90 številka. MfT 3 nč. Izdanje za četrtek 29. julija 1897, (▼ Trata, ▼ četrtek zjutraj ilne 2». juliju 1897.) Tečaj XXII. „BDIUfOlT" isbaja po trikrat na teden v fteatlh tadanjih ob lorhlh, 6«tvtklh ia »obotah. Zjntranje iidanje ii-haja oh 0. uri zjntraj, tečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno Izdanje stane: S« Je|i Vsi dopiai naj se pošiljajo nreduiAtvu aliua Ciisema it. IS. Vsako ptsnso mara biti frank ovano, ker nefrankovana ae ne ■prejemajo. Rokopisi se na vračajo. Naročnino. Teklansaeije in oglaae apre-jensa uptavniitvo nlioa Moliti'* pic-oolo ta*t. II. nadst. Narofinino in oglase je plačevati loco Trat, Odprte reklama oije so proste poštnine. ko. ,r ««iimm j* mm" Delavsko vprašanje. Tako nekako je, kakor bi bili atrajkl nalezljiva bolezen: jeden štrajk rodi druzega. In iz Tarokov štrajka bi se dalo sklepati, da je mnogo nezdravega v organizma delavske ekzistence, t. j., da je k Al bolezni izdatna. V koliko pa odgovarja to resnici, v tem obzira gredo menenja zelo navskriž in tema je kriva sebičnost. V prvi vrsti so se delavci jeli zavedati, da so oni iatotako ljudje, kakor delodajalci in da jim gre po natorneos prava isto, kar povzdiga človeka nad tovorno žival. Oni hočejo manj trpeti, a več uživati. Zato zahtevajo od svojih delodajalcev, da se »krči delavnik, a da se poviša plača. V krajšem delavnika leži veči počitek in v veči plači veči užitek, s kratka: delavec se hoče ne-koliko približati delodajalcu v svoji vrednosti, postati tema jednakorodniši. Svobodni čas, ki mu preostaja od napornega dela, hoče delavec — to se povdarja od strani delavskih glasil — porabiti tudi za svojo v i š o i z o m i k o, kar ga zopet stori vrednišega boljše družbe V delavskih vrstah se je porodilo načelo, da je delavec v svojih svobodnih urah istotako gospod, kakor minister ali sploh kak viši uradnik, ki je istotako — delavec. Razlika stanu leži samo v razliki dela, t stvarnem pa so delavci, ki opravljajo težka fizična dela, istotako členi velikega družabno-administrativnega stroja, kakor delavci, ki opravljajo visoka duševna dela. Da pa bi delo kakor tako ostalo samo na sebi več ali nanj samo fizični moment, d u h delavca pa bi se zanogel popeti više nad fizično opravilo, zato hočejo delavci, katerim jo v resnici do izomike, da se j«m da prilika, izobraziti se duševno vsestranski, tako, da bi zamngel delavec pogovarjati se z vsakim odličnjakom duha o stvareh visoke drnžabne vrednosti, a odločevati o istih o danih prilikah. To je približno cilj delavskih zahtev, ki gibljejo po večem delu štrajke. To je sebičnost, ki je popolnoma odpustljiva v tem obsegu. PODLISTEK IME o Spi Bal I. Trošt. Često sem slonel na okna, študiral matematiko, še raje pa zrl na ulico ter opazoval človeške jednačbe in nejednaobe, katerih kar mrgoli med zemljani. Tam mimo je cesto stopal mladenič mojih let — Ricco M, — hodi! in se oziral v malo prodajaluico, kjer je ponujala zala domača hčerka ceno blago in žgoče poglede. Mladeuiču so menda poslednji bolj ugajali, zakaj blaga je imel na koncu ulice v očetovi prodajalni na izber. Tudi sam je prodajal; ko je bilo po več pomočnikov — ie tudi kradel — čas svojemu očetu in stopal k zali Mo-retti. Bil je lep mladenič ta Ricco in goreče zaljubljen, to sem sodil po gostih promenadah in svežih šopkih na njegovih prsih. Včasih pa so promenade nehale za nekoliko dni — uastalo je neumljivo premirje — a so se pozneje ponavljale tem vstrajneje. Ta stvar me je začela zanimati. Premišljal sem o vzroku, povedal stvar tovarišem — tudi Josipu — in slednjič, ker smo imeli fintimne* zveze z lepim spolom, še tedanji izvoljenki, pa sem izvedel. Včasih sta se trgovčev sin in „moretta Lina" tudi nekoliko zjedla med seboj, menda za krajši Po drugi strani pak se ne zlagajo z isto delodajalci in podjetniki. V prvi vrsti oni podjetniki, kateri nočejo nič slišati o kakem povišanja mezde in znižanju delavnika nasproti delavcem; ker, kakor trd6, bi bilo to v njihovo gmotno škodo. To je tndi resnica, toda le pri onih delavcih, ki ne poznajo in ki nočejo vršiti svoje dolžnosti nasproti plačevalcu. Pošteni in vestni delavec naredi — tudi če delavnik traja le osem ur — več, nego leni v dvanajstih urah. V drugo se delodajalci po večini ne zlagajo s tem, da bi bil delavec .odveč" izomikan duševno, ker se boje, da bi na tem nekako trpela njihova avtoriteta. Delavec po njihovem nazoru ostani vedno na niži stopinji, kajti delavcu se — ukazuje; težko pa je ukazovati Človeku, kt stoji na isti stopinji izomike, kakor delodajalec. Pri tem trpi samoljubivost nekaterih delodajalcev neizmerno, zlasti istih delodajalcev, ki smatrajo že samo ms* terijalno samostojnost za nekaki j6e vesti. Carigrad 28. Avstro Oger-ki poslanik baron ; Calice j« obiskal danes, na povabilo sultana, vo- ; jnSko bolnico v Gueisesu, kjer delujeta, tudi dva zdravnika rudečega križa avstrijskega. Carigrad 28 Dev^t členov mirovne pogodbe je že urejenih Pričakovati je »poi azumljf uja iu> d i vlastmi gled« finančue kontrole n*d Grško. Turški i krogi trdč, da bodo zahtevah predno se podpiše ; pogodba, da se uredi tudi krečansko vprašanje. Trgovinska brzojavke in v leti. 3n4lmpeiia. Pftonien ;.;ijeaen 10.41 10.43 Pšenica j spomlad 1RP8 1075 do 10.77 Ove« za j.'sen 5.86 5.88. - ' Ki-/„ »o- , »•/, o- „ „ -av/o Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. volj., stopijo nove obrestne takso v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta 1.1. po dotičnih ol'javuh. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2°/0 na vsak ■ „vot.. V napoleontl: brez obre&t'.. Nakar.iP.ee Dunaj, VrAgo, PeAto. Brno, Lvnv, '1'ropavo kukur i.a Zagrob, Arad, Hielitz, Gftblonz, Crt>dvc Bibinj. lnoniost, Celovec, Ljubljana, Line, Oioiuuo' Heiohenberg, Baaz in Solnograd, — b r o troSUo . Knpnj.i in prorlajn vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovčor.j* ktiponiv proti odbitku l°/00 provizije, nkaao vseh vr.Mt pod najumestnojsimi pogoji. Predaj 111 i. no 'llHiievne listino pogoji po dogf/oru, Krodl r.a dokumonto v Londonu Parizu, Isera-linu ali v drugih mostih — provizija po jako umestnih pogojih, Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Hprojemajo se v pohrano vrednostni papirju alat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — p» pogodbi. Nafta blagajna izplačuje nakaznice naro^ie banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnovnom oursu. Trst, 20 junija 1897. Lastnik konsorcij lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni nrednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.