90 številka.
MfT 3 nč. Izdanje za četrtek 29. julija 1897,
(▼ Trata, ▼ četrtek zjutraj ilne 2». juliju 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIUfOlT" isbaja po trikrat na teden v fteatlh tadanjih ob lorhlh, 6«tvtklh ia »obotah. Zjntranje iidanje ii-haja oh 0. uri zjntraj, tečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno Izdanje stane: S« Je<l«nmeaec . (. 1.—, mven A v atrij« f. 1.50 » trt t . , 3.— , 0 . 4.50 M pol letu , . . e.~ . „ , «.— U Vse ,ato . , . 12.— . „ „18,-
Naraftalaa ]« plačevat! aapraj a« aarafthc kras priložene a»7aiinlae aa uprava •ilra.
?«aa:si£ne Številke se dobivajo ▼ pro-dajalnieah tobaka v lratu po S n»A. izven Trsta po 41 nv£.
EDINOST
Oglaal •» rađane po tarifo v petita; s* naslove ■ debeli«! Arkaai ae plačij« prostor, kolikor obaefa navadnih vrsti*. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, 1i. nsa6i oglasi itd. ae radnnajo po pi>|<oci:>i
Vsi dopiai naj se pošiljajo nreduiAtvu aliua Ciisema it. IS. Vsako ptsnso mara biti frank ovano, ker nefrankovana ae ne ■prejemajo. Rokopisi se na vračajo.
Naročnino. Teklansaeije in oglaae apre-jensa uptavniitvo nlioa Moliti'* pic-oolo ta*t. II. nadst. Narofinino in oglase je plačevati loco Trat, Odprte reklama oije so proste poštnine.
ko.
,r ««iimm j* mm"
Delavsko vprašanje.
Tako nekako je, kakor bi bili atrajkl nalezljiva bolezen: jeden štrajk rodi druzega. In iz Tarokov štrajka bi se dalo sklepati, da je mnogo nezdravega v organizma delavske ekzistence, t. j., da je k Al bolezni izdatna.
V koliko pa odgovarja to resnici, v tem obzira gredo menenja zelo navskriž in tema je kriva sebičnost. V prvi vrsti so se delavci jeli zavedati, da so oni iatotako ljudje, kakor delodajalci in da jim gre po natorneos prava isto, kar povzdiga človeka nad tovorno žival. Oni hočejo manj trpeti, a več uživati. Zato zahtevajo od svojih delodajalcev, da se »krči delavnik, a da se poviša plača. V krajšem delavnika leži veči počitek in v veči plači veči užitek, s kratka: delavec se hoče ne-koliko približati delodajalcu v svoji vrednosti, postati tema jednakorodniši. Svobodni čas, ki mu preostaja od napornega dela, hoče delavec — to se povdarja od strani delavskih glasil — porabiti tudi za svojo v i š o i z o m i k o, kar ga zopet stori vrednišega boljše družbe V delavskih vrstah se je porodilo načelo, da je delavec v svojih svobodnih urah istotako gospod, kakor minister ali sploh kak viši uradnik, ki je istotako — delavec. Razlika stanu leži samo v razliki dela, t stvarnem pa so delavci, ki opravljajo težka fizična dela, istotako členi velikega družabno-administrativnega stroja, kakor delavci, ki opravljajo visoka duševna dela. Da pa bi delo kakor tako ostalo samo na sebi več ali nanj samo fizični moment, d u h delavca pa bi se zanogel popeti više nad fizično opravilo, zato hočejo delavci, katerim jo v resnici do izomike, da se j«m da prilika, izobraziti se duševno vsestranski, tako, da bi zamngel delavec pogovarjati se z vsakim odličnjakom duha o stvareh visoke drnžabne vrednosti, a odločevati o istih o danih prilikah.
To je približno cilj delavskih zahtev, ki gibljejo po večem delu štrajke. To je sebičnost, ki je popolnoma odpustljiva v tem obsegu.
PODLISTEK
IME o
Spi Bal I. Trošt.
Često sem slonel na okna, študiral matematiko, še raje pa zrl na ulico ter opazoval človeške jednačbe in nejednaobe, katerih kar mrgoli med zemljani. Tam mimo je cesto stopal mladenič mojih let — Ricco M, — hodi! in se oziral v malo prodajaluico, kjer je ponujala zala domača hčerka ceno blago in žgoče poglede. Mladeuiču so menda poslednji bolj ugajali, zakaj blaga je imel na koncu ulice v očetovi prodajalni na izber. Tudi sam je prodajal; ko je bilo po več pomočnikov — ie tudi kradel — čas svojemu očetu in stopal k zali Mo-retti. Bil je lep mladenič ta Ricco in goreče zaljubljen, to sem sodil po gostih promenadah in svežih šopkih na njegovih prsih.
Včasih pa so promenade nehale za nekoliko dni — uastalo je neumljivo premirje — a so se pozneje ponavljale tem vstrajneje.
Ta stvar me je začela zanimati. Premišljal sem o vzroku, povedal stvar tovarišem — tudi Josipu — in slednjič, ker smo imeli fintimne* zveze z lepim spolom, še tedanji izvoljenki, pa sem izvedel.
Včasih sta se trgovčev sin in „moretta Lina" tudi nekoliko zjedla med seboj, menda za krajši
Po drugi strani pak se ne zlagajo z isto delodajalci in podjetniki. V prvi vrsti oni podjetniki, kateri nočejo nič slišati o kakem povišanja mezde in znižanju delavnika nasproti delavcem; ker, kakor trd6, bi bilo to v njihovo gmotno škodo. To je tndi resnica, toda le pri onih delavcih, ki ne poznajo in ki nočejo vršiti svoje dolžnosti nasproti plačevalcu. Pošteni in vestni delavec naredi — tudi če delavnik traja le osem ur — več, nego leni v dvanajstih urah.
V	drugo se delodajalci po večini ne zlagajo s tem, da bi bil delavec .odveč" izomikan duševno, ker se boje, da bi na tem nekako trpela njihova avtoriteta. Delavec po njihovem nazoru ostani vedno na niži stopinji, kajti delavcu se — ukazuje; težko pa je ukazovati Človeku, kt stoji na isti stopinji izomike, kakor delodajalec. Pri tem trpi samoljubivost nekaterih delodajalcev neizmerno, zlasti istih delodajalcev, ki smatrajo že samo ms* terijalno samostojnost za nekaki <tel izomike in ki so nasproti socijalno nižemu celo — naduti.Vendar bi se ta navskrižja dala poravnati, duh svetske izomike poravna tudi te nedostatke in stvar bi prišla kaj kmalo v normalni tir.
A mej tem pa nastopajo tudi abnormalni od-nošaji in ti so vir tolikim neprijetnim homatijam v delavskem vpraianju.
V	prvo je tu krivih ljudi, ki le izkoriščajo delavčevo nevednost in strast v svoje seMčne namene, mesto da bi ga navajali na prava pota, dovajajoča - do pravih ciljev. To so takozvani delavski vampirji, ki sesajo iz delavca kri in naši čajo same sebe žnio. Taki vampiiji navajajo delavce do revolucionarnega gibanja, do efektnega opozarjanja javnosti na „delavsko vprašanje**. Delavci, zavedeni po vampirjih, navadno ne vedo, zakaj se gre, samo dero v svoji zaslepljenosti za svojimi vojskovodji, ki z satiričnim posmehovanjem dvigajo zastavo .jednakopravnosti in jednakove-) javnost i", v resnici pa mislijo na svoj žep, na dobro življenje na račun delavčevih žuljev. Ti vampirji ne delajo druzega, nego da kriče kažejo
čas, a pozneje je ljubezen vsplapolala tem bujneje in žarneje.
Moretta je poznala vse v tisti ulici bivajoče Don Jnane in Dulcineje, mi smo pa poznali njo in „njenega*; včasih smo so cel6 pozdravljali med seboj, a hladno. Prevelika prijaznost se posebno med takimi ljudmi kmalu utegne tolmačiti kakor ljubezen, in to bi pomenilo zlo.
Neki dan potem so zopet prestale običajne promenade; z Josipom sva sla — po mojem nasvetu — k Moretti v prodajalnico po — rožičev. Moj Josip je gledal deklino boječe in nezaupno, koprneče in zaljubljeno, pa zopet sumljivo v britki zavesti, da je — kakor Mojzes obljubljeno deželo — nikdar ne doseže, nikdar.. Deklici — osemnajst-letni Lini — nikakor niso bili nevšečni ti pogledi.
Zato pa smo se poslovili neobično prijazno. Josip bi bil skoro pozabil kupljene rožiče, da mu jih ni Moretta stlačila že odhajajočemu v žep. Njeno vedenje me je še le prav utrdilo v svoji nepošteni nakani.
.Je svobodna, veš, Josip*, sem ga dregnil domov grede. .Pa kako pomenljivo, želeče te je pogledovala!"
Tovariš je verjel.
.Pošljem jej zadnjo svojo pesem, tisto lepo: ,V zlati samoti*".
na veliko razliko mej blagostanjem delavca in blagostanjem podjetnika, kričč kažejo na velikanske dobičke, ki si jih kupiči podjetnik s pomočjo delavčevih žuljev, a da bi se v resnici brigali za zboljšanje delavčevega stanja, to jim ne prihaja na misel. Ti lfudje begajo le svoje žrtve, uži gaje v njih nenaravno strast in le zavirajo dosego razumnih in praktičnih delavčevih koristi.
No, drngo abnormalno dejstvo pak tiči tudi v nekaterih delodajalcih. Ne glede na podjetnike, ki v resnici smatrajo delavca za tovorno žival, katere fizično moč izrabljajo v svrho nagromade« nja bogastva; ne oziraje se na to, da je delavec tndi človek z istim duševaim zakladom, kakor podjetnik, nahaja se vendar zopet veliko število delodajalcev, ki težko nosijo bremena delavskih zahtev. Slabe kupčije zadevajo manjše podjetnike istotako britko, kakor zadevajo manjše in srednje rokodelce slabi zaslužki poleg ogromnih drugih obveznostij. Na to dejstvo bi se morala ozirati delavska organizacija. Ako delavec zahtevaš, da se upošteva tebe, upoštevaj i ti drage, z drugimi besedami: sodi pravično!
Ako delavska organizacija dosele osemurni delavnik ob primerno zvišani mezdi, ostani pri tem za bodoče in delavci ^aj porabijo ta delavnik v izključno in najizdatnejo oporo delodajalcem; osemurni delavnik bodi posvečen jedino delodajalcem 1 To hočereo reči na adreso onih delavcev, ki ostajajo lenuhi tudi poleg vseh danih jim pobolj-škov; taki delavci so pravcate pijavke in organizacija bi morala skrbeti, da se ta nedostatek odpravi čim prej.
Upamo pa, da s« doseže skoro splošno spo-razumljenje na miren in trezen način. Tudi tukaj v Trstu začelo je nekako vreti, nezadovoljnost je v delavskih krogih tudi v Trstu velika. Poleg lesnih delavcev ieli so se gibati tudi mizarski delavci m ključarji ter posvetovati se o zboljšanja • svojega položaja. In čuje se, da j? zavladala nezadovoljnost celo v vrstah tržaških šivilj ali sarto-rel. Te poslednje se baje izsesujejo v pravem po«
Toliko da me ni premagal smeh. Stisnil sem obe nosnici in rekel: .Puščoba pusta! Mari je njej tvoja samota in tvoje pesmi; ne ve*, da niti ne ume dobro slovenski; je Italijanka di purissimo sangue : oče je Lah, mati Čička... Ne budali, sinko! Med ženskami ni fllhterk in črnogledk, ki bi odo* bravale tvojo — oprosti — puščobo !u
Josip je prigovarjal nekaj opominjaje, da prava poezija je mednarodna, da jo more vsakdo umeti, torej tudi Moretta; jaz sem mu pa zagodel: „Kito cvetja jej pošlji in sto ali še več poljubov brez poveze, kakor bi jih stresel iz rokava, pa bodeš videl" —
.Saj res* ! je pritrdil kakor premaganec in me pogledal zahvalno; ta pogled mi ni bil neum« ljiv: doslej je bil v zadregi zastran deklnta, a sedaj bi učini 1 vse, kar bi mu velel.
Drugi dan se je odpeljal na Reko in se vrnil zvečer z ogromnim šopkom, vsaka koza bi bila zadovoljna žnjim. Mala Dragotinka, gospodinjina hčerka, nam je nadomestila „postillona d'amour*. Vse se je vršilo po mojem receptu. Mirno sem za* spal tisti večer, Josip se je pa pretegal in zdiho-val na postelji; zjutraj je cel6 pozabil popiti kavo. Gospodinja je uganila, da ima kaj v želodcu, ali pa zboli zares.
(Pride še.)
menu besede. Plače da so tako nizke, da ae uboge ■tvarice komaj preživljajo in prostitueij« je v nji-hovib vrstah mogoča reč. Da se o tem Siri demoralizacija v ljudstvu, je nedvoumno. A kaj se menijo nekateri, zlasti židovski izmozgalci, za to, samo da jim služi delavka v svrho kupičeoja denarja.
Na mireu način pa se j« polegla nezadovolj-nost mej pivovarniSkimi delavci. L°-ti so zahtevali od svojih delodajalcev skia;šuuje delavnika in ngo lilo se jim je.
Pogodili so se med seboj, da naj traja delavnik , v poletueui času od 6 — 12. in od 2—8. ure, to od i 1. aphla do 31. sept.; od 1. oktobra do 31. marca ! pa od 7—12. in od 2—7. ure, ob počitku pol ure zjutraj in popoludne. Delodajalci, ki ne dado tega polurnega počitka, odpirajo popoldan jedao uro pozneje. Za delo čex ure plača se 10% od dnine. Mesto nedeljskega počitka ima vsak delavec 24 ur na teden svobode.
Istotako mirno in dosledno naj bi se rešilo delavsko vprašanje tudi v drugih strokah po na« čelu: človek ni živina.
DOPISI.
Iz krogov poitaptkih. (Poštna reorganizacija). [Izv. dop.] Ne morem si dru-gači, nego da tudi jaz nekaj omenim v obrambo poštarjev na dopis „Iz krogov poštnih ekspeditor-jev- v 76. št. „Edinosti".
Tistemu dopisniku (katerega gospoda smatram xa poštnega ekspeditorja in v tem smislu tudi pišem) so v prvi vrsti poštarji trn v peti — on je neizrečeno uezadovoljku z svojimi gospodarji. Kadar pa ta gospod sam postane poštar — bo gotovo gorjć njegovim ekspeditorjem. Taki pozabijo vse prejšnje gorjš iu so navadno kruti principali svojim podložnim. Plačila jim ni nikoli dovolj.
Kar se tiče reorganizacije, ima ta svojo dobro stran in tudi nedostatkov.
Če se torej poštarji potezajo za svoje koristi, torej ee gotovo tudi za ekspeditorje kakor poznejše poštarje. Zakaj bi se pa tudi ne? — Sedaj, ko se stvar urejuje, je čas za to — potem ne pojde tako gladko kakor misli g. dopisnik — imamo dovolj skušenj.
Zdaj je čas, da se pretehtajo pravila, dokler se ne uvede reorganizacija za vso Avstrijo. To je orjaško delo. Tudi se ne gre za par grošev, kakor se izraža g. dopisnik, ampak zakaj več; za male groše bi se ne brigal nihče. Ali misli mogoče kdo, da poštar dela Bog ve kako kupčijo s tistim zneskom, ki ga dobiva za vzdrževanje ekspeditorja ? Na Slovenskem skoraj gotovo nima nobeden poštar kakega dobička od tega.
Največkrat dobiva poštar za dekretiranega poštnega in brzojavnega ekspeditorja: od 300 do 450 gld. — A zadnji znesek je redek. Največ je pa poštarjev, ki bi rajši dajali ves znesek, ki je nakazan — nego pa mesečno plačo 18—25 gld., in pa hrano, perilo, stanovanje, luč, postrežbo itd.
Ah, koliko je poštnih ekspeditorjev, ki bodo potem izhajali veliko slabeje, nego pa sedaj 1
Dobri, svoji stroki vešči ekspeditorji imajo v denarjih danes 18—25 gld., in tudi več. — Če računamo zraven hrano, stanovanje, kurjavo, luč, perilo, postrežbo, znača to tudi od 22—25 gold., torej skupaj mesečno 40—50 gld. In koliko iih bo po novi plači, katerim ostane 25 gld. po odbitku vseh stroškov ?! — Redki bodo, redki na Slovenskem 1
„Na razdelitvi pošt po razredih se tudi iz-potikavajo nekaterniki« — piše gosp. dopis. 1 No če ostan;. razdelitev, se bode krivica godila marsikateremu poštarju — in med temi bode skoraj prav gotovo g. dopisnik, ki bo težko prosil za kako tako malo poato, kakoršnih je navedel v dopisu z 6000 jednotauui, t j. X. razreda, ampak za kako večo z 12.000, 20.000, ali celo z 40.000 jednotami. In tukaj ne gre več za groše 1
Denimo, da imata poštarja z 20.001, oziroma z 39.999 jednotami enake plače in sta v enem in istem razredu.
Tisti, ki ima 39.999 jednot, ima toliko opraviti kakor njegov kolega z 20.001 ; pa še ena pošta z 2000, druga z 4000, tretja z 6000 in četrta z 7999 jednotami, torej toliko dela kakor en urad XII., en XI., en X., en IX. in en V. razreda — ali pot poštnih navedenih uradov skupaj in pa enaka plačali
Gospod dopisnik z eno besedo komaj čaka »reorgaai«eije ; kako bo pota*— a^dift-ve — poštarji se bojijo!
t N«, Slovaškem in v Istri se* sicer po&Ufji
ne protivijo novim določilara, kjer je premalo pošt V. IV, ali celo III. razreda, ker manjka industrije, a potegujejo se po drnzih deželah, kjer se bo navedena krivica delala marsikateremu poštarju.
Da premeščenje poštarjem ne bode v zabavo, to mora izprevidati vsakdo, ki pozna poštne raz« mere v krajih, kjer ni železnice. Ako misli gosp. dopisnik, da so gg. uradniki vsikdar zadovoljni s premeščanjem, se moti. Malokedaj si nradnik poboljša svoj položaj — k večemu če je na državne stroške premeščen v kako prijetno mesto in ina večih otrok za šolo. — Drugače je pri poštarjih 1 S pošto so zvezane velikokrat poštne voiqje, pri katerih marsikateri poštar zasluži kak novčifi za stare leta — ali za boljšo vzgojo svojih otrok. Sicer bi se mogle po novih določilah vožnje oddati privatuim osebam (le v slučajih poštarjem.)
To pa bo sitna, in poštni promet dostikrat ovirajoča stvar, posebno po zimi v snegu in ponoči I
Koliko bo prepira med poštarji, ekspeditorji in podvzetuiki in njihovimi hlapci 11
Kaj naredi podvzetnik, le bode pošta (v naših goratih krajih posebno) po zimi v noči imela zamudo? Iu sosebno, če bode podvzetnik oddaljen od poštnega urada!
Koliko izpraševanja, čakanja t Sedaj se to vse stori miruo in v eni hiši! Kak prepir bo zmi-rom radi zamud 1
Če ima vožuje {»oštar sam, si z časom nakupi tudi zemlje, da doma prideljuje »eno in živež, in si takorekoč ustanovi dom 1 Od tod prihaja blagostanje tacih poštarje? v vsej Avstriji. Poglejmo ekspeditorje na Češkem, na Dol. in Gor. Avstrijskem, ua Štajerskem, ki so si (kakor imenovani poš arji) ua ta način pomagali z časom, in so ne le premožni, ampak delujejo marsikje v občni blagor v^e občine — so spoštovaui iu čislani možje med priprostih ljudstvom. In po reorganizaciji ? Mi ne bomo ne privatni no državni — nekaka čudua zrne?, sosebno, kar se tiče zahtev.
Nad nami pa bo visel vedno § suspenzije, disciplinarne komisije in druzih nam sedaj nepoznanih sredstev v podobi klešč, S katerimi nas bodo tiščali za vrat 1
Ako bomo sadili taka sadna drevesa, bomo uživali grenak sad! Tega vam ne bi privoščil, a umivali ga boste tudi vi potomci I
PolitlAko vesti.
V TRSTU, dne 28. julija 1897. Kaj sedaj? Pod tem naslovom je priobčila praška a Politika" znamenit članek iz peresa od-ličnega politika češkega. Ker pa pripominja omenjeni list, da tega članka ni mogel vzkratiti svojim čitateljem, sodili bi, da se ne identifikuje žnjim. Dobro je tako, kajti tudi mi bi se ne mogli iden-tifikovati žnjim, da-si je sklepati iz vsega članka, da ga je pisal pošten avstrijski Slovan. Res je sicer, kar pravi pisec : da sedanje postopanje Nemcev moralo bi slednjič dovesti do revolucije na ulici, kakor kažejo dogodki v Hebu ;
da so Nemci ustvarili ustavo le za-se; da je vlada sedaj v silno težavnem položenju radi vprašanja obnovljenja pogodbe z Ogersko;
da tudi avstrijski Nemci bi bilo veliko na slabšem, ako bi kedaj prišlo do njih združenja z Npračijo, ter
da tudi za Slovane zahteva njih življenski interes, da su ohrani ta država; vse to je res :
ali tega ne moremo odobravati, da iz gori navedenih razlogov poživlja pisec vse stranke, naj v tem težkem tre-notku dokažejo svoj avstrijski p a-trijotizem.
Do nas avstrijskih Slovanov ni bil prav čisto nič potreben ta poziv, kajti na tisoče je dokazov, kako smo raje mi trpeli krivico, nego da bi vzbujali sicer neopravičeni snm, da nismo patrijotje. Mnogo smo trpeli ob tradicijonalni politiki avstrijskih vlad, neprestano nas je pritiskal zistem ; vlade so prihajale in odhajale, a jedno je ostalo nepo-rušno, in to je nedobrohotnost do nas; a v vsej svoji bedi nismo nikdar iskali pomoči onkraj meje
države, nikdar nismo beračili pomoči pri tujih vladarjih, kakor to delajo sedaj nemški obstrnk-cijonisti. Gosp. člaukar naj bi torej skrčil svof poziv na adreso Nemcev: „Kaj sedaj?! Pokažite sedaj, da Vam je ležeče na obstanku te države I"
Do nas pa, kakor rečeno, ni trebalo takega pozi.fa, ker amo vsikdar uprav v strahu stiskali in
krčili s»voje zahteve, da le ne bi se kje zadeli ob okvir države.
Za vseslovanski shod. „Jedinstvo" piše: „Zires krasno je, da nam Nemci v ustavni državi pretć na tak način: v lice zakonom in državnim organom. No, nam je drago, da Nemci grozd. Groze, ker se na9 boje; a Če se že tako boje jednega posebnega omejenega slovenskega shoda, kako bi se še le bali j e d n eg a vseslovan-skega shoda! Takov shod smo priporočali že v zadnii Številki in danes ponavljamo svoj predlog. Poleg tega, da bi bilo shodu določiti postopanje Slovanov nasproti nemškemu [ibesnenju, potreben bi bil shod tudi raidi Slovanov samih, radi našega spoznanja in naše vzajemnosti.
Ne vernjemo, da bi [nas Nemci napAdli de« janski radi tega, ali da bi policija storila svojo pot proti nam. Menimo, da nam je svobodno raz-govarjati se v mejah zakona o svojih interesih toda : ako bi se nam grozilo, ako bi nas hotalo mo« titi, ako hi se res ne mogli posvetovati v državi, saj bi potem lahko posnemali Nemce in hodili na posvetovanja — drugam t Toda mislimo, da do tega ne pride. Ali to naj si zapomnijo vsi : ako Nemci ■mejo na Bavarsko, smemo tudi mi kam drugam !"
Ne da bi mislili na to, na kar namiguje »Jedinstvo*, vendar smo ponatisnili te izjave dalmatinskega lista, da vidijo odločilni krogi, do kake stopinje je že naraslo ogorčenje med Hrvati in Slovenci ob obali Adrije vsled naravnost nedoumnega postopanja ministerstva Badenijevega. Včeraj smo prijaviti obupno izjavo dr. Laginje o našem sedanjem položenju. Izvajanja .Jedinstva" popoinjujejo drastično omenjeno izjavo dra Laginje. In „Jedinstvo" n! nikak radikalen pravaški list. ampak glasilo je narodnjakov, ki niso nikdar brez potrebe iskali konfliktov z vlado.
Številke in vspehi naj govore 1 Letos so prišli prvikrat k maturi učenci slovenskih p a r a 1 e 1 k na državnem gimnaziju v Maribora. To je bila torej važna prilika za dokaz o pravičnosti zahteve Slovencev po pouku v materinem jeziku tudi v srednjih šolah. Sedaj pa naj govore Številke in — vspehi, kakor jih posnemljemo iS „Slov. Gospodarja". Za mauuu st je ofclaailo 32 Slovencev m 9 Nemcev. Skušnjo je prestalo 38 učencev. Od teh 38 jih je 14 dovršilo maturo si z odliko in med temi odlikaši je bilo 12 Slovenoev. Po vsej pravici se zadnji „Slovenski gospodar" radnje na tem vspehu:
„To je vspeh, laskav, veleSasten, diven, da si lepšega želeti ne moremo. Za nas je neizmernega pomena. Pridite vi zagriženi nasprotniki, ki hočete slovenski mladini zabraniti slovenski pouk, in učite se iz navedenih Številk ! Kaj vam povejo vsej Ali vam ne kličejo gromovito na nho: slovenska mladež je velenadai jena! Kdo se bo torej še upal z onim razupitim hinavcem in obrekovalcem ime« novati nas — eine minderwertige Nation ? !
„Dalje. Ni li iz številk jasno razvidnog kako visoko lahko naša mladina dospe, ako se ji znanstvena modrost vsaj deloma deli v mili materinščini, in vsaj začetkoma, pozneje it:ik lahko tekmuje s komur si bodi. Vnebovptjoco krivico nam torej delajo oni, ki ovirajo nase narodne šole: znamenje krutega barbarizma je torej ona neznatna večina državnega zbora, ki je s svojim neopravičljivim glasovanjem zatrla slovenski gimnazij v Celju. Naši nasprotniki utegnejo biti bogati in veliki, a pravični in človekoljubni in „vneti za vesoljni napredek niso, svetovna zgodovina jih mora imenovati krvoločne Herodeže na polju omike.*
„Čuden slučaj je nanesel, da se je naša matura ravno oni dan dovršila, ko je došla z Dunaja neverjetna vest, da koncem avgusta preneha slovenski gimnazij v Celju. Domoljubno srca mora zajokati, ko vidi tu tako sijajen nspeh — a tam peklensko zavist in nečnveno brezobzirnost, ki nam hoče onemogočiti napredek na podlagi slovenskega jezika. Osveta ne izostane. Z nesmrtnim Homerjem rečemo: Essetai hemar. Pride dan, dan osvete nad našimi nasprotniki".
Tako pravimo tudi mi. Kdor zasmehuje hrepenenje takega naroda, kakor je slovenski, po komiki in napredku — kdor odreka sredstva sa izobraž^o taki mladini, kakoršna je ona, ki je te dni polagala maturo, ta je — barbar, ta je sovražni človeške civilizacije. Gornje številke in vspehi govore lapidaren govor o umestnosti in koristnosti pouka v materinem jeziku in pred takimi dokazi so tem gnnsneja klevetanje jednega Wolfa in njegovih zaveznikov v liberalnem taboru in — še kje drugje 1
Jezikovni zakon. .Narodni listyw razprav-Ijajo v posebnem Člankn o poročilu poljskega lista „Diienik Varšavski" o nameri: grofe Badenija, uvesti poiebni jezikovni sakoa za Geško.
Mladočeški list dostavlja odločno, da bodo Čehi stali nepremično pri tem, da se tak zakon reši v češkem deželnem zborn, a ne v državnem sborn, ker se tiče uredba jezikovnega vprašanja samo dežele češke krone in da to ne briga ostalih Nemcev monarhije. Še težja je stvar v nje jedri} samem. Da bi Čehi odstopili le za las od svojih pravic, tega ne bode zahtevala ni sedanja, ni kaka bodoča vlada. Jezikovne naredbe same ne zadovolijo Č-h jv. Sedanja večina v parlamentu, v kateri so tudi Čehi, ne bode dopustila, da bi se tak jezikovui zakon za Češko izcimil po želji Funkeja in Schiesingerja in drnzih tacih „razko-sovateljev češkega kraljestva". Ako ima grof Ba-deui tak načrt, naj ga le brž raztrga in vrže v ogenj. — Tako „Narodni listy".
Nam se vidi to barantanje Badenijevo z Čehi in Nemci podobno onemu mešetarju, ki ne misli resno na kupčijo, katere posreduje mej obema strankama.
Čehi pa bi se zlasti morali držati programa, kakorsnega je razvil v Budjejovicah princ Schwar-zenberg in se naslanjati na načrt splošne politike avstrijskih Slovanov. Oni bi se morali poataviti na stališče, da jezikovno vprašanje treba rešiti v vsej Avstriji. Oni, ki stoje v parlamentarni večin), katera je takorekoč poosobjjenost pravičnega avstrijskega sistema, bi se morali 2e a priori odpovedati vsaki jeduostranski koncesiji vlade, ako jednakega prava ne dobojo tudi drugi Slovani v Avstriji.
Le tako pomorejo nam in š« najbolj sebi 1 Mi smo njih najodkritosrčneji prijatelji, in zato bi naše okrepčanje značilo le narastek — češke moči.
Različne vesti.
Kaj nameruje „Banca agraria"? Novoustanovljena ltaiij 'Ihkk Kmeujska posojilnica nameiuje u-ničiti slovanski kmetijski stan v Primorju. Na uničene slovenske kmetije nameruje potem naseliti lačne Italijane iz kraljestva, ki doli nimajo več kaj jesti in na ta način razširiti italijanstvo na avstrijskih tleh. To se banki tudi posreči prav gotovo, ako se naši slovenski kmetje spozabijo in vzamejo posojila od zvijačne banke. Zato opozarjamo u ase kmete vnovič, naj se ogibljejo tega la-honskega zavoda kakor kuge, ako jim je količkaj ležeče na tem, da ohranijo svoje domove za-se in svoje otroke. Italijanska banka bi dajala posojila pod ugodnimi pogoji, da bi tem hitreje zvabila naše ljudi v svoje mreže iu potem bi jim brez usmiljenja prodala posestva, tako, da bi bili naši ljudje prej ko prej na cesti. Pokupili bi jih seveda Italijani, oriroma banka sama, ker je to že v njenem načrtu. V odvi ni tev te nevarnosti hočemo Slovenci storiti še posebne korake in tudi našakrae-tijaka družba naj bi pospešila svojo delavnost, da primernim poukom pripomore do osamosvojitve našega kmetijskega stanu. So pač čudni časi sedaj. Kakor je b;lo v miuolih časih, ko je bilo po naših krajih še razširjeno roparstvo in rokovnjaštvo, da so morali naši preduiki trdno zapirati in stražiti svoje domove, tako je tudi sedaj, ker „moderno zasledovanje' ni n č manje nevarno, kakor je bilo prejšnje, v marsikaterem oziru pa je nevarno še bolj. Ker nikakor ne moiejo poitalijančiti slovenskega kmeta poštenim pot.em, pričeli so zvijačami da bi se polastili posestev istega. Pozor torej 1
Davek o pridobnini. Razdeljevanje
davka ua posamične davkoplačevalce. Čim bodo določeni družbeni kontigenti, razdele se isti na posamične Člene, in sicer vsako leto po davčni oblasti po razmerju davčnih postavkov, določenih davkoplačevalcem po komisiji za pridobninski davek. Darčui postavki so torej le rezm^rne šte
vilke. Natančni znesek davka se dobi še le po primenjanja vseh, členom družbe odkazanih davčnih postavkov z družbenim, kontingentom. Ako je,vsota davčnih postavkov veča, nego drnibeni kontingent, tedaj se odbije posamičnim členom, ako pa je ma^jia, se pa povekšajo davčni postavki.
Izjava e pridobnini. Tekom tega meseca nora sleherni, ki je dolžan plačevati prir dobnino, izročiti izjavo davčni komisiji. To pa ustmeno ali pismeno. V tej izjavi mora biti povedano: podatki o vrsti kapcijskega posla, kraj, kjer se vrši, kakovost in zakupna vrednost delavnih prostorov, število iu in kakovost pomožnega osobja, kakovost in vrednost naloženega iu „prometnega kapitala, število in kakovost opravilnih sredstev kakor tudi one okolnosti, ki so bistveni znaki za obsežje prometa (n. pr. pri advokatih in notarjih: ukupni dohodek iz poslovanja, stalna veća zastopanja.)
Navodilo za sestavo teh izjav dobe davkoplačevalci zastonj od davčnih uradov in davčnih oblasti, ako zahtevajo. Radi krivih podatkov ali zamolčanja se bode nalagale hude kazni. Ako se izjava ne uloži v določenem času, more komisija za pridobninski d&vek — po predšedlem zagroženju — uradnim potom odmeriti davek, kar bi bilo za davkoplačevalca neprijetno v toliko, ker bi si komisija morda — ob pomanjkanju izjave — lahko krivo predstavljala vse poslovanje. (Pride še.)
Narodnost in delavsko vpralanje Na dragem mestu našega lista govorimo o delavskih ustankih, tu pa nam je spregovoriti nekoliko besed o važnosti narodnega vprašanja za delavce Primorja, osobito našega Trsta. Delavce pa prosimo, da razmišljajo o tem, kar hočemo povedati.
Od neke strani nam je došlo ustno poročile, da se hočejo slovanski delavci Primorja organi-zovati na podlagi lastne narodnosti, t. j., da hočejo nekako stopiti iz dosedanjega delavskega organizacijskega programa, kar se tiče narodnosti. Na Primorskem že se stališča političnih viharjev slovanskim delavcem nikakor ni mogoče hoditi roko v roki z italijanskimi delavci. Kajti tudi italijauskim delavcem ni več za takozvani internacijonalni program delavske organizacije, ker tudi oni upoštevajo svoj narodni moment na Škodo sloveuskeinu delavcu. Zato je tudi zašla italijanizacija v vrste slovenskih delavcev, med katerimi je, Bogu bodi potoženo, že neizmerno število renegatov in odpadnikov slovenske narodnosti. Nova organizacija hoče nekako odtrgati slovanske delavce Primorja od italijanatva in jih združiti pod lastno organizacijo.
Sedaj pa pride glavno.
Slovanski delavski stan v našem Primorju je krepka, mnogoštevilna armada in ako bi ista o-Btala zvesta svoji zastavi, odprta jej je lepa bodočnost. Ta armada bi zamogla nastopati v bodoče odločilno na obrtnem bojišču Primorja, kar bi bilo neizmerne važnosti v narodnem pogledu.
Toda ta armada bi morala imeti krepko, zdravo vodstvo.
Brez pravega vodstva ni dobre vojske. V prvi vrsti mora biti vodstvo v rokah mož, katerim sme slovenski delavec zaupati brezpogojno, mož, o katerih narodni poštenosti je uverjen vsakdo. Istina je, da bode slovenski delavec v novi organizaciji mogoče preganjan po drugorodnih delodajalcih. A tega se mu ni ustrašiti, ker ima za seboj po svetu krepko zaščito, ki no pripusti, da primorski delavec obvisi med nebom in zemljo. Toda tudi v tej novi organizaciji preti mu lahko nevarnost z ozirom na narodnost, oziroma našemu narodu preti nova nevarnost od strani te nove delavske organizacije, ker se jej hote pridružiti tudi Nemci. Kakor znano, imajo Nemci v svojih rokah osrednje vodstvo socijalne demokracije. In Nemec že po naravi ni naklonjen Slovanu. Nočemo trditi, da ni Nemcev, ki mislijo pošteno nasproti drugim, vendar pa je treba opreznosti. V Primorju, osobito v Trstu, je nemški delavec nekako v isti meri preziran po Italijanih, kakor Slovenec in je samo po sebi umevno, da se nemški delavec raje druži z Slovanom-avstrijcem, nego z Italijanom, ker ga k temu že vodi skupno — „mučeništvo".
Vendar tudi v manjšini Nemec misli na nad-vladje. Ako bi torej primorski slovanski delavci, stopili pod nemško vodstvo, postala bi armada' brez svojega vojskovodja in bi bili zopet sluge
tuje volje. Na to opasnost smo jih hoteli opozoriti ker pr«ti od ,te strani naši narodnosti velika nevarnost. Ako se tudi slovanski delavci Primorja nekako orgaoicijsko „združij^ z Jtfep^i v Pp^orja, naj pa ne dovole preveč uplivati na-se,'Ikajti Kemee je lisjslf v vsakem obziru;' marveč krepkp naj se drže svojega narodnega programa tudi v družbi % Nemci.
Več govoriti o tej stvari nam ne treba za danes, ker se zanašamo na to, da nas ruzumejo
n a Š i ljudje. Nova orjg^niz<icija bi bila po^rebn^
ker loči nase delavstvo iz pogiibnih vrst ltalijan-atva, toda od italijanskega upliva pod vsemožoi nemški upliv, reklo bi se: iz dežja pod kap.
Paralela med Barkovljsmi in Hebom. Spom-nivši se paralele, ki smo jo bili načrtali mi med dogodki v Barkovljah in v Hebu, opaža spljetsko „Jedinstvo": „Mislimo, da je velika razlika med dogodki v Hebu in v Barkovljah, toda v Hebu ni bilo niti devedeseti del strogosti, nego je je bilo proti izgrednikom v Barkovljah. Kaj bi se bilo zgodilo se Slovenci v Barkovljah, da so postopali tako, kakor so postopali oni v Hebu 1! Paralela med Barkovljami in Hebom dokazuje odnošaje v Avstriji in razivetljuje š-j bolje položaj Slovanov pod ustavo in zistemom. Poznani so dogodki v Rovinju. Redarji so zaprli le dvojico; in radi tega so Italijani v občinskem svetu napadli politično oblast, kako da je mogla zapreti dva meščana. Bravi oni, a bravissima tudi c. kr. vlada 1"
Vabilo na prvo veliko veselico, ki jo priredi „Vateransko druStvo iz Mavhinj" v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. v Šempolaji na dvorišču grstilne g. Janeza Kosmine, sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov, 2. Hr. Volarič: „Slovan na dan*, mešan zbor. 3. A. Hajdrih: „Jadransko morje", možki zbor. 4. S. Gregorčič: „Naš narodni dom", deklamacija. & l ffeSf&V^a	mešan
zbor. 6. Dr. I. B, Ipavec: „Slovanska pesem", možki zhor. 7. „Pol vina, pol vode", vesela igra v jednem dejanji. 8. Avg. Leban: „Knlica sladka", mešan zbor. 9. Ples. Mej posamičnimi točkami svirala bode vrla veteranska godba iz Mavhinj. Na veselici bodo peli in sodelovali rodoljubi in rodo* ljubkinje iz Šempolaja in okolice. Ustopnina k ve« selici za osobo 25. nvfi., sedeži 10 nvč.; pri plesu za vsako točko 10 nč. Začetek točno ob 4 in pol uri popoludne. Na to, slovenski narod probujAjočo veselico najuljudneje vabi odbor. Posebna povabila se ne pošiljajo posamečnikom 1 Op. V slaoju slabega vremena se veselica odnese na nedoločen čas.
Interesantno opice. V Evropi imamo rtumih, opic. Nekatere Izmed njih so jako zanimive, tako v kretanji, kakor v govorjenji; posebno je mnogo takih, ki oponašajo tu, kar se dela — tam. Ako bi države takim opicam hotele postavljati posebne — kurnike, bi mogoče avstrijski opični budget narasel na ogromne svote. Tako pa jih vzdržava po večini narod in jim postavlja — navadno proti svoji volji — kurnike in se zajodno zabava nad njihovimi „kozli". Toda tako interesantnih opic nima celo uaš na vsem interesantnom tako bogati Trst, kakor jih je dobil te dni Pariz. To pa so prave opice, došle iz daljne Kitajske in ne one, iz katerih plemena je (po Darvinu) postal človek. Te opice so iz pasme Semmopithecus nemaeus in so lepo pisane. Iuiujo žolte obraze in bele lase, bele roki iu rudeče nogč, a črne kremplje na rokah in nogah in sivo in belo pasasti r6p. Te zanimive kitajske opice se nahajajo v pariškem „Jardln des Flantes" iu jih Parižani baje rajši gledajo, nego toalete svojih žen. Mej prevažanjem iz Kohinkine pa je, po poročilu „Tviester Zeitung-e", mož dveh takih opic dobil tako domoložje, da je zagrešil samomor in se obesil. Vender se nadejajo Parižani v kratkem interesantnih potomcev od obeh opic-udov.
Ta barbarska Rusija! To je pa že, da bi filovek dejal, — odveč, kali ? Ne odzveni še dobro v ušesih'prijateljev vsega slovanskega sveta jedno poročilo o „barbarstvu* Racije, že udarja na zvon Evrope drugo poročilo iz preširoke severne države. Sedaj prihaja grozna vest, da se je v zlati Moskvi položil temeljni kamen novemu poslopju v vseu-čiteljišču, namreč za veučiliščno knjižnico. V tej knjižnici ni nič manje, nego 500.000* zvezkov in vsi ti zvezki stali bodo razvrščeni v krasnih železnih omarah. Za profesorje ustanovili so dve posebni dvorani. Stroški za to stavbo bo pro-računjeni na 400,000 rubljev. Največi del je nabran
iz dobio vuljuih doneskov, drugo je iz vsenčiliščne blagajne. — To je re^ že skrajno, a ne menda ie najskrajniše barbarstvo 1
I41etna samomorilka. Kletna Avrelija Auton-sich, hči priprostega rokodelca, bivajoča v ulici Tigor št. 14., se je zastrupila predvčerajšnjem, ker se je — naveličala živeti. Imela je že raznih lja bimskih zvez in mnogo prepirov z očetom. In včeraj je samomor zaključil to mlado, a vendar že zdrelo življenjt. O vzgoja, vzgoja!
Andreejtva vožnja na severni ttčaj. Ker vsi listi povprek poročajo o tej velezanimivi vožnji, treba, da tudi naš list svojim čitateljem poda zopet nekaj malega o tej stvari.
„Daiiy Chronicle" javlja iz Gothenburga: Častniki topničar^ke ladije ,Swenshund*, ki so pomagali pri vzletu Andrće-jevem, vrnili so se iz Spicbergeu-a in pripovedujejo, da se je vzlet posrečil izborno. Vzeli so saboj interesantnih fotografij od vzleta. Zrakoplov se je dvignil 500 ■etrov visoko. Andrće je vzel sabo 25 golobov-listonosev, ki imajo znamenje na perotih „Andrče Nordpol*. Zrakoplov zamore nositi 2583 kilogramov teže in zamore porabiti na dan 55 kilogramov plina. Vsi trije popotniki s prtljago in živežem pa tehtajo samo 1647 kilogramov. Živeža ima ekspedicija za dva meseca. Nekemu londonskemu izve-stitelju je znano, da je Andrće izkušen zrakoplo vec in je podvzel ie mnogo poskusnih voženj preko oceana. Na severnem tečaju je vreme povoljno ekspediciji, vender ni dovolj vetra, radi česar bode še čakati na prva poročila. Vesti o došlih golobih listonoših iz zrakoplova Andrćejevega so torej neosnovane in so v Tromso došli golobi gola mistifikacija kakega burkeža.
Propad dunajske opere.
Dejstvo, da je dunajska opera že selo globoko padla, je znano vsakemu njenemu obiskovalcu zadnjih let, ker se je vedno bolj in bolj uverjal o tem porazu, a najzadnejši čas pričelo se je to i razpravljati po novinah. — Dunajska opera, ki je svoj čas slovela za prvo in najboljšo ne le med nemškimi, katera je le v veliki operi pariški imela veljavnejšo vrstnico, je že davno izgubila to svojo slavo. Ne le, da jo v Nemčiji one v Monakovem, Berolinu in Hamburgu nadkriljnjejo, tudi v Avstriji ji je češka (v narodnem divadlu pražkem) stekla prvenstvo, kai priznavajo i vsi strokovni nemški list;, — ter je graško in zagrebško gledališče s svojimi opernimi predstavami vzbudila veliko poaornost. Vodja, Jabn, da-si izboren muzik in dirigent, izkazal se je povsem nesposobnega vo-diteljp tega zavoda, vedno in vp»dnn rtonovlja se vest o njegovem odstopa. Zdi, da se ne obistini, kajti čedalje hitreje in neizogibnejše se bliža popolni propad, ako ne pride h krmilu mož, ki bi ga znal zabrauiti in ki bi vedel zopet povzdigniti ta zavod. In tega moža so nemški krogi našli v Šu-bertu, vodju češkega narodnega gledališča v Pragi. Ali si moremo misliti lepše in sijajneje priznanje njegovih zmožnosti, ah mogočnejšo in veljavnejšo hvalo njegovega zavoda, kakor je ta opetovano v raznih listih izražena želja, naj si pridobd njega v direktorja dunajske dvorne opere?
Dunajska opera ima še vedno svoj orkester, ki po vsi pravici slovi kakor najizbornejši daleč v domovini in tujini. Res, čuti to dovršeno glasbeno proizvajanje, je užitek, kakoršnih je malo na svetu. — A med svojedobnim slavnim soliskim osebjem je kosila smrt, je pustošil čas, a je tudi pouzročila intriga marsikako izgubo, ter zanjo le malokedaj došel dober, zadosten namestek. Tako sedaj nimamo nobene prave dramatične pevke, kar so odslovili priljubljeno in izborno Schlager lani proti njeni volji in kljub ostrim protestom občinstva; nimamo nobene zadostne koloraturne pevke, kar je ostavila izredno marljiva in zanesljiva Leh Bann predlanskim ta oder. Še imamo izborne, nenamerne moči v Renard, Forster in Ehrenstein, to so tri pevke, ki so v Čast in ponos odru, ljubljenke občinstva. A kaj naj one same med drugimi mauj veljavnimi? — Pred par leti se je pojavila zvezda, ki je vse druge zatemnela: Mark. A izkoriščali so jo uprav brezvestno, sama je bila tudi preveč častihlepna in premalo pazna; tako je pela vsaj po tri do štirikrat na teden, razun tega sodelovala pri raznih koncertih in ako je bila le par dni svobodna peljala seje kam na gostovanje.
Kazen ni izostala. Obolela je, morala vzeti daljši odpust, komaj je zopet nekoliko ozdravela, se je vnovič presiiila, zdaj mora počivati že nad jedno leto in kdo ve, ali si zopet povsem pridobi preš-njo moč in trdnost.
Tako so večinoma, izvzemši altistinjo Kaulich, moči druge in tretje vrste v glavnih ulogah, seveda povsem nezadostne. A še slabše, nego pri ženskih je pri možkih. — Dobrih zastopnikov imamo le za bas in bariton ; s tenori je največi križ. — Van Dyk, ta izboren pevec, je bela vrana kljub svoji plači 18000 gid. na leto, kljub temu, da mora peti le za čas 6 mesecev, v tem ko mu je drugi čas kontraktno rezerviran za gostovanja. In te tudi vestno izrablja, a na Dunaju čujemo ga le vsake svete čase, kajti — čudo, tu je tako pogosto hripav, da odpoveduje svoje sodelovanje, da je kar groza. A razum njega le še Schrft-der zadošča.
Ta mizerija pevskih sil je tudi vzrok, da mnogokatere opere niti uprizoriti ne morejo, da se je letos primeril škandal — ki ni mogoč na nobenem drugem velikem odru, da so napovedali ciklus Wagcerj žvih „Nibelung", a ža takoj pri „Wal-ktiri" to opero petkrat prestavili na druge dni ter jo slednjič povsem odstavili in s tem ves ciklus
—	ad calendas graecasl
Zadnjič čul sem „Postiljona lonžimoskega', in bil je to res pravi škandal I Glavui nalogi v rokah nekega gosta, ki je pa kljub temu porazu
—	bil angažovan, in pa pevke Abendroth. Predno je ta došla sem, bila je njena slava velika. Ko je gostovala, so celo odpovedali naznanjeno večerno sejo poslaniške zbornice, da je poljski klub priso-stoval nastopa ljubljene rojakinje in varovanke. A ko ji je lani potekel kontrakt, so jo degradirali pri plači od 13000 na 10000 gld. na leto! Komentara pač ni treba. — Namesto manjih subret-nih ulog pa, ki jih je imela pričetkoma, poje zdaj v mnogih prvih ulogah! — Komentara vnovič ni treba.
A tudi glede oper samih je imel Jahn pri izberi novitet vtsduo najnesrefiuejšo roko. Od novosti zadnjih 10—12 let sem od omh, ki so sploh prvič prišle na Dunaju na o-ier, ni vspela ni jedna
—	jedina izjema je bila lani Goldmarkova .Domači cviček", ki se je od tu razširila po vseh odrih. Vse druge no /osti, ki so vspevale, došle so na Dunaj še le po raznih ovinkih od drugod.
Zato pa je Jahn letos pridobil neko francosko opero ,Le chevalier d' Harmenthal*, ki je tako gorostasno propadla, kakor še ne malo kaka. Tretjič bila je hiša tako prazna, kakor še nikdar ne popreje. To se je statistično dokazalo, tako, da niti toliko niso dohi!» pri ^asi, kar je veljala električna razsvetljava za ta večer. Ker pa si je dal avtor garantirati 10 predstav, morali so mu izplačati 20000 frankov globe, ker so opero ostavili — za vedno. To je Jahna tako potrlo, da si ne upa od tedaj — in že 7 mesecev je tega, z nobeno novo opero na dan! V tem času, ko je imel vsak mali oder po 4—5 uovitet J
Vse to čitaš po raznih dunajskih listih, to v tem, ono v onem, povsod se kritikuje, sicer dobrotno, a vendar, ker se ne da utajiti stvar sama, svari in opominja se na preobrat, na preosnovo, dokler je še čas, dasi že skrajni čas, kajti sicer od duuajske opere ne preostane nič drugega nego
—	balet, ki se goji z nerazmerno ljubeznijo in nerazumnini žrtvami.	Sčvtiin.
Kasa 8«nto- ijo '	- juli 45.95
a« november 46 26 mlačno.
H v - p r . t »».■-vro rr <=ept»nib«r 37.25, za decemher 37.75 za marc 38.25. za maj 3*.75.__
Don : '-trn t* 28. julljn	J \ 1'7.
včerai	dhiies
Orfavoi dolg t j aplrju .... 102 05	102.10
„ , v srebrn , . 102-20	102.20
Avstriji-kr. vetua v zlatu . . . 123 25	123.25
„ * kro ittli . . . 101.40	101.36
Kreditna akoije....... 367.25	368.25
London !Ov . .... 119.45	11945
Karoleo^ ....... 9.52	9.1*1'/.
20 mark 11.74	11.78
100 i tal j. J'. ... . 45.35	45.37'/,
Prva trgovina z oljem v Trstu!
Velika, korist! Poftiljotvo olj« od 5 I. naprej.
Usojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem. katori si naročajo od 100 kg. naprej, da /uradi močne in razširjeno mojo trgovine, od-Iej dobijo na« ročeno blago na dom v oz ni ne prosto. Imam blago vselej prve vrsto in postrežba je vedno točna, soli lama in p o it ena. Blago zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trst in okolico prosto na dom od 5 1. naprej, puHtivSi posodo na domu, brez are !
Cenik-, jedilno olje 1. 28; fino 1 32; finojie 1. 34; najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino 1. 48; nam. flnej*e I. R2; nam. najfinejše 1 56; ekstrafino 1. 60-64; spec^jalitetoo olj« l. 72-80.
„Svoji k svojim I" Pričakovajo obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej sfe spoštovanjem
Anton fclroa, Acquedotto 9.
J. KOPAČ
Solkanska cesta št. 9.
cerkvenim upravam,
Svečar v Gorici
priporoča veločantitemu svećenstvu, ter Blavnetnu občinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 nfi.
Ha so ono hv 6u, koje nosijo pretokolirano tvornično znamko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče slr.bejo vrsto za pogrebe in postransko raa-svetljavo cerkva dobivaju se po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za carkve:
Laorima najflneji.......klgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ B „ 1.-
Granis............ „ „ „ —.60
Blago pošilja se na vse strani avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Riunione Adriatica di Sicurta
«4-2	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsili kombinacijah.
Slavnloa In reaervt društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva Premijna ronorva zavarovanja
na življenje Premijna rusorva zavarovanja
proti ognju Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju Reserva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti pro-
minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pro-
minjanju kurzov,bilanca (B) Rezerva speoijalnih dobičkov
zavarovanja na življenjo „	500.O00-™
Občna reserva dobičkov	„ i,idi.l64.86
Urad ravnateljstva : Via Taldirlvo ,br. S (v lastnoj hiš).
gld. 4,000.000-—
„ 13,320 34R-98
1,632,24822
49.465.07 500.000'-
„ 333.822.42
248.33183
NaJnoy«>j6e vesti.
Carigrad 28. Avstro Oger-ki poslanik baron ; Calice j« obiskal danes, na povabilo sultana, vo- ; jnSko bolnico v Gueisesu, kjer delujeta, tudi dva zdravnika rudečega križa avstrijskega.
Carigrad 28 Dev^t členov mirovne pogodbe je že urejenih Pričakovati je »poi azumljf uja iu> d i vlastmi gled« finančue kontrole n*d Grško. Turški i krogi trdč, da bodo zahtevah predno se podpiše ; pogodba, da se uredi tudi krečansko vprašanje.
Trgovinska brzojavke in v leti.
3n4lmpeiia. Pftonien ;.;ijeaen 10.41 10.43 Pšenica j spomlad 1RP8 1075 do 10.77 Ove« za j.'sen 5.86 5.88. - ' Ki-<a jesen 8.31 8. «3. Koruza z* juli 1897. 4.60* 4.62 ,
Pftunica nova od 78 kil. f. 10 85—10.93 od 79 kilo,
10-90 10 65 od 80 kil f. 11.--1105 , od 31. ki), f. U«05 '
10 70 mi «y !<}). »o*. —.— —.—. Ir^men • —•— j proso —•—• —■--
Pšenica: Male ponudbe, dobropovpraAnvanje. vedno rastoče. Prodaja 1801K) mt. st. atari In novi 25 nvč., dražjo ; od včeraj. Oven 25 nvč. Rž. 20 nvč. Koruza 5 nvč. dražje. Vreme: dež.
Norariniraui sladkor for. 11.15 do —'—. Novi ]
po f. 11.40.
c. Kr. pri?, avstr. I
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoloonlh n«
1-dnevni odkaz 2'/4 30-dnovni odkaz 2a/0 S- „ 2 V, 1 3-mosečni „ £•//>/„
»o- , »•/, o- „ „ -av/o
Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstr. volj., stopijo nove obrestne takso v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta 1.1. po dotičnih ol'javuh.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsak ■ „vot..
V	napoleontl: brez obre&t'..
Nakar.iP.ee
Dunaj, VrAgo, PeAto. Brno, Lvnv, '1'ropavo kukur i.a Zagrob, Arad, Hielitz, Gftblonz, Crt>dvc Bibinj. lnoniost, Celovec, Ljubljana, Line, Oioiuuo' Heiohenberg, Baaz in Solnograd, — b r o troSUo .
Knpnj.i in prorlajn
vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovčor.j* ktiponiv
proti odbitku l°/00 provizije, nkaao vseh vr.Mt pod najumestnojsimi pogoji.
Predaj 111 i.
no 'llHiievne listino pogoji po dogf/oru, Krodl r.a dokumonto v Londonu Parizu, Isera-linu ali v drugih mostih — provizija po jako umestnih pogojih, Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Hprojemajo se v pohrano vrednostni papirju alat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — p» pogodbi.
Nafta blagajna izplačuje nakaznice naro^ie banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnovnom oursu. Trst, 20 junija 1897.
Lastnik konsorcij lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni nrednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.