Č i t a n j e. 1'oročal pri drušlvenili večerih ,Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani dne 4. prosinca, 1. svečana in 1. sušca t. 1. Jakob D i m n i k. (Dalje.) 4. r a z r e d. Učni sinoter: ,,Gladko in stnisli primerno čitanje s pravilnim naglaševanjem, popolnoma se oziraj e na ločila". Gladko čita tisti učenec, ki besedno podobo (obliko) hitro spregleda ter jo brez ponehanja ali jecljanja izgovori. Najprvo mora pa znati učenec gladko čitati, kar je tiskano. Umevno je pa ob sebi, da pri vsch učencih v treh letih ni mogoče gladkega čitanja doseči. Zato je treba tudi v 4. razredu prav pogosto čitati, da postane ("itanje v istini gladko. V 4. šolskem letu so učitelju realije prav dobro sredstvo za vaje v čitanji; saj se prirodopisni, zomljepisni in zgodovinski pouk naslanja jedino le na vpeljano čitanko. Ce pa obravnavamo realistična berila, tnorajo učenci ista tudi večkrat č.itati; s tein si prisvoje ne samo obravnavano stvar (predmet), ampak tudi lepi jezik, ki je v berilu, postane duševna last učencev. Ob jednem pa dosežerao na ta način tudi potrebno ročnost v čitanji. Gladko čitanje je pa odvisno tudi od sestave čitanke. Taka berila, ki so otrokovi starosti primerna, otroci prav radi čitajo in si jih tudi lehko zapomnijo. Pri teh berilih sledi otrok z velikira zanimanjem tigtemu, ki čita naprej in v istini tudi ž njini po tihem čita in prav to tibo čitanje jako pospešuje gladko čitanje. Napačna je misel, da tisti gladko čita, kdor naglo čita. Gladko eita le tisti učenec, kateri vedno jednakomerno čita, ki prenehuje samo po ločilih, kojega ne motijo naglasi in tudi ne dolge ali sestavljene besede. Berila, koja je ueitelj razlagal in so jih učenci že parkrat prečitali, čitajo naj se potem skupno. Skupno glasno či- tanje takim učencem, ki bolj slabo čitajo, mnogo koristi. Pa ne samo gladko, ampak tudi smisli primerno morajo čitati učenci v 4. razredu, t. j. učenec mora že s čitanjem pokazati. da razume vsebino berila, zato niora pri raznih stavkib spreminjati glas. Pripovedovalni stavki se morajo z drugačnim glasom čitati, kakor pa velelni ali vprašalni stavki. T*udi z naglaševanjem posebno važnih besed v stavku pokaže učenec, da smisli primerno čita. Učitelj pa stavi med čitanjem tu pa tam razna vprašanja glede vsebine berila, da se prepriča, če so otroci pri stvarni razpravi vsebino dobro razumeli; kajti le tako berilo, koje učenec dobro razurae, lehko gladko in smisli primerno čita. Ce pa otrok vsebino berila dobro razume, ne bode oital v jednoglasnem šolskem glasu, tudi ne kričal ali pel, ampak čital bode s takim glasom, kakeršnega rabi v občevalnem jeziku in prav ta glas je merodajen pri smisli primernem čitanji. 5. r az red. Učni srnoter: BKakor na prejšnji stopinji s pomnoženini i zahtevami". V 5. razredu je gladko in smisli piimerno citanje smoter pouka v čitanji. Da pa to dosežemo, morajo otroci prav pridno čitati realistična berila in primerne knjige iz šolske knj-ižnice. Smisli primerno čitanje se naslanja 1. na pravilno razdelitev in sestavo besed, 2. na natančno pozornost ločil in 3. na smisli primerno naglaševanje, koje dosežemo s pravilno menjavo višine, moči in trajanja v izgovarjanji posameznih besed v stavku. To pa smemo le tedaj terjati od učenca, 6e natančno razume vsebino berila. Učitelj pa prav pridno čitaj z učenci, vsako napako popravljaj in marljivo čitaj naprej. 6. razred. Učni smoter: -Gladko, izrazno in blagoglasno čitanje, kar je pi- s a n o i n t i s k a n o; b e s e d n i i n g ov o r n i n a g 1 a s j e n a t a n č n e j e g o j i t. i. Zopet nam povdarja učni načrt gladko čitanje. To nani dokazuje, da še celo na višji stopinji nekateri učenci ne dosežejo mehanične izurjenosti v čitanji. Cudno je to, da nekateri otroci, ki so sploh pridni, tega sniotra v čitanji vender ne dosežejo. Nekateri učenci so zelo slabotni v računstvu, drugi se ne navadijo navzlic vsemu prizadevanju brez napake pisati in prav tako dela marsikateremu učencu tudi glako čitanje velike težave. Bodi pa, kakor koli že, vender glavni vzrok tetnu tiči v učitelju, če večina učencev na tej učni stopinji ne zna gladko čitati. Marsikateri učitelj se hvali, da je naučil s pomočjo te ali one metode otroka že v 1. šolskem letu čitati po zlogih. To se v istini tudi pripeti. Ce pa učitelj potem na srednji stopinji ljudske šole ucencev nepretrgoma ne vadi v mehanicnem čitanji, kar se čestokrat pripeti ter v 4. in 5. šolskem letu stavi preveliko pozornost na realije, potern takem je prav lehko mogoče, da pride otrok v 6. razred, ne da bi znal ročno čitati. Učitelj ne sme pozabiti, da so glavni predmetje spodnje in srednje stopinje ljudske šole: ,,veronauk, čitanje, pisanje in računstvo". V teh predmetih mora biti učenec teraeljito izurjen, preden vstopi v 6. razred. ,,Citanje je mera, s kojo inerirao omiko posameznih narodov" in po eitanji sodi lahko nadzornik razred, kojega nadzoruje. K gladkerau čitanju spada tudi i z r a z n o čitanje, koje se tudi zove lepo ali blagoglasno čitanje. Kdor hoče izrazno čitati, mora se vtopiti v vsebino berila, da dobi jednake obcutke, kakeršni so popisani v dotičnem berilu. Le-ti občutki se niorajo pa ravnati po vsebini berila; navadna pripovedka ali popis moramo prav jednostavno čitati. Tudi pri poučljivih sestavkih izrazno čitanje ni na raestu. Otrok se navadi izrazno čitati, če označi učitelj natančno vse osobe, ki so imenovane v berilu ter tudi sani pogosto izrazno naprej čita. — Vsebina berila mora biti tudi primerna sta- rosii učeneev. — Pa ne samo, kar je tiskano, ampak tudi kar je pisano, mora znati učenec izrazno čitati. Kar je pisano je sploh težje čitati, kakor pa tiskano. Učenci 6. razreda se morajo vaditi tudi v tem, da znajo razne rokopise čitati. V ta namen naj čitajo glasno razne pravopisne in spisne naloge svojih součencev. Potrebno je tudi, da se vadijo čitati tudi stare rokopise. Le na tak način doseže učitelj lebko predpisani učni smoter. Izrazno čitanje se opira posebno na gojitev besednega in govornega naglasa. Besedni naglas spoznavaj se posebno v povdarjanji nekaterih zlogov, v večjera naglasu doloeilnih besed v sestavljenih besedah in v posebnem naglaševanji tistih besed v stavku, ki so merodajne za vsebino. Hitrega čitanja ali požiranja zadnjih zlogov, uoitelj ne sme trpeti v šoli. (iovorni naglas je pa naravno (ne unietno) ponavljanje beriva, kakor govore v navadnem življenji omikani ljudje. — Umevno je ob sebi, da se pri gojitvi gladkega eitanja ne sme zanemarjati tudi izrazno čitanje. 7. in 8. razred. Učni smoter: ,,Kakor na prejšnji s t o p i n j i; n a d a 1 j e v a n j e č i t a 1 n i h vaj". Blagoglasno čitanje niora napraviti na poslušalca prijeten utis ter ga ganiti, d-a se vzbudi v njem sočutje in ga dovede k dejanju. Umevno je pa sarao ob sebi, da se učenec ne sme pri čitanji pačiti, kajti ljudska šola ne izobrazuje gledaliških igralcev. Tudi pretihega čitanja ne smemo trpeti, kar se posebno v dekliških šolah rado pripeti. (Dalje prih.)