. Neki vlak, na katerem so bili vojaki rezervisti, ki so se vračali domov, se je moral v sled narasle vode vstaviti. Vojaki so morali iti peš- dvanajst kilometrov, da so prišli do drugega vlaka, ki jih je odpeljal domov. Tovarna za sladkor v Usori je zelo poškodovana. Tudi več mostov je voda podrla. Grozna poštna pošiljatev. Pred nekaj dnevi je bila na budimpeški pošti oddana pošiljatev, v kateri se je nahajalo po navedbi pecivo in sir. Ker pa se ni moglo najti naslovljenca kakor tudi ne odpošiljatelja, je ostal zaboj na pošti. Čez nekaj dni pa se je začel od zaboja razširjati grozen smrad. Odprli so zaboj in so našli v njem opečeno truplo kakih osem dni starega novorojenčka. Policija sicer skrbno preiskuje zadevo, vendar je malo upanja, da zasledi odpošilja-telja. Bokser Johnson na begu iz ječe. Kakor je »Dan« že poročal, je sodišče obsodilo svetovnega bokserja Johnsona na eno leto ječe, ker se je pečal s trgovino s človeškim mesom. Seda? je Johnson pobegnil iz ječe v Kanado, odkoder se hoče odpeljati v Petrograd. Amerikanska vlada zahteva, da se ji Johnson izroči, vendar so kanadske oblasti izjavile, da ji ga ne bodo izročile, ker se nahaja na »potovanju«. Velika vročina v Severni Ameriki. Kakor se iz Novega Jorka poroča, vlada v zapadnih krajih Združenih državah severo - ameriških grozna vročina, ki je zahtevala že veliko žrtev. Ljudstvo je prisiljeno, da prenočuje pod milim nebom. Dne 27. p. m. je umrlo v Chicagu šest oseb vsled vročine in v Clevelandu petnajst Parnik s petrolejem zletel v zrak. Dne 28. t. m. je parnik »Mo-hawk« v londonskem pristanišču vsled nastale eksplozije zletel v zrak. Kako in vsled česa je nastala eksplozija, se do danes še ne ve. Pri eksploziji ie bilo pet mož na mestu mrtvih, semed izmed njih je zadobilo težke telesne poškodbe. RAZNE ZANIMIVOSTI. Sllkarica brez rok. Brezprimerni karski žen-ij je morala biti angle-aKa slikarica Sara Bissenova. Znan je Lessingov izrek, da bi postal Rafael velik slikar tudi brez rok. Pojavili so se že opetovano slikarji, ki so slikali z nogami, ne da bi se pozneje omenjala njihova dela. Toda ta umetnica ni imela niti nog na razpolaganje, da bi udejstvovala svoje umetniške misli. Prišla je na svet brez rok in brez nog. Kot otroka so jo vozili z enega semnja na drugega ter jo kazali za denar. Pod vplivom nepremagljive želje je dosegla to, da je obvladala čopič s pomočjo zob ter tako postala znana slikarica miniatur, ki jo je vpoštevala tudi kraljica Viktorija, ki se je dala od nje naslikati. Poseben uspeh je dosegla, ko je dobila 1. 1821 zlato kolajno »Society of Arts«. čeprav razsodišče ni vedelo telesnega stanja slikarice. — Tudi angleški slikar Bertram Hills je s pomočjo zob slikal. Kot devetletni deček je bil povožen ter izgubil obe roki. Navzlic temu pa je dobil že čez dve leti. torej kot enajstletni otrok, na umetniški šoli svojega rojstnega mesta darilo. Umetnik je bil tako delaven in plodovit, da je pred len priredil razstavo svojih slik, ki so jih splošno zelo dobro kritikovali Kraljica je imela mnogo njegovih slik. Napoleon I. prvi miljarder. Prvi mož. kateremu se more dokazati, da je imel več nego eno milijardo frankov, je bil Napoleon, kot cesar Francozov. To ogromno svoto denarja je imel v gotovini, večji del v zlatu. Nikdar, niti kot general Bonaparte, niti kot cesar, ni Napoleon polagal računov vladi, še manj pa parlamentu, ki je bil popolnoma brez moči. Seveda pa ie treba tudi poudarjati, da se na Francoskem nihče ni brigal za to, od kod ie jemal svoj denar. Ker je Francijo le malo obremenjeval z davki in ker si tudi nikdar ni izpo-sojeval. Vendar pa je včasih brez vsakega vprašanja prodajal državno imetje, kakor leta 1814 za 800.000 frankov gozdov. Od vojnega pohoda v Italijo 1. 1795 si je Napoleon napravil za sebe posebni fond, s katerim le prosto razpolagal in je kočno dosegel 2 miljardi frankov. S tern fon-i?m?e Nab°leon ustvaril, svojo vojsko. Iz tega fonda je izplačeval gaže častnikom in vojakom. Šefu generalnega -“frthieju le plačeval na leto 1,254.1)00 frankov. Davonstu 910.848 frankov, Neyu 792.973 frankov, Massenu 683.375 frankov. Lan-nesu 327.820 frankov in Soultu 305.770 frankov. Oboroževanje za vojno proti Rusiji, vojna sama in končno volna L 1813 le zelo zmanj- šala ta njegov fond. Za Lipsko je dal še sam iz svojega 60 miljonov in za oborožitev leta 1814 ostanek 135 milijonov. Fond je bil izčrpan, zavezniki so stali na Francoskem, vojna ie bila končana in Napoleon je šel kot revež na Elbo. Pri svojem povratku leta 1815 je našel v blagajnici še za 50 milijonov gotovine, ki pa ni več zadoščala. Tedaj pa ie skrivoma prodal rentno imetje državne armorti-začne blagajne in dal v njo vložiti ponarejene duplikate S tem si je pridobil 26 milijonov, toda nihče si ni mogel pojasniti, kje ie dobil denar za oboroževanje. Desetletnica »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug" se je včeraj praznovala v posvetovalnici mestnega magistrata, kamor so se zbrali zastopniki včlanjenih zadrug, zastopniki javnopravnih korporacij in zavodov. Po pozdravu od strani predsednika Eng. Franchet-tija je nagovoril zborovalce dež. odbornik g. dr. Novak, ki je zastopal dež. odbor vojvodinje Kranjske in mestni svet stolnega mesta Ljubljane. Po nagovoru predsednika trgovske in obrtne zbornice g. Kneza je imel lep slavnostni govor načelnik »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug«, Eng. Franchetti. V govoru je podal kratko a izcrpljivo skico položaja obrtništva na Kranjskem od prejšnjih dob pa do danes, ko se isto razvija vse plodonosnejše v organizacijah, v katerih je iskati rnoči in opore. Posameznik se izgubi — organizacija obstoji in dobiva. Vsestransko je obrazložil pomen in namen »Zveze«, ki je predelala od svojih početkov do danes trnjevo pot, ki pa pelje do lepše bodočnosti za obrtni stan, če se bo ta v popolni meri zavedal, kakšna moč je v organizaciji. Organizacija vstvarja trdnejšo podlago posameznikov in lepšo bodočnost prihodnjim, ki bodo nastopili zdravi in izobraženi dedščino svojih očetov. Tako se bo vstvarila tradicija, ki je bolj kot povsod drugod potrebna obrtniku. Snuje se zveza obrtnih zadrug na širši podlagi. Obsegala bi vse slovenske zadruge po vseh slovenskih pokrajinah. Nato je podal g. predsednik pregled vseh vspehov, ki gredo na račun »Zveze«, zamolčal pa ni tudi graje ne, tam, kjer je bila taista potrebna. Kakor je bil slavnostni govor res lep iu globok, na teh mestih je imponiral, ker za takšne izjave je treba imeti moči in človek, ki jo ima je na svojem mestu in organizacija si lahko čestita na takšnem načelniku, ((rovar prinesemo prilično v izvlečku). Občni zbor »Zveze« je imenoval za častne člane »Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug« vladnega svet. ravnatelja g. Ivana Šubica, rav. magistra tnih uradov g. Ivana Šeška, tajnika trgovske in obrtne zbornice g. dr. Windischerja, zadružnega inštruktorja g. dr. Blodika, zadružnega načelnika g. Frana Jeločnika in g. Franchettija. ki mu je obrtništvo za njegovo požrtvovalno marljivost poklonilo dar. Zborovalci so poslali na kabinetno pisarno udanostno izjavo na cesarja. ljubljena. — Nekaj o moštvu praške »Sla- vie«. Gotovo bo vsakogar zanimalo, ako priobčimo na tem mestu nekaj podrobnosti vsakega posameznega igralca. Da so to igralci prve vrste, nam pač ni treba posebej povdarjati, saj se je že dovolj pisalo. Gool: Pumner Karel, igral za Češko proti Belgiji, Franciji in Angliji 1. 1911 ter v tekmah za mojstersvo v Roubaix. Je zelo spreten in izborno lovi. Desni back: Kumtner Rudolf, igral za Češko v Angliji 1. 1909, kjer se je zelo hvalila njegova igra. V letošnjem letu je igral 300to tekmo za »S. K. Savio«. Je zelo miren in odločen, igra izborno z glavo. Levi back: Vesely Richard, kapitan moštva, eden najboljših čeških branilcev. Igral za Češko na Angleškem 1. 1909 in proti Belgiji, Franciji in Angliji. Je najpriljubljenejši igralec občinstva posebno pa nežnega spola. Letos je igral 400to tekmo za »S. K. Slavio«. Odlikuje se z bajnim startom na žogo in sigurnim oddajanjem žoge for-mardu (napadalci). Desni half: Benda Emanuel igral za Češko 1. 1909 na Angleškem ter proti Belgiji, Franciji in Angliji 1. 1911. Igra izborno backa in je še boljši half. Odlikuje se z urnim startom na žogo in z izbornim priigravanjem žoge krilom. Centre-hol: Holb Rudolf, igral za Češko proti Belgiji, Franciji in Angliji 1. 1911 v Roubabc. Igra šele letošnje leto centre halfa, igra pa tudi oba krajna hal-fa izborno. Odlikuje se z hitrim Startom na žogo. z veliko energijo ter le izboren tekač. Leyi half. Mapoan Bohumil, najbolji levi half, izborno priigrava formardu, se odlikuje z izredno tehniko žoge in zelo dobro strelja. Desno krilo: Ing. C. AAedek Ladislav, igral za »S. K. Slavio« v Rouenu 1 1911 in za Č. S. F. 1. 1910. v Rusiji Odikuje se z nezlomljivo energijo, izborno centrira, akoravno igra na krilu šele malo časa. Igra vsa mesta v formardu jako dobro, zelo dobro strelja iz vsake pozicije, uničiti nakane nasprotnikov in je mi-Ijenec občinstva. Desna zveza: Belka Josef, igral za Češko 1. 1911. proti Belgiji. Franciji in Angliji v Roubaix in 1. 1912 na Španskem. Odlikuje se z ogromno energijo, z groznimi streli na gool in s temperamentno igro. Centreormard: Hajny I., igral za Češko 1. 1911 v Roubaix in 1. 1909 na Agleškem. Odlikuje se 's tehniko žoge: z natančnim, mirnim priigravanjem zvezam in izborno strelja. Igra tudi zelo dobro backa. Leva zveza: Jahu Gustav, kapitan reserve. Male postave, izboren tekač in se odlikuje z agilno igro. Je izborno izigran z levim krilom. Levo krilo: Bohaia Otto. igral z Češko na Angleškem, 1. 1911 na Francoskem. Izboren tekač, sigurno centrira in zelo dobro strelja. Tako je moštvo, katero bodemo imeli priliko videti v tekmi z »S. F. K. Ilirijo« v sredo, 2. julija. Ni dvomno, da »Ilirija« podleže takim igralcem, toda napeti bo morala vse svoje sile, da ne bo poraz tako občuten. — Football-match »Slavia« — »Ilirija) se vrši nepreklicno v sredo, 2. julija na igrišču poleg Latterman-novega drevoreda. Akoravno je ta dan delavnik, vendar je čas tekme tako izbr&n. da si jo lahko vsakdo ogleda. Začetek ob pol 7, konec ob četrt na 9. Po tekmi se vrši prijateljski sestanek v hotelu »Tivoli«, kamor je vabljen vsak prijaelj športa in Čehov. — S. K. Slavia v Ljubljani. Včeraj ob 6. zvečer je dospelo iz Zagreba v Ljubljano moštvo S. F. Slavije. Na kolodvoru je češke igralce sprejel odbor S. F. K. Ilirije. V imenu društva je pozdravil načelnik g. Rohr-mann. za kar se je voditelj češkega moštva kratko zahvalil. Pred kolodvorom se je zbraio mnogo ljudij, med njimi igralci S. F. K. Ilirije, ki so Čehe veselo pozdravili. Gostje so se v petih avtomobilih peljali na to v hotel Tivoli, kjer so nastanjeni. Pogled na Ljubljano jim je zelo ugajal. Zvečer so si gostje v prijetni družbi oddahnili v hotelu Tivoli— danes se odpeljejo na izlet r.a Bled in Vintgar. Jutri dopoldni' si i2 grada ogledajo Ljubljano, zvečer pa nastopijo na tekmi. Slarvla v Zagrebu. V nedeljo ie Slavja zmagala proti Concordiji z 8 .1. Ta dan se Je šele pokazala krasna igra (prvi dan v soboto je bil dež, igrišče je ilovnato :n nekoliko ležeče, kar je bilo vzrok, da gostje niso mogli tako dobro igrati.) '1 ekma v Zagrebu je bila zelo ostra. 7;mimanje je bilo velikansko. Zagreb je goste lepo sprejel. Nai bi se za njim izkazala tudi Ljubljana. — Povišanje. Finančni koncipist g. dr. Rudolf Marn ie imenovan finančnim komisarjem. — - K včerajšnjem poročilu o veselici v Hribarjevem gaju nam je še omeniti znameniti muzej, v katerem so se za vstopnino 20 vinarjev videle jako lepe stvari — karikature iz našega političnega življenja so bile lepo posrečene in dobro izvršene. Vzbujale so mnogo smeha. 'I udi kamen za slov. univerzo je^ bil izboren dovtip. — Vlom pri »Ruskem carju«. Včeraj ponoči so doslej neznani storilci vlomili v gostilni pri Ruskem carju«. Splazili so se v hišo skozi kuhinjsko okno in so ukradli več cigaret in vina. Skupna škoda znaša okrog 100 K. Kakor se sodi. so storilci iz one družbe, ki je v teh dneh izvršila več vlomov in tatvin v ljubljanski okolici. — »Comboy milijonar«. Ta sijajna amerikanska veseloigra 2 dejanja se predvaja danes do četrtka v kino »Idealu«. Poleg tega se pa tudi predvaja krasna bajka v 2 delih »Un di-ne« Nadalje se predvaja: 1) Verski odnošaji v Turkestanu (Potovalni film.) 2. Auguštin v nočnem asiiu. (Komičnčo.) 3. Journal Pathe. (Najnovejše šport, moda itd.) 4. Plačilo življenia. (Dramatična, življenska slika. samo zvečer). V petek sijajna Noidisk drama »Ce je sila največja«. V sobto »Beneški trgovec«. (Ameri-kansko.) Drugi teden jahalna drama »Čveteronožni junak«. Sokolski dom v Mostah. Meščanska sv. Ciril in Metodova podružnica je imela svoj redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. pri Gerjolu v Novem Vodmatu. Dnevni red je bil nad vse izboren. Na novo se je vpisalo več članov, debatiralo se je v velikem posebno pa na kak način bi se pridobivalo novih članov. Iz dnevnega reda se Je črtala točka . zaradi svote, ki bi jo naj dobila mo*.; ščanska šola. Nakazala se je ta točka odboru v pretres in kakor se je videlo, je obdor edini v tem, da se ta svota izroči pod posebnimi pogoji novi šoli v Mostah. Ne maramo na tem mestu zbujati kakšno nejevoljo in motiti odbor v njegovem delu, nasprotno mu želimo veliko uspeha na tem polju. Konstatirati pa hočemo samo to: Ko so klerikalci vzeli v roke vso stvar nove šole v Mostah, niso nikdar vprašali, koliko dobička ima družba sv. Cirila in Metoda in tudi niti vinarja za to družbo niso žrtvovali. Neumestno bi bilo torej, ako bi odbor ponudil to vsoto klerikalcem, ker oni so zagotovili, da bodo postavili šolo brez, da bi občani trpeli tukaj le en vinar na povišanju občinskih doklad. Zato so tudi imenovali dr. Šušteršiča za častnega člana v Mostah. v Predlagamo pa sledeče. Ako hoče družba sv. Cirila in Metoda žrtvovati to vsoto šoli, naj rajše žrtvuje to vsoto Sokolu, ki bi skupno to glavnico naložili v hranilnico. Izvoli naj se poseben odsek, ki naj bi se nazvali odbori. Za stavbo Sokolskega doma v Mostah začelo naj bi se takoj pobirati s prispevki in podporami in v kratkih letih bi se to uresničilo tako, da bi stal v Mostah Sokolski dom. Na ta način bi bilo napredno delo v Mostah tako olajšano, da bi se temu mogli sami čuditi. Zasiguran bi bil obstoj vseh naprednih društev in naloga vseh naprednih društev bi tudi bila, da z vso vnemo delujemo na to, da bi se to delo prav kmalu uresničilo. Kakor hitro bi se osnoval odbor za Sokolski dom v Mostah, smo si s vesti, da nas bodo podpirali ne samo domačini, ampak prihajale bodo podpore iz vseh krajev slovenske dežele. Odboru C. in M. družbe v Mostah pa polagamo na srce, da to idejo podpira in tudi deluje resno na to. Viribus unitis! Trst. Tifus v Trstu. V četrtek so bili spuščeni iz kvarantela vsi potniki. S parnika »VorwSrts