TRST, nedelja 27. novembra 1955 Leto XI. - Št. 281 (3300) PRIHuhSKI dnevnik Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 JtoNISTvo:: UU. MONTECCHI it & "s 7 ^ OGLAS. no ,0 Ur besed,. - NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700. celoietn, 3200 „r. - FLRJ: Izvod .0, mesečno 2,0 mn »Ttn, , ^,P»= trgoC^r^ f-^poaT^8^^^ T TRGOVINSKA ZBORNICA NJENA KOGA Novi predsednik trgovinske ornice prof. Luzzatto Fegiz * n od predsedstva, sveto-IJCeu, sekcij, do članov ko- I '•■j#. I *iOr «0« čeprav gornje izjave ne '"'smo šteti kot program ,. 'c0a vodstva trgovinske “rnice za nadaljnje delo, % Ul fendar v svojem bistou značilna, ker daje težo IN |l«i kPoi v tej najbolj reprezenta-gospodarski ustanovi tistim organom, ki so pod prejšnjim vodstvom !"ioi tb, trioma ob strani in je ■no delovanje trgovinske Junice monopoliziralo pred-s,»o tn v mnogih pri-jerNi celo predsednik sam. “Umljivo je, da pogrevajo napak ali nepravilnega e°nanja določenega vod-,|la' ki je bilo odstranjeno J Pa obnovljeno, ne kori-t bodočemu delu ustanovi se mora razvijati v ^t,transko korist celotnega ju s^Pega gospodarstva, v ko-I * večine gospodarskih ka-in s tem večine pre-(*®tstva. Ne smemo pa po-L1*’- da se je ob reševanju i,Je v trgovinski zbornici ,*uiltt v štiričlanski koaliciji I r° borba za zasedbo mest , P*»em vodstvu in pred-j*e»n za zasedbo predsednica mesta. Ni nobena skriv-!***> da je krščanska demo-ftija skušala na vsak na-' postaviti na mesto prednika svojega človeka, člo-ki bi bil strankarsko ^»an, kur bi gotovo pobilo hude posledice za ls*no gospodarstvo. Ce se ah niso razvile tako, kot j* ta stranka želela, je tre-pripisati predvsem dej-! i da ((Tržačani zelo ceni-*° ustanovo»• i,“ imenovanju novega ^“sedstua trgovinske zbor-e Pa so se prav te stran-i-Vi so se za kulisami ostro za dosego položajev v li^Pu ustanove, kot tudi politične stranke tn {jjVtne, predstavniki raznih i^dnrskih ustanov in novi i).,.,edniJc zbornice sam, za-Ij *' da mora celotno delo-kf trgovinske zbornice slo-Pred vsem na sekcijah, na l /N, ki so stalno v stiku WnNnimi vprašanji posa-lj|j?ntli kategorij, da morajo *e sekcije gonilna sila \n'Ce, predsedstvo pa or-1 Vi vse to koordinira in iiie°Snooi resnega in teme-HJ*® proučevanja vprašanj s predstavniki kate-\j. 5Prejetna sklepe ter tol-k ' je in potrebe celotne-estnega gospodarstva. Ce Predsedstvo, sekcije in ij^tta trgovinske zbornice tJ^Vo imeli to vlogo, izvr--o ' te naloge, potem ne V1”10- da bo trgovinska iC(t. čeprav samo posveti organ, delovala v ko-i, *nesta. Zato ne smemo l0 reti tudi dejstva, da je i(. predsedstvo zbornice po- 1„,io za dva člana. V predlo. :9no Hj °u sta sedaj zastopani %. kovina na drobno ter in mala industrija, ki ijni°?nn° predstavljala dve (i,. sospodarski panogi. I Pse m tem pa moramo 1p potoniti, da je bila te !6j ®tka dejanska vloga tr-%!. , zbornice na vseh go- ' Ve,- lP| trto večina neposrednih *(j ””°lcen zemlje, ker ' I ' zuormce na vsvu IfCkih področjih okrnje-Pr v njenem vodstvu ni . Pdr (JM M w J v * - - — - ' rt Ija naše kmetovalce . Vi j0 slovenski kmetje \ e Poznajo, ki nima z \ ln z njihovimi stanon-’(Dn organizacijami nič Toda vprašanje za-11|, n Slovencev v trgovtn-1 s 0rrtici se ne more ome-\j n‘° na kmetijstvo. Slo-še v drugih gospo-'ti(in. Panogah močno za-1 °liw Tmamo važno vlogo Oo S tako krivično pre- rtniSkem, trgovinskem j trtskern področju. Tu-*eti področjih bi nas ■ Vn “ ° so nas prezrli prt V uu itce v predsedstvu r°d»,c* ore samo *a Ve°s£n< . lo diskriminacijo, Do 9re tudi za dejansko 'o J.Ooninske zbornice, ki ^5,^'titi interese vseh go- kategortj tn slojev « k )Njater' morajo biti za ”Sl. ki « določenih i p0TSlc'11 kategorijah ne-,J'j08ntlo, ne glede na J tio^ nar°dno pripadnost. OOjj te pravice ni upal j? i(„, nihče od predstavni-V^tukih strank. Zato 3ePio, da bo vladni ko- misar pri imenovanju članov posameznih sekcij vse to u-pošteval-Novo vodstvo trgovinske zbornice, njene sekcije in konzulto čaka sedaj trdo delo. Na dnevnem redu je mnogo nerešenih ali delno rešenih vprašanj, ki so življenjskega pomena za mesto. Kot prvo vprašanje, ki spada v pristojnost trgovinske zbornice, je imenovanje dveh članov v odbor, ki bo upravljal rotacijski sklad. Zakon je bil sprejet «s pospešenim postopkom«, sklad pa še vedno ne deluje, ker manjka samo še imenovanje dveh tržaških predstavnikov. Drugo, za tržaško gospodarstvo morda najbolj važno vprašanje, je prosta cona. Prejšnje vodstvo in njegov predsednik sta nasprotovala prosti coni in sta v tem smislu tudi nastopila pred medministrsko komisijo za proučevanje proste cone, ne meneč se. za predloge in zahteve večine gospodarskih kategorij. Sedanje vodstvo in sedanji organi zbornice pa morajo to vprašanje resno pretresti in podvzeti ukrepe, ki bodo v korist večine prebivalstva. Akcija mora biti hitra in odločna, k er bodo v kratkem objavljeni sklepi medministrske komisije in bo vprašanje prišlo v roke vlade in parlamentarnih organov. Pomorstvo, deželna avtonomija, pristanišče, promet, industrija, vsaka panoga je v našem mestu vprašanje zase, ker se njihova rešitev predolgo zavlačuje. Vsa ta in še druga vprašanja so danes pred trgovinsko zbornico, ki jih bo lahko mirno in v splošno korist reševala, če bo šla po poti sodelovanja vseh gospodarskih panog in postala resnična predstavnica tržaškega gospodarstva. s. S. Razvnema se ostra polemika zaradi Sturzove interpelacije Iz Sturzove povezanosti s Scelbo sodijo, da se interpelacija uvršča tudi v Scelbove manevre proti vladi • Nobenega napredka glede ustavnih sodnikov - Predsednik Confindustrie proti vladnemu načrtu o tekočih gorivih (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Ce je Don Stur-zo hotel s svojo interpelacijo o delavnosti predsednika republike še bolj skaliti že tako nečiste vode političnega položaja, se mu je to nedvomno posrečilo. Politična polemika, ki se je razvnela ob vprašanju ustavnih sodnikov, kjet gre pravzaprav za zahtevo po politični diskriminaciji in za nasprotovanje takim zahtevam. se je obogatila za nov element. Obenem pa se nadaljuje ugotavljanje ozadja Sturzovega koraka. Danes je levi neodvisni senator Virgilio Nasi obvestil tisk, da je vložil pri predsedstvu senata naslednjo interpelacijo: ((Vprašujem predsednika viade, ali se mu ne zdi, da je predsedniku italijanske republike dovoljeno sprejema, ti funkcionarje italijanske dr. žave, ki se mu želijo pokloniti ali razpravljati z njim o italijanskih interesih. Nadalje ga vprašujem, ali se DON STURZO VZHODNONEMŠKI NASTOP proti bonnsksmu oboroževanju Vesti o možnosti novih kompromisnih predlogov za rešitev nemškega vprašanja so v Londonu in VVashingtonu sprejeli zelo rezervirano BERLIN, 26. — Vzhodno- nemška vlada je včeraj predlagala bonnski vladi, naj ustavi vse ukrepe za oborožitev Zahodne Nemčije. V izjavi, ki vsebuje ta predlog, opozarja vzhodnonemška vlada, da je to sovjetske vlade, s katero ta zavrača iransko spomenico od 17. oktobra. Ta spomenica odgovarja na sovjetsko noto od 12. oktobra, s katero je sovjetska vlada protestirala zaradi pristopa Irana v bag- podobne predloge vseboval že . dadski pakt. njen memorandum, ki je bil Na tiskovmj konferenci, ki predložen konferenci štirih zunanjih ministrov v Ženevi, «medtem ko je bonnska vlada tudi takrat vztrajala, naj se vsa Nemčija vključi v NATO«. Obenem ponavlja vzhodnonemška vlada svoj znani predlog o ustanovitvi vsenemške-ga sveta. Vzhodnonemška izjava pravi tudi, da ima zahodni predlog, naj bi bile prihodnjo jesen v vsej Nemčiji volitve, predvsem namen, «da se oboroži vsa dežela in vključi v NATO«. Izjava opozarja tudi. da bo oboroževanje Zahodne Nemčije in njeno članstvo v NATO ((pomenilo dolgotrajno nadaljevanje razdeljenosti Nemčije«. Kot poroča vzhodnonemšk. tisk, je bila na predvčerajšnji seji prezidija vzhodnonemške vlade sklenjena njena pre-osnova oin ustanovitev vrste novih ministrstev. Med drugim bo ((služba državne varnosti«, ki je bila do leta 1953 ministrstvo za državno varnost in je bila nato podrejena notranjemu ministrstvu, spet postala samostojno ministrstvo. V moskovskih diplomatskih krogih pa pripisujejo «dvema nevtralnima državama, prvi skandinavski in drugi balkanski«, namen, da predložita nov načrt za rešitev nemškega vprašanja. Po tem načrtu naj bi se združena Nemčija istočasno pridružila varšavskemu in atlantskemu paktu in tako postala vez med obema blokoma, ki bi se oba obvezala, da Nemčije ne bosta oborože-vala. Vendar dodajajo, da gre zanekrat samo za zasebne razgovore in da ni bila vprašana za svet niti sovjetska vlada V VVashingtonu te vesti doslej niso uradno komentirali. V političnih krogih pa zatrjujejo, da ameriške oblasti ničesar ne vedo o takšnih načrtih in da je vesti treba sprejeti z največjo rezerviranostjo. Pa tudi glede praktične možnosti izvedbe takšnih načrtov kažejo v VVashingtonu precejšnjo skepso. V londonskih uradnih krogih prav tako niso hoteli dati nobenega komentarja V nekaterih krogih se sprašujejo ali ne gre morda za poskusni balon sovjetske vlade. Sovjetska nota iranski vladi MOSKVA. 26. — Sovjetski zunanji minister Molotov je danes popoldne izročil iranskemu odpravniku poslov no- je bila popoldne, je načelnik tiskovnega urada Iljišov sporočil novinarjem vsebino note. V noti je rečeno, da se je iranska vlada skljub prijateljskim opominom Sovjetske zveze pridružila bagdadskemu paktu in s tem postala član vojaške skupine, ki pomeni orodje nekaterih napadalnih krogov, ter je povezala svoje interese s silami, ki so ji tuje in ki imajo namen ohraniti in vzpostaviti kolonialno odvisnost držav tega področja«. ((Sovjetska vlada, je dalje rečeno v noti, ima za potrebno ponoviti, da pristop Irana v bagdadski pakt ni v skladu z interesom vzpostavitve miru in varnosti na Bližnjem in Srednjem vzhodu in je hkrati v nasprotju z odnosi dobrega sosedstva med Iranom in Sovjetsko zvezo ter s sporazumi. Ki jih je Iran sklenil.« Zatem kritizira nota bagdadski pakt in poudarja, da je napadalnega značaj, ter med drugim pravi, da ZDA in Velika Britanija večajo dobave orožja državam tega pakta. kar povzroča še večjo zapletenost na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Dalje pravi nota, da ustanovitev vojaških oporišč v Turčiji in drugi ukrepi, ki so bili storjeni pod vodstvom ZDA. težijo po spre-menitvi te države v strateško vojaško oporišče, sovražno bližnjim miroljubnim državam«. Sovjetski dokument označuje bagdadski pakt kot sklep med NATO in SEATO, ki je nevaren za mir in ki lahko potegne države članice v vojaške spopade, do katerih bi utegnilo priti v drugih delih sveta. Nota poudarja zatem, da Irana nihče ne ogroža, in za-, vrača trditve iranske vlade da njena politika temelji na borbi proti sleherni kolonialni politiki, ter poudarja navzočnost tujih vojaških in civilnih svetovalcev. Nota zavrača tudi trditv.-vlade, da je njen pristop v bagdadski pakt v skladu z listino OZN, ter dodaja, da povzroča ta pristop resno škodo sovjetsko-iranskim odnosom. BEOGRAD, 26. — Danes sta prispela v Beograd Jean Bae-len, novi francoski veleposlanik, in A. Malik, prvi pakistanski poslanik v Jugoslaviji. Prav tako je danes z letalom prispel v Beograd novi šef ameriške misije za vojaško pomoč, brigadni general John W a te rs. mu ne zdi nedopustno, da poglavar neke tuje države spre. jema vojaško uvrščene funkcionarje nekega italijanskega ministrstva in jim narekuje direktive, ki jih je mogoče razlagati kot aktivno vmešavanje neke neitalijanske in neodgovorne oblasti v italijanske zadeve«. Ta sprotisturzovska« interpelacija se nanaša na nedavni sprejem funkcionarjev rimskega notranjega ministrstva v Vatikanu in na takratni papežev nagovor, ki je obravnaval adobro vladanje«. Ta primer navajajo tudi nekateri listi, med njimi turinska «Stampa-Sera», ki prav tako poudarja, da gre tu za tujo državo. Kamen, ki ga je sprožil don Sturzo, utegne torej sprožiti cel plaz. V tem primeru pa se utegne uresničiti eden izmed namenov, ki se verjetno skrivajo za Sturzovim korakom. Velik del tiska namrej izraža mnenje, da je stari sicilski duhovnik le preveč tesno povezan s Scelbo, da tudi v tem koraku ne bi bilo mogoče videti sedanjega očitnega Scel-bovega prizadevanja, da bi povzročil čim več težav Segni-ju in Eanfaniju. Vladna kriza bi bila danes skrajno težko rešljiva, huda notranja kriza v demokristjanski stranki pa bi prav tako povsem paralizirala večino, na katero se oslanja vlada. Brez posledic za Segnija in Fanfanija pa ((sturzovščina« verjetno ne bo. Na področju ustavnega sodišča ni ničesar novega. Predsednik poslanske zbornice Leone se je odpeljal za dva dni v Neapelj, kar pomeni, da so se za ta čas ustavili tudi posredovalni poskusi. Medtem se pojavlja nova hipoteza za rešitev kočljivega vprašanja petega kandidata: njegovo izbiro naj bi prepustili kakemu nepristranskemu in uglednemu forumu. Republikanci pravijo naravnost, naj bi bil to Gronchi. Nadalje se dišijo predlogi, naj bi petega kandidata izbrali med neodvisnimi. Gronchi pa naj bi med pet ustavnih sodnikov, ki jih ima pravico sam imenovati, vključil komunista Cri-safullija in monarhista Con-dorellija. Zdi se, da je sam Kvirinai najmanj navdušen nad to možnostjo. Za torek ob 10. uri je bila sklicana seja vlade. Čeprav dnevni red ni bil objavljen, je zelo verjetno, da se bodo ministri ukvarjali tudi z ureditvijo zemljiških pogodb. Prejšnji teden so se pojavili glasovi, da je pripravljanje vladnega načrta dozorelo tako daleč. da ga je že mogoče predložiti ministrskemu svetu v odobritev. Poleg tega se bo vlada gotovo morala ukvarjati s kočljivim vprašanjem, kje dobiti denar za povišanje plač šolnikov. Danes predpoldne je ministrski predsednik Segni sprejel predstavnike enotne šolske fronte. Po polurnem razgovoru je vodja delegacije prof. Giuditta izjavil, da ni bilo konkretnih sklepov. Popoldne je šolska fronta izdala poročilo, ki pravi, da predsednik vlade ni omenil nobene vladne obveznosti, da čimprej zadovoljivo uredi vprašanje dokončnih poviškov, temveč je samo zanikal lestvice, objavljene v tisku, »čeprav se točno ujemajo s tistimi, ki jih je šolski fronti sporočilo prosvetno ministrstvo«. Končno grozi poročilo, da se bodo šolniki »vedeli ravnati«. Predsednik Confindustrie De Micheli pa je danes napadel vladne popravke k zakonskemu načrtu o tekočih gorivih. De Micheli je dejal, da bi moral biti glavni namen zakona, «da se v čimkrajšem času načrpa čim več petroleja«, da pa se zdi, da ima vlada »eno samo skrb: preprečiti, da zasebniki ne bi mogli dobiti iz petrolejske industrije pretiranih dobičkov«. De Micheli se je tudi pritožil, da vlada ne upošteva dovolj ((tehničnega in finančnega prispevka, ki ga lahko dajo tuje družbe«. A P. Francoska letala za Izrael PARIZ, 26. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je dgries sporočil, da FRANCOSKI TISK OBSOJA ravnanje vlade in skupščine Večina napoveduje padec vlade - KPF bo glasovala proti zaupnici PARIZ, 26. Pariški tisk so zadnje dni poslali Izraelu določeno število francoskih reaktivnih letal vrste «Ouragan» in to v okviru dolgoročnih naročil Izraela v Franciji. To je prvikrat, da so Francozi uradno potrdjli prodajo reaktivnih letal Izraelu. Predstavnik oa ni hotel povedati, koliko letal je bilo poslanih. Pomočnik voditelja izraelske delegacije v OZN Kidron je sinoči poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, s katerim protestira zaradi »stalnih napadalnih dejanj proti Izraelu, ki se ponavljajo pod nad- se obdrži," razen če "ne* bodo je danes v veliki večini pesimističen glede izida glasovanja o zaupnici vladi. Na splošno prevladuje mnenje, da poslanska skupina KPF to pot ne bo glasovala za zaupnico. To je danes izjavil tudi Jacqučs Duclos, ki je dejal: »Mislim, da bomo glasovali proti Fauru. Toda komunistična skupina bo določila svoje stališče šele v torek«. Pri tem je dodal, da je to samo njegovo osebno mnenje, vendar pa menijo, da tega ne bi izjavil, če bi bila kaka možnost, da bo njegova skupina odločila drugače. Brez glasov te skupine ima Fau-rova vlada malo možnosti, da zorstvom in vodstvom egip' tovske vlade in ki resno ogrožajo mednarodni mir in varnost«. Nota pravi med drugim, da hoče «Egipt ohraniti napetost ob izraelskih mejah, zato da pripravi pot za obsežne vojaške operacije«. socialni republikanci v zadnjem trenutku sklenili, da se vzdržijo glasovanja. Toda tudi ta možnost je zelo šibka. «Le Monde« piše nocoj, da če z ene strani ne bi izglasovanje zaupnice k ničemer prjpomoglo, bi bil negativen glas še manj koristen, v pr- vem primeru, ker bi Fauru bilo prav tako težko, da od skupščine doseže odobritev volitev v februarju, v drugem primeru pa, ker ne bi bilo več ne vlade, ne predčasnih volitev in ne volilne reforme. Nova vlada bi morala načeti vso zadevo znova. Medtem javljajo, da bo Fau-re imel jutri govor, v katerem bo zagovarjal vzroke, zaradi katerih je postavil vprašanje zaupnice. Razen konservativnega »Fi-garo« in neodvisnega »Pari-sien Libere« se lahko reče, da se vsi glavni francoski listi strinjajo v tem, da v enaki meri usmerjajo svojo kritiko proti vladi in skupščini zaradi načina, kako sta se ena in druga obnašali v tem »neverjetnem« dvoboju, ki traja že več tednov. Politični opazovalci teh listov da bi bilo bolje za skupščino, če bi strmoglavila Fauro-vo vlado pred enim mesecem in bi s tem prihranila dolge razprave. Drugi listi pa so drugačnega mnenja in napadajo predvsem vlado. Levičarski neodvisni »Combat« piše, da bo v torek šlo predvsem za to, da «se sodi ravnanje vlade, ki odklanja takojšnjo razpravo o svoji politiki«. Tudi desničarski radikalni list «Au-rore« kaže začudenje zaradi »presenetljive« zahteve politika, ki odklanja razpravo o politiki s poslanci. »Vladna spletka se zdi jasna; ni ji toliko za predčasne volitve, kakor da ohrani v življenju stari zakon«. Socialistični »Populaire« pripominja: »Vsak dan postaja bolj jasno, da smo imeli prav, ko smo označili predlog za povečini napovedujejo v to- i predčasne volitve kot poizkus rek vladno krizo. | vlade, da se izogne finančnim »Parisien Libere« zvrača zapadlostim in da organizira večjo krivdo za sedanji po-j volitve, še preden se falimen-ložaj na skupščino in pravi, tarni obračun sedanje zakonodajne dobe izobrazi v de- janja in številke«. »Franc Ti- ZSSB URADNO POTRJUJE EKSPLOZIJO VODIKOVI' HOWBE reur>> so<*'' Rr'za ----------------------------------------------------- ' _________ ‘ * ** *' I bežna. «Express» pa samo po- ] udarja, da bi «samo morebit-' ni komunistični glasovi lahko rešili vlado«. Progresistični »Liberation« obtožuje predsednika vlade, da je konec koncev pomagal pri spletkah za za- kasnitev volitev «s svojimi obotavljanji, s svojimi akrobacijami in s svojimi protislovnimi premetenostmi«. »Hu-manitč« pa je mnenja, da »bi __ zadostovalo nekaj dni, da bi 1 o poročilu Ihsmm je bila v ZHKK prectkiiAeua je bila premajhna, da bi lahko sprejela vso ljubitelje slovenske pesmi Nova dvorana na stadionu sl. maj* je bila včeraj premajhna, da bi lahko sprejela vse ti ste, ki hi želeli slišati priljubljeni Slovenski vokalni oktet že sinoči na njegovem prvem koncertu. Zato so se mnogi, ki so hoteli biti na vsak način na koncertu že včeraj, morali zadovoljiti s stojišči. Tržaško občinstvo pozna oktetovce že prav natančno. to se pravi vsakega člana okteta posebej. In ker je včeraj zvečer oktet pel pesmi, ki jih je občinstvo že kdaj slišalo, se je lahko toliko bolj posvetilo tistemu natančnemu poslušanju izvajanja, ki je sicer nekoliko manj mogoče, kadar ljudje poslušajo neko pesem prvič, zlasti še. če gre za neznano pesem. Tako so JUTRI POPOLDME S POMOLA ŠTEV. 171 S JOSCANO* ODPLUJE še 270 izseljencev v Avstralijo Poteg 170 delavcev in družinskih članov se bo na ladjo vkrcala tudi skupina beguncev in izseljencev iz Benečije čuje nobene klavzule, Jci bi . se nanašala na višino in vrsto i izseljencev, da najdejo zaslu-mesečnih prejemkov le-teh. žek in kruh v daljni Avstra-Torej tehtnost odločbe ni v MJ1* Na desetine podobnih od-tem, kakšni so ti mesečni pre-: hodov že štejemo v Trstu, jemki, to je po katerih lestvi- vendar se ni nanje se nince cah so se izplačevali name-' privadil, in se vsakemu me-ščencem ZVU, marveč v dej- ščanu zdi, ko gleda, da kako stvu da velja za vse tiste, bele ladje privezane ob po- ’ ... . —IT.,_____1 1- , n ; «-* I1CO lurtott izrtt Na pomolu št. VI bomo da- ] mudoma ustavil. Ob izstopu nes zopet priča žalostnemu ---------------!1- i*1-- 1---- poslavljanju znancev, sorodnikov in prijateljev, saj se bo na parnik «Toscana» ponovno vkrcalo 270 lržašxih ki so bili nameščeni od ZVU in so zato spadali v njeno kompetenco. Zato je utemeljevanje sedanjih področnih oblasti (proti izplačevanju te nagrade nameščencem slovenskih šol). mol vkrcavajo izseljence, kot da bi sodeloval pri čudnem obredu, nič manj žalostnemu kot pogrebu dragega prijatelja. Statistiki so s točnimi podatki jasno prikazali, koliko iz vozila je videl neko žensko na tleh in očividci so mu povedali, da je ta med prekoračenjem ceste udarila z glavo ob njegovo vozilo. Zensko, ki so jo identificirali za 47-letno Irmo Gomisel por. Manzini iz Ul. Pascoli. so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi verjetnega zloma leve ključnice, lažjega možganskega pretresa in globoke rane na glavi pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na II. kirurškem oddelku. da so bili slovenski šolniki 11 je izseljencev, iz kakšnih slojev izhajajo in koliko je med po ^členu , Ukaza št.^ 18 njimi mladih sinov in hčera ZVU, .ekonomsko izenačeni z, t;.a.k.h staršev Ti podatkj nameščenci na italijanskih šo-, Trst por„ni_ Vendar lah« v tem P™'ru pr««; ne bo mogla nikoli nobe-nicno. ker „• slo tu. le za do- P slatMtika točno odraziti ločevanje višine njihoum me-1 matere, katero smo vi- seč«,h prejemkov, ne pa za ^ pri zadnjem odhodu par- Ostale vesti iz trlaike kronike na 5. strani. odvisnost nameščencev slovenskih šol od italijanskih oblasti (tem so vedno pravno pripadali le nameščenci na'danes pričeli vkrcevati okrog nika, kako se je krčevito oklepala železne ograje pred pomorsko postajo in že brez solz, saj si je skoro oči izjo* kala, strmela proti ladji, da zadnjič vidi svojega sina. Vse tržaško mesto je taka mati, ki se nemočna poslavlja od svojih otrok, katerim ni mogla nuditi zaupanja v boljšo bodočnost. Tržaški izseljenci se bodo Skupščina profesorjev sindikata srednje šole italijanskih šolah). Nameščenci slovenskih šol so bili od vsega začetka do konca, to je do predaje oblasti nameščeni od ZVU in so od te prejemali svoje namestitvene dekrete. Tu ni torej nobenega dvoma, da so bili direktni nameščenci ZVU in da jim gre zato nagrada z isto pravico kot vsem drugim. Formulo «ekonomska izenačenosti) je treba upoštevati le kot ureditev, ki naj bi pomagala določati višino mesečnih prejemkov nameščencev slovenskih šol, nikakor pa ne kot odločbo, ki naj bi pomenila, da so spadali tudi za časa ZVU pod kompetenco italijanskih oblasti in jim zato posebna nagrada ne pripada. Vsi bivši nameščenci ZVU so z odlokom generalnega vladnega komisarja od 23- 11. ure dopoldne, ko se bo vkrcalo 170 delavcev in 120 družinskih članov. Za njimi se bo vkrcalo 100 beguncev. Komisija CIME računa, da se bodo Tržačani in begunci vkrcali do 13. ure. Po kratkem odmoru se bodo ob 14.30 pričeli vkrcavati izseljenci iz Benečije, katerih se bo vkrcalo 360 in katere je zbral oddelek CIME v Benetkah. Predvidevajo, da se bo vkrcavanje končalo ob 16.40 in da bo parnik takoj nato odplul. Ladja bo priplula v Free-mantle 30. decembra, od koder bo nadaljevala vožnjo v ostala avstralska pristanišča Melbourne, Sydney in Brisbane. Zaradi tatvine prijavljen sodišču 28. septembra letos je 53- septembra 1955, štev. 275 za-1 letni Marij Samec iz Oreha varovani glede svoje službe, prijavil policijskim oblastem. in mesečnih prejemkov do 31.1 da mu je dan prej v decembra 1955, ko tujim dr- gostilni neznani zlikov neki zlikovec u- žavljanom službeno razmerje kradel 1Z zadnjega hlačnega preneha ,n prejmejo odprav-! **pa denarnico s 6.000 lirami nino v oblik, šest mesečnih » osebnim, dokumenti. Poli-plač, medlem ko se drugi dn'«ja )= uvedla preiskavo in takrat lahko služb, odpovedo "a P"®1.*«1. Samtavega opisa in prejmejo enake socialne so identificiral, žeparja za 22- dobnne, kot oni. ki službo izgubijo; za nameščence slovenskih šol, čeprav so bili nameščenci ZVU, ta odlok ne | letnega Pietra Brecevicha brez stalnega bivališča. Slednjega pa ni bilo mogoče aretirati vse do 24. tega meseca Danes bo ob 10. uri dopoldne v prostorih Delavske zbornice skupščina profesorjev, ki jo je sklical sindikat srednje šole. Skupščine se bo udeležil tudi predstavnik o-srednje sindikalne organizaei. je Enotne šolske fronte prof. Ottani. Na skupščini bodo razpravljali o nadaljnji sindikalni akciji profesorjev, ki bi utegnila privesti tudi do stavke, če se ne reši spor med profesorji - in vlado v vsedržavnem okviru. Plačne razpredel, niče, ki jih je predložilo zakladno ministrstvo za dokončno ureditev plač profesorjev srednjih šol, so namreč nezadovoljive, ker so predvidene plače celo mnogo nižje od tistih, ki jih je svoj čas obljubljal prosvetni minister Rossi. poslušalci lahko ugotovili, kako je tie-no le.iia Gallusova Ecce, quomodo moritur justus, s katero se je koncert pričel. Predali so se lahko nadalje popolnemu užitku ob poslušanju Mirkove Na trgu, Prelovčeve Sedem rož in verjetno so imeli tudi občutek, da Bučarjeva Tam, kjer pisana so polja ni bila še noben-krat tako dovršeno zapeta. Po kratkem odmoru so sledile štiri neslovenske pesmi. Zopet je zavladalo nepopisno navdušenje ob prekrasni črnski du..o»ni pc.mi Svving Low, dveh lu^aiskt—, ruskem Večernem zvonu ter ob Mo-kranjčevi I rukoveti. Zlasti ob zadnji nam postane jasno, zakaj ima lahko oktet tolikšne uspehe v inozemstvu in zakaj smatrajo v tujini njegove programe z jugoslovansko glasbo za odkritje. Drugi del koncerta je bil posvečen slovenski narodni pesmi. Vrstile so se pesmi, ki so sicer občinstvu znane, a vendar se zde v tako dovršenem izvajanju, kot nam ga lahko nudi pač samo ta oktet, vedno nove. Vedno se nam namreč zdi, da še nismo tega in onega opazili, ko smo pesem kdaj prej slišali; kadarkoli jo slišimo, se nam odpirajo vedno nove lepote, bodisi v pesmi sami ali v izvedbi. Najbrž bi bilo zelo težko reči, kaj bi raje ljudje poslušali — ali žametni glas Boža Grošlja, ali bariton in bas bratov Petrovčičev, ali čudovito lirični tenor Janeza Lipuščka, ali Gašperja Dermote, o katerem se nam je včeraj zdelo, da je postal njegov glas še lepši, ali Kozlevčarja, ko poje Ribničana ...vse bi pač radi poslušali še in še. Tako tudi včeraj niso odnehali, dokler niso oktetovci kljub zelo dolgemu sporedu dodali še tri pesmi; Kolo, Bolem mi leži in Plovi, plovi. Danes zvečer bo oktet nastopil še enkrat, tako da bodo lahko prišli na koncert še vsi tisti, ki včeraj niso mogli priti. Prepričani pa smo, da bo med njimi tudi marsikdo, ki je bil že včeraj, pa ne bo hotel opustiti zlate priložnosti, da sliši te umetnike še enkrat. — rho — Resolucija žena dr. Palamari Zahteva po ukrepih proti naraščanju cen v e Ij a, kakor sklep a m oi z v,eh*o je končno le padel v ro-v 1J ' ... i ... lep lavnim orpannm Mlanemč ne.menovanj v šolskem letu ke lavnim organom Mladenič J955-56 ,« iz socialnih krivic.,I? priiel prenočevat vjjud- Ici so se neimenovanim zgo- *ko Prenočišče v Ul. Ponda-rf le res’ 8 namesto na postelji, je " • 1 bil prisiljen prespati noč na Odlok, ki je znal vsaj ne- trdih deskah policijske celi-kaj urediti za bivše name-|C)J 0(j )coder so KB posia]j v ščence ZVU, čeprav je po vse- koronejske zapore in ga pri- 24, t. m. je bilo v mali dvorani’ gledališča »Rossetti« zborovanje žena, ki ga je organi, zirala UDI in na katerem so razpravljale o podražitvi olja in o draginji sploh. Zene so tudi sprejele resolucijo o tem vprašanju in jo naslovile na vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro. V njej pravijo, da so vznemirjene zaradi stalnega slabšanja mestnega gospodarskega položaja, ki ga povzročata predvsem špekulacija zasebnikov in pomanjkanje učinkovitih ukrepov vlade in krajevnih oblasti. Zato zahtevajo žene uresničenje integralne proste cone kakor jo zahtevajo vse kategorije prebivalstva. Nadalje zahtevajo ustanovitev občinske konsumne ustanove na podlagi veljavnih zakonov ter na podlagi uspehov, ki so Jih podobne ustanove dosegle v Rimu, Bologni, Florenci in drugod pri zbijanju cen. To nalogo bi morale opravljati v Trstu tudi Delavske zadruge z nakupom velikih količin po-trošnega blaga neposredno v krajih proizvodnje. Končno zahtevajo, naj vlada in vladj-ni komisariat ukreneta vse po. trebno, da se zavre špekulacija proizvajalcev in trgovcev Otvoritvena predstava v gledališču «Verdi» Gioacchino Rossini: aMojzesa KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA DANES, 27 t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu aPRVI MAJ* - Vrdelska cesta 7 PROGRAM Jacobus Gallus: ECCE, QUOMODO MORITUR IU-STUS; Vasilij Mirk: NA TRGU: Anton Hajdrih: JADRANSKO MORJE; Janko Ravnik: KAM SI SLA; Zorko Prelovec: SEDEM ROZ; Danilo Bučar: TAM KJER PISANA SO POLJA: Negro spiritual: SWING LOW, SWEET CHARIOT; Krsto Odak: DREMLJE MI SE, DREMLJE; Oskar Dev: O JESENSKE DUGE NOČI; Sergej 2arov: VEČERNI ZVON; Stevan Mokra-njac: I. RUKOVET. Odmor Pavle Kernjak: TI POBIČ JA K’NA LUMPAJ; Rado Simoniti: MRZEL VETER TEBE ZENE; Danilo Švara: MOJ OČKA; Matija Tomc: KO SO FANTJE PROTI VASI SLI; Matija Tomc: ZAGORSKI ZVONOVI; France Marolt: RIBNIŠKA; Josip Pavčič: POLKA; Rado Simoniti: KAJ TI JE, DEKLICA; France Marolt: KAJ BI JAZ TEBI DAL; Zdravko Svikaršič: CEJ SO TI- STE STEZICE; Karel Pahor: PA SE SLIS; Janez Bole: NOCOJ PA, OH, NOCOJ. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15-11 - tel. 31-119 danes od 11. do 13. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta v ddorani. OD VČERAJ DO DANES MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA j /llfifjftzzitio iftafflo Skladišče: TRST ■ Ul. N. Niculo 22 - tel. »I**38 Ime, ki pomeni vse za poznavalce blaga Ime, ki pomeni • v .. kvaliteto - modo - jamstvo - zaupanje za potrošm ® klasičnega moškega in ženskega blag® Z nakupom dobrega angleškega In domačega blaga prihranite Okličite im) in ie prepričujte a,'tekne ! Ione Mihelič v galeriji «'lriestcr> V umetniški galeriji «Trie-ste», v Drevoredu XX. septembra razstavlja svoja dela slovenski slikar Tone Mihelič. Razstava bo odprta do 30. novembra. Mihelič razstavlja 61 oljnatih del ter različne risbe in osnutke. ROJSTVA, SMRTI IN POHOKk. Dne 26. novembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb, po-rok je bilo 5. POROČILI SO SE: mehanik Mario Tofrano in baristka Io-landa Indrigo, električar M-assl-milia.no Giurini In gospodinja Lucia Rahovac, poljedelec Jos.p Maver in učiteljica Gennana Korče, arhitekt Guido Gortan in gospodinta Piera Cardassl. šofer Bruno Degan in šivilja Brunu Verginella. UMRLI SO: 79-letna Lina Se-nian por Brudn.jak, 68-letna Gio-vanna Paar por. Battan. 64-let-ni Adam Brajda. 78-letna Mariju Smerdel por. Macarol. 32-letni Narciso Ctvilla. 80-letna Alojzija Zlobec. 67-letna Elena Robba vd. Vojna škoda V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri: A.T.A. - Ul. S. Nicolb 3/a Tel. 38-733 mlro Agosti in prodajalka Livia Coli arini, šofer Giuseppe Nacino-vroh in šivilja Leonilla Zappetti. strugar Stetano Sindici in gospodinja Rita Pizzi, elektrotehnik Claudio Zorzin in uradnica Annamaria Rozze, motorist Fer-ruccio Bertoldi Iti natakarica Luigia Cicuttini, mehanik Vitto-rio Forti in dnevničarka Milena Basezzl, študent Venerando Sin-covich in gospodinja Annamaria Rimoldi. uradnik Elio Gaddi in gospodinja Regina Tucci, barist Luigi Fortunat.i Corona in gospodinja Fausta Rusconl, barist Rihard Betič in uradnica Ans-da Adaniolli, mehanik Mario Gei-leni In likarica Lidia Gregori. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 4,6, naj- nižja 0,8. ob 17 uri 3.8 stopinje; zračni tlak 1026,6 rahlo narašča, veter 16 km na uro s severovzhoda, vlaga 27 odst., nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 11,5. V gledališču »Verdi« je bila sinoči otvoritvena predstava operne sezone 1955-56 z uprizoritvijo Rossinijeve opere »Mojzes«. To monumentalno operno delo, ki se zaradi svojih velikih pevskih in tehničnih zahtev le bolj poredko pojavlja v repertoarjih opernih gledališč (v Trstu je bila zadnjikrat predvajana pred 34 leti), je'prišlo v tokratni tržaški uprizoritvi do polne veljave, kar je zasluga vseh nastopajočih, od odlično pripravljenega orkestra pod taktirko dirigenta Franca Capuane, solistov, plesalcev do zbora. Na Bison, 71-letnl Pietro Felluga, 79-letnj Domenico Franzil, 74-letni Rodolfo Zorba. 60-letnl Bruno Erntsto Geat. OKLICI: Železničar Ettore Malisaoi ir. gospodinja Maria Carmela Nu-cera. mizar Rudolf Baša In gospodinja Ollmoia Tummolo. nameščenec Mauro Maurietlo in gospodinja Nives SuIIig, uradnik Sergio Visentinl in šivilja Giu-sepplna Clari, težak Antonio Zor-zenoni in gospodinja Karolina Vatovec vd.. Dujmovič, elektro-varilec Giovanni Bratta In gospodinja Eufemia Visentin vd. Paoletti, zdravnik Francesco Gasparini in študentka Elda Monte-risl, slaščičar Franc Novak Pl gospodinja Bruna Žaro. težak Renzo Prizzon in gospodinja Zofija Jerič, odrski tehnik Enitio Viscovich in šivilja Silvana lhr ker. težak VJttorio Zuanelli in šivilja Lidia Folin, pomorščak Ra NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdari 2: C (polja, Ul Belpoggio 4; ne Colle. Ul. P. Revoltella 42; De-pangher. Ul. S. Giusto 1; Man-zonj. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44; Rovls, Trg Goldoni 8. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5- Benussi. Ul. Cavana 11; Al Galeno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasini, Trg Ll-berta 6: Harabaglia v Barkov-Ijah in Nicoli v Skednju. trna ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V TOREK 29. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Ivan Cankar: Martin Kačur KINO NAŠA ŽENA štev. 11 s krojno prilogo je v prodaji pri običajnih prodajalcih. ‘ Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«, Danes 27. t. m. bo od 9. do 12. ure redni sestanek. Člani rvaj prevzamejo novosti med sestankom. Dospela Je revija »Nsva filatelija« štev. 8. Društvo slovenskih srednješolcev obvešča, da je današnji ples zaradi tehničnih ovir odložen na nedoločen čas. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grobove pok. Josipa Sosiča, Ivana Vrerpca in Antona Hrovatina z Opčin, daruje družina C. Danev 2000 lir za Dijaško Matico. BENETKE BARI CAGBIARI FIRENZE GENOVA MILANO NA POLI PALERMO ROMA TORINO LOTERIJA 39 70 28 86 40 3 81 36 55 12 47 75 13 27 1 42 10 55 38 75 39 90 2 41 16 30 23 69 4 53 85 8 83 10 81 63 88 85 61 27 66 71 16 84 18 77 1 71 15 70 Rossetti. 16.00: Kalmanova opereta «Bajadera»; 21.00: Lebar- jeva opereta »Eva«, Excelsior. 14.30: »Simfonija ljubezni« (Schubert). Marina Vla-dy, Claude Laydu, Lucia Bose. Fenice. 14.30: «Mož brez strahu«, Kirk Douglas. Jeanne Crain. Nazlonale. 14.30: »Simba«, Dick Bogarde. Donaid Sirnien, Virginia Mac Kenna. Filodrammfitico. 14.30: »Plamteč poljub«, Jack Palance. Baibata Rush -Siiperclneina, Zaprto zaradi obnove Arcobaleoo. 14.00: »Pustolovec iz Hongkonga«, ciark Gable in Susan Ha.vvvard. Astra Rojan. 14.30: »Amerikanec v Rimu«, Alberu) Sordi, Maria Pia Casillo. Capital. 13.00: «Cirkus s 3 arenami«. Jerr,y Levvis, D Martin. Cristallo. 14.00: »Orli v neskončnosti«, J. Sievvart, J. AUyson. Grattacielo. 14.00: »Nad usodo« Eleonor Parker in G een i-ord. Alabarda. 14.00: »S karavano proti iugu», Tyrone Povver in Susan Ha.vvvard. Ariston. 10.00: 15.00: «Quo va- diš?«, Robert Taylor. Deboran Kerr in Leo Genn. Armonia. 14.00: «0rzni vitez«. J. Wayne. V. RalSion, Aurora. 14.00: »Edenška doiina«, po Steinbeckovem romanu, jame® Dean in Julie Harris. Garibaldi. 14.00: »Bengalski gusarji«, R. Egan in D. Adams. Ideale. 14.30: «Zaklad v Riu«, F. Lamas. R Fleming. Im pero. 14.30: »Smo možje ali korporali«, Toth. Italia. 14.00: «Zadnj!h pet minut«, Linda Danieli, Viitono De biča in Rossano Brazzi.. S. Marco. 14.00: «Okno na dvorišče« J Stevvart, Grace Kellv. Kino ob morju. 15.00: »Dekleta iz Sanfrediana«. Antonio Ci-fariello, Rossana Podesta. Moderno. ;4.00: «Toto v peklu«, Totb, Maria Frau. Fulvia Fran. ca. Mladolenim prepovedano. Savona. 14.00: «Usoda na asfaltu«, Kirk Douglas Vial«. 14.30: «RazboJrviki brez valce: 9.00 Ritmičnlpah^1 ^ 9.30 Mladinski tednik. 10- |n bena matineja; 10-3° simfoni5" dom: 11.00 Nedeljski koncert; 13.45 Glasba i5.30 15.00 Naši kraji inJT (^ncert. orc"?vetni ob*of: strojnice«, G. Raft. D Hart. Vittorio Veneto. DELAVNICA mehaničnih izdelkov A. Fabiani THST — UL. COH1I 2 — PBU 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno 10 električno varjenje. Popravila na krovu: mntmjev Diesel, parnih strojev In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. s lovno vlogo je pel bolgarski basist Boris Christov. Njegov bim kritnčen, je popolnoma prezrl nameščence slovenskih šol, kajti teden dni po njegovem izidu je ostalo okoli 40 nameščencev slovenskih šol brez službe in brez mesečnih prejemkov, da ne govorimo o tem, da niso prejeli za svoje večletno službovanje nobene odpravnine ali druge socialne dobrine, oni pa, kt »o ostali v službi, so bili vsi pvstaljeni med začetnike in je okoli 30 nameščencev slovenskih šol izgubil o 2n do 50 tisoč od svojih javili sodišču. Nesreča na delu Mojzes je bil markantno po stavljen, pevsko pa odličen. Njegov močni in lepo barvani glas se kot nalašč prilega za take vloge. Qb njem so se uveljavili predvsem sopranistka Anita Corridori kot Anai-da, basist Antonio Mussaria. basist Plinio Clabasi kot Faraon, sopranistka Laura Dr dier kot Faraonova žena, tenorist Ermanno Lorenzi kot Mojzesov brat Elisero ter tenorist Attilio Planinšek kot Faraonov sin Arne nov, ki je svojo pevsko zelo težko vlogo, razen spodrsljaja v prvem dejanju, lepo izpeljal. V baletnem vložku je kot solistka nastopila Nives Poli. ki je žela aplavz pri odprti sceni. Spričo uspeha, ki ga je doseglo ob naklonjenosti in prednosti, ki mu jo je dokazala javnost, podjetje 1’organizzazioiie VITTADELLO Pešec ood motor Med delom v notranjosti škofijske palače je 44-letni Giovanni Pelaschier od Sv. M.M. Sp- včeraj popoldne nerodno padel z lestve in ker se je poškodoval po obrazu, se je moral zateči v bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili tudi možganski pretres, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na II. kirurškem na uluciu --------------- . • •. dražitev osnovnih potrosnih d°Vr'resoluciji izražajo žene prepričanje, da bo vladni generalni komisar takoj posredoval pri vladi, da ukrene vse kar je v n eni kompetenci da se ustavi naraščanje cen ter da stori tudi v Trstu glede tegr. vse, kar je v njeni moči. mesečnih prejemkov. Nameščenci slovenskih šol | ° e ________ so upravičeno ogorčeni ob ___ vseh krivicah, ki so jih do- 0 yfQ S0 |0 Z 31B t G13 letele v šolskem letu 1955-56, m pričakujejo, da bodo vsi tisti, ki so že zastavili svojo besedo v obrambo interesov b.osih nameščencev ZVU, kakor tudt oni, ki bodo to besedo še zastavili, razumeli njihov obupen položaj in se Kmalu potem, ko Je iz Ul. del Bosco zavozil na Garibaldijev trg, je 25-letni Albino Chermaz iz Ul. Torrebianca 25 začutil ob strani svojega tovornika «Opel» majhen u-darec, zaradi česar se je ne- Brzojavka delavcem FIAT Ko se je sinoči 41-letni Angel Bevk iz Trebč št. 13 vračal z Opčin proti domu, ga je blizu športnega igrišča povozil z motorjem 29-letni Rudolf Purič iz Velikega Repna št. 47, ki je prihajal z nasprotne strani. Bevk se je pri padcu pobil po čelu in je dobil pretres možganov. Z rešilnim avtom so ga nato odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so za sprejeli na II. kirurški oddelek. Pa ne bo hudega, kakor pravijo, saj bo ozdravel v dobrem tednu. Policijsko poročilo pravi, da je bil Bevk nekoliko vinjen in da je hodil sredi ceste. Koordinacijski odbor tovarniških odborov CRDA je poslal notranji komisiji tovarne FIAT - Lingotto v Turinu brzojavko, v kateri čestita delavcem k enotni horbi Pr?*1 odpustom ter jim vošči čim več uspehov. O Županstvo sporoča, da bo zaradi del na krožni cesti na Greti ta cesta zaprta za promet z vozili na odseku med Ul. Friuli in Ul. Bonomea od 28. novembra do konca del. Na padovski univerzi je bila promovirana za doktorico zdravilstva gospodična DINA ZAVADLAV tz zaoedne nabrežinske družine, hčerka biušega postajnega načelnika v Nabrežini. K dosegi te doktorske časti iskreno čestita družina prof. Josipa Kosovela. konfekcija Ul. Dante 12, bivša trgovina Strukel, sporoča, da se prodaja nadaljuje vedno bolj ugodnih cenah po 14.00: »Princ študent«, A. Btyth, E. Purdom. Azznrro, 14.00: »Veliko upanje«, Louis Maxwell, Renato Baldi- ni in Folco Lulli Belvedere. 14.00: «Obleganjc sed-/nero puščic«, VV Holaen. E. Parker. Marconi, 14.30: »Smrtonosno kop. je«. S. Tracy, B. VVidmark. Massimo. 14.00: »Rose Marie«, A. Blyth, Hovvard Kell in Fer-nando Lamas Novo cine. 14.30: »Gola strast«, Maria Felix, Odeon. 14.30: »Gorje premaga- nim«, Lea PadovanJ. A. M Ferrero. Mladoletnih! prepov. Radio. 14.30: »Falvvorthski grb«, Tonv Curtis in Janet Leigh. Venezia. 14.00: »Kleopatrine ljubezni«, Rhonda Fleming in VVil-liam Lundigan. Skedenj. 16.00: »Farvfan la Tu-lipe«. Kino na Opčinah. 15.00: «Jetmki neba«, NEDELJA, 27. novembra 1955 'I Ki* r 1’OISIAJA A Dežni plašči, plašči, jopiči, obleke hlače, montgomery in druge konfekcije Organizzazione llittadello Konfekcija, Ul. Dante 12 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Priljubljene lahke melodije; 11.10 Leharjevi in Straussovi motivi; 11.45 Veseli ritmi; 12.00 Oddaja za naj-milajše - D. Petkovšek: «Modra lučka«; 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Iz opernega sveta; 15.25 Dvorak: Koncert za čelo in orkester; 16.00 Verdi: S.-avkl iz opere »Ernani«; 16.42 Gershvvin: Američan v Parizu; 17.00 Slovenski zbori; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Mendelssohn: Koncert za violino In orkester: 18.26 Melodije iz filmov in revij; 19.00 Paganimjevi ca-pricci; 19.15 Preaavanje; 19.30 Pestra glasba- 20.00 Šport; 20.05 Havajske melodije; 20.30 Mu-sorgski: «Boris Godunov«, opera v 4 dejanjih; 23.30 Glasba za; lahko noč. r ic JS 1' i. 12.00 Orkester Milleluci; 13.15 Glasbeni album; 14.15 Poje Ja'-dueiine Franjois; 14.45 El sam-pauon; 15.15 Igra pianist Tony Lenzi; 15.30 Reportaža z nogometne tekme; 16.30 Moderni ritmi; 16.45 Grimmove pravljice, 17.30 Simfonični koncert, dirigiia Frleder VVeissmanri; 19.45 Športni dogodki; 21.00 Glasbene uganke In variete; 22.30 Koncert pianista Roberta Casad-esasa. k «> r it n 16.40 Kulturno - prosveLni tri. nik; 17.15 Giovanni « 0per-«Ohridska legenda«; Ikbv nega sveta: 1915. Jurina in Franina. jj.OO laren simfonični končen, Športna nedelja. ~ ., k » .t * , J * 212.4 m7 (j0 327.1 III. 202.1 m-Poročila ob __S22.00. 13.00. 15.00. 17.00. 19 00. — ^ 9.00 Otroška predstava ška-r: Zob (vesela P ^odije. zgodba); 9.30 Operetne " KOo-10.10 Nedeljski simfon cert; 16.00 Po na« "r^jansv Po Kosmetu; 16-30 Z. ftanc* ska igra . Cosič: Dal« JKor,cert (prva izvedba); 'f; , rni op*r' lahke glasbe; 20.00 Večer*« z. ni koncert; 21.00 Kul ..„0y W gledi; 21.15 V sve»i >, melodij; 22.15 Nočni Kon li-,f.HVI*,,,i , 173O 15.00 Športni p°po!da2o:30 T£ Film: »O, sonce m°Je,*Lti' 2®-5 denska revija aktualn^ jg0o»: Revija: ((Moskovske nor oreK3»' 21.55 Film «Casovna z. 22.45 po noveli Sale Libom Športna nedelja. Mali ogla* trgoT5^ Krt zaposljtve^jvl 19-LETNO DEKLE S izobrazbo išče zapfsna praktikantinja; naslov lista ka rab- KOLESA, moška In že!!„leM f IJena, po 8.000 lir. lir. mjj prevoz blaga po 24.ow J)f| torna kolesa po 5 Sjeta 3- . obroke. Marcon. Ul. ^p-os* MONDIAL 175 SP°®i,'ti,te zi^ 135 km na uro. ,lzk?*ljuč!Pjj-sko ceno 295.000 lir ! stopnik Piero Ostum • velli 28- nravo*!?«, DUCATI. Izkoristite P' Ve'K izjemne zimske fk^.Mi z*5 izbira vzorcev. IzklJu nik Ostuni Moto. v0 DVE VAJENKI za 1*£' NtfT škega perila Išče ft. ‘ zet. Servoia in mof1 Za B02IC in NOVO LF.TO dobite v j PAPIRNICI - TISKA fStu U. BERNARDI J 67 Ul. Mazzini 44. tel. 9 vse, kar potrebo)' po ugodnih cenah. Spomnite se nalivnega peresa BKBSVM Cena 1.000 lir z Jam stvom UNION Svetovno znana zavarovalnica od Ra* 1828 Je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 til. 27512 - 33939 Prokurator RAVNIK TURISTIČNI p ADRIA IXPRESS urad 1- Cicerone. 4 • "Ic^ 292$ Slovenska poročila: 6.30. (.49 11-Id. 14.30 19.30 m 23.30 llivatska poročila: vsak dan m 91.2(1 Italijanska poročila: 6.15 12.3U 19.0(1 m 23 00 7.00 Jutranja glasba; 8.15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pesmi; 8.40 Za naše kmeto- ZAHVALA ^ Preteklo je že .15 _d?‘' kar nas je vse ljubljena in nep« hčerka Aila Ob tej P1 lllk',_S2 natnl jemo vsem, ki so jzgu1 - čustvovali v tej brWW vS nJ Posebno se zahval u^ sQ na£ tistim dobrotnikom, k1 Jeti» stali ob strani v dois njene bolezni. .t*ril Trst, dne 27. novemb'a ZAHVALA vseir, Globoko ganjeni se prisrčno 8a^lj jzgubi n8Še ki so z nami sočustvovali ob bnd predrage „ MARE in jo spremili na zadnji poti. govor, PeV jemo g. Vrabcu, g. Preslu za g J cvetja. cem ter vsem darovalcem vencev DRUŽINA ŽAGAR ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage matere i. S«s|C„ Antonije Hrovatin roj. teh se iz srca zJhvaljujemo vsem, k. °mn^rova' ^’ s« rsaarss* - - zadnji poti. 7,aluj0či otroci z družina Opčine, 27. novembra 1955 1dežke libTkttiba boste razočara-tnern mesecu bi ">eiaii — po šestih t!*e mogli več za-'* ■— Tako so mi i 0 Parizu. ki pride prvič v M po nekaj dneh kako mu ugaja — ^ *— reče — ne upa se priznati, ce razočaran, reče 11 je «predstavljal ■>če».. , E sivi •Kovana siva bar-? zavzamejo vse ^r°B, da se sprva r>ta lepota . . . Ali ? zaradi tega mor-,1 temnih hiš, mno-1 vedno hiti (hiti ® trgovinah, v . e,) .. . Mogoče je sivi ton kriv, phamp-Eipsees, da •Mo pogledati s , 'ke palače: sprva ■.. Nato vedno vidiš vse tisto i, *e je zdaj tako ° ' •. Morje luči: belih in v ,***• Prižigajo se in fjčeče reklame na tkoj od spodaj, ^ dolga Avenue je h % * metroja), teh vrst avtomobi- le dovolijo čez ~~ nNe vem.s ,*c potem nekega U p- (uj| dsofc' hto; Utrgolenje lučk: dobili, ki priha-“dhajajo, pet vrst navzdol; bele C Premikajo že od 1 Slavoloku zma-so pa vse rde-"jojo v megli pro• e, la Concorde . . . (Ijj '** so vsi glavni tu cerkve raz* na Čast turistom Vj }° skoraj irealno . do darelc z Eiffelo- Je mesto šele 1^' oživelo! Gledaš ,' od Sacre-Coeur .' na Montmartru, !vaUdes in do St. (jc'n dlle de la Ciljaš razumevati J'* da čutiš vsa ta .e različne sveto-, v enem samem: ,Vn'b ljudi in mili-’ niesto študentov, • buržujev ... sjdtin, Montparnas-F», Passg, M ont- si rekel, da je {» — zdaj bi re-tuljenje«. Pariz! da ga ne bi mo-'r ljubiti — zdaj )a objel ... *** da so pariški *>lj ljubeznivi 1 n* na svetu. J* . Uh po domače psst ... da me J" ker jih to ze-e,ty jih ima ra-zato imamo za k is prijetna an-\ dentlca, s katero tij °9ledujemo me-dežuje, policaji u,ejo promet, no-j JUodro uniformo lj ežni plašč in še v roki prav e-Hj, pljujejo na krt* V) — prani Bettg 1» 'ePt?!» Danes pa . ®8ra4ati za ulico, ^J^Pla najti, in je c je sama pove- . ■'ot I) ’’eliko zadrego: ' m. ie namreč pri-Vk *“», se mu le-hllQ.'la in začela — —■ s ePardon-%0f>sieur» — na-%V**-»toi» . , , Go- V pozdravi — L.rit kapo — se ne-1,0 nasmeje in ji zašepeta: «Mais oui, Made-moiselle, je vous pardon-ne . . .!» Betty, vsa rdeča, je komaj zmogla nadaljevati z vprašanjem! * # * Lepo je, voziti se z avtobusi. Hitri so in se iz njih veliko vidi. Vstopiš od zadaj in ne dovolijo vstopa več kot določenemu številu oseb. Opoldne in proti večeru, ko je največ prometa, se ljudje mirno postavljajo v vrsto drug za drugim-Včasih je vrsta dolga dvajset, trideset metrov in po strašno dolgem čakanju je vstop dovoljen le . . . eni o-sebil » * • Bili smo ha pokopališču Pere-Lachaise — tam, kjer počiva toliko slavnih francoskih in ne samo francoskih imen. November je, zato je še vedno polno ljudi, vsak dan. Načrt pokopališča prodajajo, na njem so označeni najbolj znatni grobovi. Napotimo se in začnemo iskati . . . V. Hugo, Rossini, Moliere, La Fontaine, O. Wilde, Balzac, Sarah Bernardi . .. Iščemo grob Chopina — pa se zgubimo. Vprašamo nekoga za pomoč. «Kar naprej — Mademoiselles — boste ie našli. Tam, kjer je največ rož . . . (Se nadaljuje) MARIJA IVANA BEOGRAJSKA ETAPA USPELE TURNEJE KITAJSKIH UMETNIKOV PO EVROPI n • ledališce je sinteza igre, baleta, ljudske folklore in iilaslie Nastop članov pekinške opere in gledališča iz Liao-nina v Beogradu je pokazal, da pohvalne kritike o gostovanju kitajskega klasičnega gledališča v Evropi niso bile pretirane. One so vnaprej pripravile beograjsko občinstvo na veliko doživetje. Toda moram še priznati, da je gostovanje v Beogradu preseglo vsa pri- čakovanja. Tudi dober mojster peresa in poznavalec teatra bi težko opisal dogajanja na odru na način, da bi čitalec, ki tega ni osebno doživel, imel točno sliko Prizor iz Trdnjave Jentanšan NEKAJ NOVEGA V SLOVENSKEM POTOPISNEM SLOVSTVU B O Z O ŠKERLJ: Neznana Amerika Knjiga, ki bo priljubljeno branje vsem tistim, ki žele spoznati resnično Ameriko V naših javnih knjižnicah pa tudi v knjigarnah ti povedo, kako veliko povprašujejo bralci po potopisnih knjigah. Naši ljudje se zanimajo za opise potovanj po tujih deželah in močno sprašujejo po tovrstni literaturi. In vendar imamo teh knjig pri nas najmanj, ali vsaj zelo malo. Ni tradicije. Morda je temu nekoliko vzrok tudi omalovažujoče stališče do tovrstne literature. So pa prav gotovo še drugi vzroki. Toda dejstvo je, da kljub temu, da mnogi naši ljudje precej potujejo, da potujejo tudi «pismeni» ljudje, celo književniki, nimamo dosti potopisnih knjig v slovenščini. Pa še te, kar jih i-mamo, so deloma prevodi. Celo na prste rok bi lahko sešteli domače potonise ln to kljub temu, da se v dnevnem tisku venaarle. m to dokaj pogosto, pojavljajo krajši, pa tudi daljši potopisni sestavki. Prav zaradi tega predstavlja nova potopisna knjiga, ki smo jo dobili na slovenski knjižni trg, toliko bolj razveseljivo dejstvo. To je knjiga «Neznana Amerika«, ki jo je napisal profesor ljubljanske univerze antropolog dr. Božo Škerlj, izdala pa založba Mladinska knjiga. Ker gre povrh tega za spis o Ameriki, o tej za nas še vedno neznani in vabljivi deželi, je knjiga še toliko bolj mikavna, Ce pa dodamo, da je potopis napisan s stališča našega človeka, s kritičnim očesom slovenskega znanstvenika, ki vidi dobre in slabe stra- ni in zna trezno presoditi, kaj je belo in kaj črno, potem zasluži knjiga še toliko večjo pozornost. Skerljeva knjiga »Neznana Amerika« je napisana v su niso ušli ne pozitivni ne negativni pojavi sodobne A-mjerike. Avtor sam pravi v uvodu, da nobeno tako poročilo, kakršno je njegova knjiga, ne more biti po- CITATELjn Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1956 že sedaj in ne čakajte novega leta. Vsak nov naročnik bo tako prejemal list -od dneva naročila do 31. decembra 53 - zastonj. Zraven tega dobi za nagrado ie lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike / Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA podobni opisi srečanj s tem ali onim človekom, opisi, ki stim, ki si žele potopisnih knjig, pa tudi tistim, ki žele spoznati resnično Aihet riko tako kot je, z mnogimi prednostmi, mnogimi velikimi stvarmi, pa tudi negativnimi pojavi. Knjigo dopolnjujejo reprodukcije fotografij, ki so večinoma lastni avtorjevi posnetki. Mladinska knjiga pa je poskrbela ža spodobno oprefno knjiga*" S. R. *fSSf obliki dnevnika. Avtor, ki se je leto dni mudil v A-meriki kot štipendist Rockefellerjeve ustanove, in prepotoval dobršen kos te o-gromne dežele, opisuje v knjigi svoje vtise o srečanjih z Ameriko. O srečanjih s pokrajino, z njenimi posebnostmi, z njenimi ljudmi, starimi domačini, slovenskimi izseljenci, z Indijanci, znanstveniki in preprostimi ljudmi, o srečanjih s sodobno tehniko in s pravim ameriškim načinom življenja. To je knjiga o ameriški deželi, kot jo je v e-nem letu spoznal slovenski znanstvenik. Avtor o svojem znanstvenem delu, ki je predstavljalo sicer osrednji namen njegovega potovanja, ne govori. O svojem študiju ameriških kultur, a-meriških Indijancev, o izsledkih glede naših izseljencev in drugih spoznanjih, ki zanimajo antropologa, avtor v knjigi ne govori s strokovnega stališča. Kolikor piše o tem, je njegovo pisanje povsem poljudno, zanimivo za vsakogar in ne samo za strokovnjake. Zato je večina te, dve sto strani obsegajoče knjige, posvečena opisom avtorjevih srečanj z najrazličnejšimi ljudmi, zabeležbami njihovih mišljenj, reprodukcijami pogovorov z njimi. Veliko prostora posveča avtor tudi spoznavanjem dežele in njenega življenja, pri čemer njegovemu kritičnemu oče- vsem objektivno. Dnevnik je nedvomno izraz subjektivnih doživetij. Toda dr. Škerlj pri tem poudarja, da je skušal biti kolikor mogoče objektiven in podati sliko Amerike tako, kakor jo je doživel na potovanju, z Naj lepše darilo za 'ThildaiAa- je lepa slovenska knjiga. gledanjem, opazovanjem in o neštetih razgovorih. In to njegova knjiga nedvomno razodeva. Skerljeva knjiga o Ame-se ponavljajo in večkrat ne povedo dosti novega. Zato pa, gledano na knjigo kot celoto, velja, da je napisana spretno, sveže, da se avtor zaveda, kaj hoče in da zato bralca pritegne. Zato bo Skerljeva knjiga nedvomno predstavljala priljubljeno branje vsem ti-riki predstavlja zanimivo branje. Morda malce utrujajo že preveč enolični in Drobne vesti Ob priliki 350. obletnice Rembrandtovega rojstva bo v začetku prihodnjega leta odprta v VViesbadenu razstava njegovih risb, grafike in bakrorezov. Večji del potrebnega materiala bo posodil bivši berlinski kabinet bakrorezov, ki razpolaga z eno največjih zbirk Rembrandtovih bakrorezov v Evropi. • * * Te dni je Triglav-film začel snemati nov film v koprodukciji s Francozi. Novi film bo nosil naslov «K.j pride ljubezen». Njegovo vsebino bo sestavljala vrsta veselih in žalostnih prizorov iz življenja skupine 'dijakov nekega pariškega instituta, ki so obiskali Jugoslavijo. Od Jugoslovanov bodo pri izdelavi filma sodelovali France Štiglic kot prvi asistent francoskega režiserja Clochea, Vladimir Koc h in scenograf ing. Pengov. Vlogi študenta Dragana in Maje bosta podala Milan Miloševič in Metka Ga-brijelčičeva. Končno so se odločili za režiserja, ki bo režiral Tolstojevo «Vstajenje». Je to Mario Camerini, vtem ko se je pred tem mislilo na Rene-Clementa. Glavno vlogo bo v tem filmu igrala Silvana Mangano. * * * Znani francoski pisatelj in dramatik Jean Anaouilh se je lotil adaptacije znanega dela o Arsenu Lupinu, ki ga je napisal Maurice Lebfanc, Kdo ga bo režiral, še ni znano, govori se o Rene Claireu. Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! predstave. Upoštevajte to in ne zamerite, če bodo te vrstice le bleda slika tega zares redkega doživetja. Klasični kitajski teater je pravo ljudsko gledališče. Ta ljudski značaj ne določa samo vsebine dela. temveč tudi obliko izvedbe. Nastopi po vaseh, na prostem (brez odra), med ljudstvom, ki je bilo zlasti pred stoletji popolnoma nepismeno, med ljudstvom z močno diferenciranimi dialekti, so zahtevali tako izvedbo, ki bi bila vsem razumljiva. Zato v kitajskem klasičnem gledališču glavno izrazno sredstvo ni beseda (govor), temveč mimika, kretnja, simbolični znaki, kostimi, maske in spremljevalna glasba. Po kostimu gledalec takoj i-dentificira osebnost (vladarja, vojskovodjo, vojaka, bogataša, reveža, trgovca itd.), po barvi maske njen značaj (temna barva je znak pošte-’ nja rdeča dostojanstva, bela zahrbtnosti, zvijačnosti, zelena zlobe). Zelo važno vlogo ima glasba, ki za o-drom spremlja igro. določa ritem, izraža občutke; veselje, strast, žalost, ljubezen, napoveduje nesrečo, nevarnost itd. Melodični akordi starih ljudskih inštrumentov spremljajo vsako kretnjo in ustvarjajo ustrezno ozračje. Po glasbi, kretnjah igralcev in simboličnih znakih, ki jih nosijo oziroma imajo na kostimih, lahko določimo čas in okolnosti dogajanja. Najbolj izrazita sredstva izražanja pa so vsekakor mimika in kretnje, ki v prikazovanju borbe, na primer, prehajajo v virtuozni akrobatizem, Kitajski klasični teater je torej v pravem smislu sinteza igre, baleta, pesmi, ljudske folklore, akrobatike in glasbe. To je gledališče brez kulis, brez dekorja, z enostavnimi zavesami ali brez njih. Zato gledalec o-sredotoči vso pozornost na igralca, njegovo igro, mimiko, gibe, masko, kostim, spremljevalno muziko in, čeprav ne razume niti ene besede, pojmuje vendarle vse in z napeto pozornostjo sledi predstavi. Ansambel pekinške opere in gledališča iz Liaonina je na svoji turneji po Evropi in v Beogradu prikazal, poleg baleta in narodnih pesmi, odlomke iz nekaterih gledaliških del. «Narodna pesem iz Junana«, ki sta jo zaigrala umetnika na instrumentu, ki se lahko primerja z našimi goslimi in na instrumentu, ki je zelo podoben citram, samo da te mnogo večji, je tako navdušila občinstvo, da sta jo morala ponoviti. To je pesem, polna lirike, melodičnosti, občutkov. «Ples lotosov« skupine deklic v svetlordečkastih blu- -zah barve lotosa in kot trava svetlozelenih krinolinah, iz katerih rastejo veliki lotosovi cvetovi, je balet gracioznosti, nežnosti, mladosti, pomladi. Plesalke so z drobnimi koraki, ki se sploh niso videli, kot da se vozijo na valjih, prehajale iz figure v figuro. Zdele so se kot lutke, ki jih premika mehanizem po stekleni plošči. V baletu «Z rdečimi trakovi« je skupina deklic in mladeničev z virtuoznimi kretnjami rok dočarala pravi, živ plamen ognja, ki je stalno menjal obliko. Predstava se je pričela z odlomkom iz klasične dra- me «Tri srečanja«. V dobi dinastije Song, konec 2. stoletja, je bil nedolžno oklc-vetani ugledni kapitan Cjao Can, ki je bil v službi maršala Jang Jen Caoa, obsojen v izgnanstvo. Maršal, ki je dvomil v pravilnost obtožbe, je ukazal vitezu Jen Tan Hveju, naj tajno spremlja obsojenca in pazi, da se mu na poti ne bi pripetila kaka nesreča. Med potjo je kapitan s svojimi spremlje-valci-stražniki prenočil v obcestni gostilni, v katero je prispel tudi mladi vitez. Mladi krčmar, ki mu je bil vitez sumljiv, se ponoči, oborožen z dolgim mečem, pritihotapi v kapitanovo sobo, da bi mu odvzel meč in preprečil umor kapitana. V temni sobi je prišlo do borbe, ki se je srečno končala, ko je v sobo prihitela s svečo v rokah, zaskrbljena krčmarica in ko se je pojasnilo, da je vitez kapitanov prijatelj. Ko se je zastor dvignil, je bila na odru samo majhna miza. Po odru se je vrtel mladi krčmar in »pospravljal gostinsko sobo«. 2 nezaupanjem je sprejel viteza .. . Vse se dogaja brez besede, z mimiko in kretnjo. Mislim, da si lahko zamislite, kaj se odigrava pred očmi gledalcev, na močno osvetljenem odru, ko se krčmar in vitez, borože-na z dolgimi ostrimi meči, lovita in borita na življenje in smrt v «temni sobi«. Vrste se napeti in komični prizori, zlasti ko nasprotnika ne slutita, da sta v neposredni bližini, prizori, ki vam zapirajo sapo, ko se krčmar oziroma vitez z a-krobatsko kretnjo izogne smrti. V odlomku iz narodne i-gre «Jesenska reka« se zaljubljena deklica (Liu Lan), ki išče svojega fanta, in stari brodnik (Shan Shun Hoa) tako gibljeta po odru, da ste prepričani, da se vse to dogaja na obali reke. Vi vidite, kako deklic* s strp-, hom vstopa v čoln, kako se brodnik mpči, d.a bi. odrinil čoln, katerega je pozabil odvezati, od obale, kako so vozita po valovih. To je i-gra polna humorja, blage ironije in komike. V. mitološki legendi »Neredi v nebeškem cesarstvu«, ki je bila dramatizirana v 17. stoletju — v borbi med kraljem opic, čuvajem nebeških breskev, ki je pojedel rajske breskve in pobegnil na zemljo, in nebeškimi armadami, ki jih je vsemogočni vladar vsemir-ja poslal na zemljo, da ujamejo upornega kralja opic, vidimo vso izrazno moč maske, mimike in kretnje. V akrobatskem spopadu na «Planini sadja in cvetja« o-pice, pod poveljstvom svojega kralja, premagajo in poženejo v beg nebeške armade. Virtuozni akrobatizem, ki vam jemlje sapo, pa je dosegel vrhunec v »Trdnjavi Jentanšan« Tu uporniški kmetje pod vodstvom narodnega heroja Men Haj Konga po krvavi borbi v jezeru (gledalec i-ma občutek borbe v vodi) in pred trdnjavo premagajo' cesarsko vojsko in zavzamejo Jentanšan. Navzkrižni smrtni skoki, eden čez drugega in čez obzidje v naglici, ki ji komaj sledite, vam dočarajo pravo krvavo vojno. Nič čudnega, če so gledalce od ploskanja bolele roke B020 BOŽIC DONATO CAPURSO - nasledniki TRST. Ot. T0RREB1ANCA 19, TEL. 37839 Za vse vaše pošiljke pridite k nam in boste hitro in dobro postreženi. — Vaše pošiljke bodo prišle v najbolj oddaljene kraje najkasneje v 10 dneh. Jamčimo za vsako pošiljko. POŠILJAMO; živila, tekstil, šivalne stroje, radijske sprejemnike, hladilnike, električne kuhalnike, pisalne stroje, kolesa itd. 'fišel v prodajo tradicionalni »JADRANSKI 1 >eto 1056 s petimi lepimi, zanimivimi in ko-*h>i Prešernove knjžnice po izredno nizkih za to popularno izdajo zelo veliko zanihamo čitateljem, naj si Jo pravočasno nabavijo MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: DEŽNE PLAŠČE POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Popolno jamstvo za vsak nakup po NEPHEKOSLJIVIH CENAH1 Obiščite nas in se prepričajte I MAGAZZINI del CORSO TRIESTE - Corso Italia 1 (ang. p.za della Borsa); tel. 29-0113 Naš tede pregled Odkar se je končala ženevska konferenca, ni več osrednjega dogodka, okrog katerega bi se pletlo mednarodno dogajanje. Vesti prihajajo zdaj od tu, zdaj od tam in težko se je znajti v presoji, kje tiči kal bodočega razvoja. Morda bi začeli s Francijo kjer je bil Faure v kratkem času prisiljen že šestič zahtevati zaupnico, da bi uveljavil svojo zamisel predčasnih volitev, pa tudi, da bi se izognil splošni debati o svoji politiki, ki jo kritizirajo z vseh strani, tudi v krogih njegove lastne stranke, kjer je na nedavnem kongresu Men-des-France sprožil hud napad nanjo. Fauru konec ženevske konference prav gotovo ni koristil, še manj pa pomanjkanje perspektive, da bi v kratkem spet prišlo do večjega mednarodnega sestanka. Odpadla je namreč nujnost, da ima Francija za vsako ceno vlado, s katero je bilo mogoče držati v šahu muhasto narodno skupščino. Zdaj se poslancem ne mudi domov — borijo se za normalno trajanje svojega •ujn-data, kot se Faure bori za obstanek v vladi. Vse ostalo je trenutno prišlo precej v ozadje, zlasti odkar je bilo s povratkom Ben Jusefa t saj začasno odloženo maroško vprašanje. Poleg tega se je za Francijo olajšal tudi položaj v OZN. Po dolgotrajnih posvetovanjih je indijska delegacija v sporazumu s ;.red- Vse leto te PHIhORSKI DNEVNIK hitro in vestno obvešča o vseh dogodkih v svetit - Oddolži se mu s tem, da mu poravnaš naročnino še pred koncem leta. stavniki arabskih in afriških držav spravljivo predlagala, naj glavna skupščina na tem zasedanju ne razpravlja o alžirskem vprašanju. S tem je bil omogočen povratek Francije k delu Združenih narodov brez izgube njenega u-gleda, ki bi v vsakem drugem primeru nujno trpel zaradi trmastega stališča, ki ga je zavzela. Sprostil pa se je tudi položaj V OZN, kjer je trenutno najvažnejši problem sprejem novih članov. Kot je znano, zahodne velesile glede tega niso enotne Anglija je, mako kot ZSSR, v celoti podo--1 a kanadski predlog o istočasnem sprejemu 18 kandidatov ZDA se upirajo sprejemu Zunanje Mongolije, ker tudijo v njej dolgo roko Pekinga (obljubile pa so, da ne nodo uporabile pravice veta v Varnostnem svetuI, Franciji pa se je v skladu s svojim dotedanjim stališčem do OZN, držala ob strani, kar pa je narekovala tudi zaskrbljenost da se s sprejemom novih čl.t-nov ne bi povečala moč držav z izrazito protikoloni ili-stičnim stališčem. C e Alžf iti Maroko ne bosta več na dnevnem redu tega zasedanju, bo tudi tu mogoča večja sproščenost. Med 18 kandidati za sprejem med Združene narodu je tudi Italija. Razumljivo j c, da je stvar zbudila v Rimu veliko zanimanje, toda ni mogoče reči, da bi bila palača Chigi storila vse, da bi olajšata sprejem svoje dežele v OZN. Nasprotno, z več strani je bilo ugotovljeno, da se zdi. kot da je uradnemu Rimu več do tega, da po ameriški želji ne bi bila sprejeta Zunanja Mongolija, kot pa da bi bila '(prejeta Italija. Palača Ch-gi je te pripombe poskušala prestreči s trditvijo, da j? enostavno žaljivo primerjati Italijo z Zunanjo Mongolijo. To- da v kanadskem načrtu so vsi novi kandidati našteti po abecednem redu, brez kakršne koli prednosti za eno ali drugo državo . . . Vsekakor bi QZN s sprejemom kanadskega predloga naredila velik korak k zaželeni in potrebni univerzalnosti, čeprav še vedno ne bi bilo rešeno eno izmed glavnih vprašanj, namreč vprašanje kitajskega zastopstva. Paradoksalno se sliši, vendar je na žalost še res, da lahko veto Cangkajškovega zastopnika v Varnostnem svetu blokira u-resmčenje vsega kanadskega, predloga. Mnogo odmeva vzbuja v svetu tudi potovanje Hrušče-va in Bulganina v Indijo. Razne njune izjave med tem potovanjem so izzvale reakcije predvsem v Foreign Officeu, medtem ko se uradna Amerika drži zaenkrat ob strani. Sicer je z neke strani razumljivo, da se London najprej t n najbolj razburja, saj je bila Indija pred dobrimi desetimi leti še angleška kolonija, še danes je članica. Common-wealtha, vodi pa politiko, kt Londonu ni vedno všeč zlasti zaradt njenega nastopanja proti blokom in zavzemanja za resnično mirno koeksistenco. Na drugi strani ima Indija vrsto notranjih problemov, ki izhajajo predvsem iz njen« relativne gospodarske zaostalosti, posledice počasnega razvoja in kolonialnega izkoriščanja. Indija odklanja one oblike in možnosti razvoja, ki bi jo spravile v gospodarsko odvisnost od tujine — to pa je glavna oblika «pomoči», ki jo danes nudijo zahodne države. Zato je razumljivo, da so sovjetske ponudbe gospodarskega in tehničnega sodelovanja z Indijo v Londonu povzročile hudo kri. Sicer se zdi, da se indijska vlada tudi od teh ponudb drž i nekoliko rezervirano in da pristaja predvsem na razne oblike tehničnega in znanstvenega sodelovanja, ki bodo omogočile dvig lastnih kadrov. Vprašanje pa je, ali so v Londonu. Washingtonu itd, spoznali, da je vprašanje zaostalih področij danes eno izmed najvažnejših svetovnih vprašanj in da ga ni mogoče več reševati s starimi kolonialističnimi metodami razširjanja svojega vpliva, temveč samo iz spoznanja nujnosti, da je dvig zaostalih področij glavni pogoj za harmoničen gospodarski razvoj v svetu. Ce sovjetske državnike pri njihovih ponudbah vodi to spoznanje, ne pa želja po ozkih in trenutnih političnih koristih, u-tegne taka politika res pozitivno vplivati na nadaljnji razvoj. Podobno je na Srednjem vzhodu, ki je bil prav tako doslej ekskluzivno lovišče nekaterih zahodnih držav. Govoriti danes o prodiranju sovjetskega vpliva na to področje po tolikih poskusih, da se tamkaj nastalim in osvobajajočim se državam vsili lasten vpliv in lastna politična volja, je tako kot zvoniti po toči, odgovarjati s pospešenim pritiskom za uresničevanje vojaških zavezništev pa je lahko samo škodljivo. Zaradi tega res ni mogoče reči da bi bila nedavna bagdadska konferenca kaj prispevala k pomiritvi na svetu. V Evropi se je Bonn končno odločil in dal pristanek na imenovanje Zorina za prvega sovjetskega veleposlanika v Zahodni Nemčiji. Toda za u-t edbo normalnih diplomatskih odnosov sta potrebna dva in Adenauer se doslej še ni zganil, da bi določil svojega predstavnika v Moskvi. Zaradi tega je prišlo tudi do nesoglasij v vladni koaliciji, predvsem med Adenauerjem in med prvakom liberalne, stranke Dehlerjem. Nesoglasja pa so nastala tudi v liberalni stranki sami, ker je njen del potegnil z Adenauerjem. r. c. luiovol f"V Mi • Panaramtčns slikovna ploskev osvetllena z 90-stop odklonom • Izredna kvaliteta slike • Velika lasnost slikovne reprodukcije • Naravna reprodukciji Iona • Absolutna stabilnost sprejema • Upravljanje na daljavo • Luksuzna izvedba ohišja Zahtevajte proračun pri izključnem zastopniku TRST, Ul. Imbriani 14, lel. 37-666 lovembra FRIMORSKI DNEVNIK FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI PRVI PRISPEVEK ZA NOVI MLADINSKI NATEČAJ O nekaterih neprimernih običajih na trž. univerzi Qobpa / j muci iiSum c‘ ■fr oti^inaleu Vatih oRlah in daje cat gance nbcj Vati 1 ItS 21.1 st. B - Telefon 28 volda »Portret#, Botticellija »Madonna# in Andrea del Sarto «San Giovanni#. Leta 193 so izdali štiri znamke s slikami in sicer ((Portret moža# neznanega avtorja,. »Sv. Miklavža# od Zitbloma, «Sv. Krištofa# od Gramacha in «Grofa Leonharda# od Kulm-bacha. Pravzaprav moramo pomisliti. da je več ali manj vsaka znamka neka svojevrstna u-metnina na likovnem področju, ker se mora vsak slikar potruditi preden napravi nekaj dobrega. Vendar pa smemo prištevati v zbirko s tematskim naslovom ((Umetniške slike na znamkah# le tiste znamke, ki nam prikazujejo dela več ali manj znanih slikarjev. Zapadna Nemčija je leta 193 izdala znamko v večbarvnem tisku, kjer je prikazana znana Leonardova slika «Gioconda». Poleg italijanskih zrnamk o Leonardu je ta znamka zelo poarečena. Znamka pridobiva vsak dan večji pomen, bodisi zaradi dejstva, da se širi s širjenjem odposlanih pošiljk, kot da se število filatelistov vsak dan veča. Kot vsi vemo so bile v zadnjih desetletjih prikazane na znamkah pokrajine, veliki možje, cvetlice in živali. le pred vojno, še bolj pa po zadnji vojni so nekatere poštne uprave tiskale znamke, na katerih so skušali posneti kar se da točno razne umetniške slike in kipe znamenitih mojstrov. Pri nekaterih znamkah se je namera posrečila, pri drugih pa ne. Dobro stran pa ima takšno izdajanje znamk v širjenju zanimanja za likovno umetnost, saj so tako slike, ki so bile znane le nekaj tisočem obiskovalcem muzejev prišle pod oči stotisočem, ki so morali to znamko prilepiti na pismo, ali ki so to pismo dobili. Brez dvoma jih je precej takih, ki na tako znamko niso niti pomislili, mnogo pa jih je tudi takih, ki so se ob taki znamki zamislili. V izdajanju takih znamk prednjačijo evropske države, to pa zaradi tega ker je bila prav Evropa v preteklosti zaklad umetnosti in kulture. Danes si hočemo ogledati ie nekaj takih znamk, ki so jih izdali v Evropi v zadnjih letih. Jugoslavija je leta 1952 izdala tri znamke na čast Organizaciji združenih narodov. Na teh treh znamkah so skušali posneti kar se da točno — in v tem so tudi uspeli — detajle fresk, ki so v srednjeveških samostanih v Srbiji. Te freske so zelo znane, saj so jih v zadnjih letih prikazovali po celi Zapadni Evropi, v zadnjem času tudi v Italiji. Italija je pred leti počastila velikega znanstvenika in u-metnika Leonarda da Vinci. Njemu v čast so izdali 3 znamke. Na dveh je Leonardov avtoportret, ki je — zlasti na znamki v bakrotisku — zelo lepo reproduciran, na eni znamki pa je reprodukcija njegove slike »Skalnata devica# Te znamke spadajo med najlepše, kar jih je Italija sploh kdaj izdala. Liechtenstein je državica med Avstrijo in Švico, ki črpa precejšen del svojih dohodkov iz prodaje znamk v 1-nozemstvo. Zaradi tega se seveda tam trudijo, da bi bile znamke čim lepše. Vsako leto izdajo znamke v dobrodelne namene, ki so zelo posrečene reprodukcije svetovno znanih slikarjev. Slike na teh znamkah imajo zelo bogat okvir. Leta 1951 so prikazali dela slikarjev Alberta Cuypa »Prekop#, Franca Halsa «Portret moža# in Jakoba van Ruys-daela »Pokrajina#. Naslednjega leta pa Giovannija Sa- *-• DARILNE Vhod v tržaško univerzo TRST, UL G BATTIS Tel. 44 208 Telegr. IMPEXPOR T List, ki ga je začel izdajati prof. Rudolf Fajs, je dosegel že sedmi letnik roman Borisa Pahorja Vila ob jezeru. Pri tem izreka tudi nekaj svojih misli o slovenski kritiki na način, da bo mogoče izzval kaj polemike. Pavle Merku objavlja kratko poročilo o novi reviji Jezik in slovstvo, Teodor Černigoj pa je napisal kraten sestavek o slikarju Utrillu, ki je pred nedavnim umrl. V tej številki so vsi, ki so prejeli Literarne vaje, našli lepo prilogo: barvano reprodukcijo Sirkove slike Moja mati ali pa Poruše- ni kriški portič. (Ti dve reprodukciji je Literarnim vajam darovalo Založništvo tržaškega tiska, za kar se uredništvo darovalcu zahvaljuje. Da so nekateri prejeli ta, drugi ono sliko je pač vzrolc v tem, ker verjetno ni bilo dovolj izvodov ene same.) Jože Peterlin pa je napisal članek Iz slikarske zapuščine Alberta Sirka. Seveda je zelo dobro, da imajo čitatelji poleg članka že takoj v rokah tudi lepo reprodukcijo umetnikove slike. Uredni- štvo obljublja, da bo poskušalo vsaki številki dodati podobne priloge. Zaglavje Znanstvene novosti so to pot izpolnili kar dijaki sami, in sicer Mitja Presl ter Pavel Tonon. Prvi piše pod naslovom Vsak po svoje o ptičjem petju. Pri takih sestavkih morajo biti pisci zelo previdni, še bolj pa seveda uredniki. *n če se mladi znanstvenik loti pisati v stroki, ki uredniku ni domača, je dobro včasih dati prispevek prebrati še komu drugemu, da ne uidejo take nerodnosti «.. se mora skriti pred njimi tudi najboljši operni pevec, saj zmore le eno oktavo in pol«. Tonon pa piše. O razširjanju radijskih valov. Pozdraviti je treba novi Šahovski kotiček, ki ima v tej številki za sodelavca spet Tonona (ta je sploh v tej številki zelo plodovit!) in pa mojstrskega kandidata Josipa Lakoviča. Mogoče bo prav ta kotiček še bolj pomagal popolarizirati lepa igro med našim dejaštvom. tekstih^0 no blag» novrttn« Vsakovrstni les, drva *a kurjavo, gradbeni material O športu pa javlja uredništvo, da je v tej številki zaradi obilice gradiva odpadel. Skoda! Ne gre namreč zgolj za neke rezultate, temveč potrebno bi bilo, da bi list pomagal pri pravilni športni vzgoji. In v lem smislu bi moralo počasi tudi pri uredništvu prevladati prepričanje, da šport ne sme biti stvar, ki lahko prva izpade iz številke. V reviji je tudi dovolj slikovnega gradiva. Zajec Edvard je objavil karikaturo Misli, Marija Bolko pa Vrtiljak, Zenska pri molitvi pa se imenuje linorez Marije Bole, ki je objavljen na naslovni strani. V številki pa so tudi fotografije Borisa Pahorja, profesorjev, ki so odšli, Hektorja Jogana in pokojnega Stoparja. — rho — učenec 1. razr. Klasičnega liceja. Ta je začel objavljati povest Tujina. Sedaj še ni mogoče kaj povedati o tej povesti, vendar pa je že v prvem odlomku videti, da je izseljevanje iz naših krajev problem, ki ne gre neopazen mimo naše mladine. Joganova sošolka Evelina Umek je prispevala ganljivo, dasi nekoliko neverjetno zgodbo Svet ob čebriču vode. Kaže pa dovolj spretnosti v pisanju. Dva članka sta posvečena spominu dijaka, ki je v počitnicah tragično preminil v hribih, Stojana Stoparja. Pri prvem članku je pravzaprav nekoliko nerodno, da nosi naslov Najlepii izlet letošnjih počitnic, pa se končuje z opisovanjem nesreče. Seveda tudi ni preveč umestno, da stoji tik za koncem tega opisa nekaka karikatura iž šole. Avtorja sestavkov o pokojnem Stoparju sta Stojan Kodrič in Matjat Hmeljak, Prvi razred Klasičnega liceja je v tej številki zastopan še po Evi Žnideršič, ki objavlja Knjižni sejem, nekaj sličic z vsakoletnega »semnja#, ko starejši dijaki prodajajo mlajšim stare knjige. Najbolj zanimiv prispevek v Literarnih vajah pa bo skoraj gotovo potopis A-leksandra Jeriča Iz Trsta v Stockholm. Sicer bi Jerič pot do Ljubljane lahko nekoliko krajše opisal. (In kdo ve, zakaj se je z Opčin peljal v Ljubljano — skozi Koper; tega namreč ni povedal). Pazi pa naj, da ne bo s svoje dolge poti nanizal preveč nezanesljivih podatko” (kot je tisti o nakladi 100.000 izvodov Tedenske tribune)'. Učiteljiščnica Marija Mi-slej se spominja Obiska v Prešernovem domu, Sergij Birsa in P- D’Artois pa sta prispevala vsak po eno kratko pesem. Obadva sta svojima proizvodoma vtisnila nekoliko mrko noto, toda pesmici se zelo gladko bereta. V rubriki Kulturne novosti ocenjuje Alojz Rebula Literarne vaje, dijaški list, štejejo sedaj že svoje sedme leto. In naneslo je. da prav v prvi številki novega letnika izvemo nekaj več, kako so Literarne vaje nastale, kdo je njihov ustanovitelj. To je bil prof. Rudolf Fajs, eden izmed slovenskih profesorjev, ki so v letošnjem šolskem letu o-stali brez službe na slovenski srednji šoli. Prof. Fajs se je vrnil v Ljubljano. V tej številki je napisal o njem prisrčen sestavek u-rednik Josip Tavčar. S slovenskih srednjih šol pa so letos odšli še prof. Vinko Vovk ter prof. Jože Velikonja z ženo prof. Matildo Ve-likonja-Rus. Tem v slovo pišeta dijak- 5. razr. Višje realne gimnazije Pavel Tonon in pa Ondina Pečar iz Kot so imele le lanske Literarne vaje nekaj prikazov slovenskih književnikov — Finžgarja, Gradnika Meška — tako se podobno tudi letošnja prva številka pričenja z rubriko Naši obiski. Prof, Jote Peterlin je v zgoščenih besedah predstavil čitateljam pisatelja Borisa Pahorja. Mesto Emila Cuka, ki je za lanski letnik napisal povest Študent Karel, je letos prevzel Hektor Jogan. Pretekle dni je italijanska poštna uprava dala v promet znamko za 25 lir na čast biologa Battista Grassija. Znamka je zelene barve in prikazuje portret slavljenca ter mikroskop. Znamka nima označenega imena slikarja, ki je znamko narisal. Druga državica, ki izdaja precej znamk z reprodukcijami slik znanih umetnikov je Saar. Tu so leta 1951 reproducirali «Dobro mater# Lepi-eiea. »Pred gledališčem# Kampfa. «Usmiljeno sestro Brovvnea, »Dobrega Samari-tanca# Giacoma Bassana in «Sv. Martina, ki deli plašč z reveži# od Van Dycka. Leta 1952 so izdali tri znamke s portreti dečkov in sicer »Portret grofiča Stroganoffa# od Greuzeja, fragment «Božjega pastirja# Murilla in «Portret dečka# od Georga Krausa. Leta 195 so pa reproducirali Holbeinovo «Mado>nno», Raf-faelovo »Madonno#, ki je v. Sikstinski kapeli v Vatikanu in Duererjevo «Madono». Sovjetska zveza slavi, s svojimi znamkami vse mogoče pesnike, pisatelje, znanstvenike, glasbenike, slikarje, vojskovodje. tako da nam je mogoče sestaviti s sovjetskimi znamkami celo galerijo zaslužnih mož. Ko proslavljajo kakega slikarja pa tiskajo tudi znamke z reprodukcijami njegovih del. Leta 1951 so proslavili slikarja Vasnesoffa z reprodukcijo njegove znane slike »Trije junaki#, leta 1953 pa slikarja V. D. Popenova z reprodukcijo slike ((Moskovska pokrajina#. Sovjetske znamke so zelo posrečene, ker so tiskane v več barvah. Argentina je leta 1951 reproducirala na znamki znano Michelangelovo sliko »La Pieta#. Še bi lahko nadaljevali s tem našim seznamom, a prostor nam tega ne dopušča. Naš načrt je bil seznaniti filateliste vsaj z nekaterimi reprodukcijami umetniških slik Velikih preteklih umetnikov. Kdaj drugič pa kaj vec. SPECIALIZIRANO POVJ" ZA VSAKOVRSTNE KOMPE^ MOTOM 48 DELFINO 160 CCM do šolanja. To je bilo geslo. Po zgledu poljskih študentov, ki so s svojo organizacijo dosegli take uspehe, da so ob začetku prve svetovne vojne imeli celo lasten sanatorij, so tržaški slovenski in hrvatski visokošolci ustanovili svojo «Samopomoč», ki je bila nasilno razpuščena po fašistih leta 1927. Organizacija je leto pred razpustom imela že za nekaj deset milijonov današnje vrednosti v nepremičninah (med drugim trinadstropno hišo, katero je zapustila podpornemu društvu neka Slovenka!). Nekdanji študentje so izdajali svoje humoristično glasilo «Biks» pod geslom: «v biksu je luč!# V njem so kasnejše osebnosti v slovenskem kulturnem in političnem življenju, ki so izšle iz tega kroga, imele odlično priložnost, da pokažejo svoje talente. Zanimivo predavanje dr. Ferluge (v organizaciji akademskega kluba Jadran) so številni prisotni spremljali z velikim zanimanjem. P. Jadranski V torek je slovenskim akademikom in «starim bajtam# govoril dr. Karlo Ferluga o nekdanjem visokošolskem društvu Balkan, ki bo približno čez leto dni praznovalo 50-let-nico ustanovitve. Ob tej priložnosti bodo stari Balkanovi člani izdali tiskano brošuro, v kateri bodo nanizane vesele, resne in tudi žalostne iz tega dolgega razdobja. Predavanje dr. F’erluge, prepleteno z a-nekdotami, je predstavljalo nekakšen osnutek za Balkano-vo knjigo. Slovanski akademiki so pred 50 leti predstavljali važno postavko v javnem življenju. Poleg tipično študentovskih prireditev, plesov, operet, zabavnih večerov, je Balkan u-stanovil v Trstu in okolici kako desetino ljudskih knjižnic od katerih so nekatere imele po 300 zvezkov. To je bilo prvo važno delo nekdanjih akademikov. Balkan pa je dosegel velike uspehe tudi na socialnem področju, pri svojih članih, ki so pogosto izhajali iz revnih hiš. Vsak talent ima pravico 4PHIIVHIKKKI l)l\IKV!\IIK» razpisuje nov nagradni mladinski nalenaj za reportaže, članki: in razprave s področja politike, gospodarstva, social nih in kulturno prosvetnik vprašanj. Poslana dela naj bodo krajšega obsega ter naj razpravljajo o konkretnih vprašanjih Trsta, Italije in u perečih svetovnih vprašanjih. Ireduištvo bo vsake štiri mesece nagradilo najboljša priobčena dela in redno honoriralo vse objavljene prispevke. Postala za usluge v Nabretinl: FRANC znižanec ene ZNANSTVENA ODPRAVA Znanstvena odprava norveškega raziskovalca Heyerdahla je prispela na Velikonočne otoke — Slovit pomorščak ((Sončnega Tikija# in njegovih 25 spremljevalcev namerava ostati na otoku štiri mesece, da bodo proučili geološki sestav zemlje in skušali zbrati nekaj ponovnih dokazov o selitvi davnih ljudstev iz Amerike v Polinezijo. VSEH VRŠI LESAKN TRST — ULICA F. CHISPI 14 ULICA UEI.LE MILIZIE 19 Nova pre švicarske HRABRA KMETICA šele, čim so tuji psi planili nadenj, jih je napadel in je vsem trem pregriznil črepinje. Gospodar je s časom opazil, da pes velikan večkrat izgine od doma in se JI ie časa klati okoli. Včasih je tudi prišel s kostjo kakšnega človeka iz notranji n krajev nazaj. Videl je, da pes napada notranjce, Ker je nekoč prišel domov s človeško nogo. Da je noga človeka iz notranjih krajev, je spoznal po tem, ker ie bila obuta v kosmato kožo. Zaradi tega psa se no-tranjci toliko bojijo psov Zakaj zmeraj je pes prišel kar nenadoma in jih je do-vlekel skozi line. Pa je Kar prav, da so se notranjci začeli malo bati, ker so tako grdo navajeni ropali ljudi na samotah, zlasti pa žene, ki v megli zaidejo. Tako Je pes velikan sejal grozo m strah povsod in njegov gospodar se je moral seliti z njim iz kraja v kraj. IZato ne vem več o psu velikanu. Povedal Majark Živela je kmetica Jelenal V vasi je prvi pritekel do s sinom Nekega dne je zve-‘nje sinček Srečko. Preiska-dela, da bodo v vas prišli la sta ujete Nemce in na-partizani. Ko se je zjutraj šla pri njih mnogo zaple-pokazalo sonce, je odšla Iz njenih stvari. Med tem so vasi, da bi prva srečala prišli v vas tudi partizani, partizane. Prispela je do »Tovariš komandant,# je dejala kmetica «izročam —. AIjA ti ujete Nemce. Poklanjam ---------/IfMu/Z ti tudi tole puško, drugo sl L) vzamem sama tretjo pa bo ii imel moJ Srečko.# mJivfičUL L. B. Ali veste... Koliko mesa poje E-sklm pri enem obroku? Eskimi so zelo nenasitni. Ko ulove tjulenja, ga začno takoj jesti. Zgodi se, da poje Eskimec za obrok tudi do sedem kilogramov surovega mesa. To je tudi eden vzrokov, da Eskimi ne žive dolgo. Malokateri med njimi doživi petdeset let. Zenske žive sicer malo dalj, toda njih življenje tudi ni tako naporno kot življenje moških. reke in videla, da gredo preko mostu trije Nemci. Skrila se je v grmovje in zaklicala; »Halt — Stoj! - Snemite orožje!# Nemci so se prestrašili in položili orožje. Jelena je pobrala puško in Jo naperila vanje. »Naprej!# je zaklicala. In Nemci so šli poslušno pred njo. ARggfe ^STATISTIČNIH PODATKOV TRGOVINSKE ZBORNICE Iopet povečanje premeta skozi tržaško pristanišče Pomorski promet v letošnjem oktobru je bil za 98.000 ton večji kot promet v istem mesecu lanskega leta Tržaški pomorski promet je posegel v oktobru 399.025 ton S tem za 98.000 ton pre- s“gel promet v istem mesecu predvsem zato, ker je bil u- mazan in tudi ranjen nad očesom. Agent ga je povabil, naj gre v bolnišnico, kjer bi 1 Preteklega leta. Po statistič- mu rano izprali, a Tomasich l"|h podatkih trgovinske zbor- ga ni hotel poslušati, temveč Iliče so v oktobru pripeljali I ga je porinil na stran, da bi I* tržaško pristanišče 318.850 vstopil. Ker pa se mu niti [‘“n (lani v istem mesecu j to ni posrečilo, je splezal do ‘20.159 ton) in odpeljali 82.175 ! prvega okna in začel tuliti '«ni 80.857 ton) blaga. na ves glas. Agent upravne . 2elezniški promet je imel policije je poklical na pomoč •ste značilne črte kot pomor- policijo, a Tomasich je med-: s*', saj so v oktobru pripe- tem že odnesel pete. Daleč pa | jlali po železnici 69.542 ton | ni odšel, ker so ga agenti v 'lani 63.202 ton), medtem ko m, Commerciale aretirali. 10, Popeljali 208.757 ton (lani J ge(jaj ga Je sotjišče spozna-‘3 .722 ton); skupno so letos ,Q za krivega pijanosti in mo-Pnpeljali po zelezmci 278.299 ,enja miru tef Usodilo hni b,lag^.^dt!m k° S° J poldrugi mesec pritvora, 1 194.924 ton. | medtem ko ga je obtožbe od- Podatki o prometu prvih ] pora oprostilo zaradi pomanj- kanja dokazov. ^ desetih mesecev tega leta go-T v°re, da se je celokupni po-I l>'0rski promet tržaškega pn-I stanišča občutno povečal, saj 1 J Je narasel z 2.911.368 ton do- | I 1 Seienih v januarju-oktobru I 1954 na 4067.817 ton pripelja-1 ?ega blaga v prvih desetih I Mesecih tega leta. V vseh me-I 8““‘h je bila v gospodarstvu I P“čutna težnja po povečanju I ““sega prepeljanega blaga, I "•edtem ko se obseg odpelja-I ??,Ea„blasa. ni občutno pove-I Statistični podatki o pro- I !"“tu prvih desetih mesecev I l^sno dokazujejo te trditve, 1 !aJ so letos pripeljali po moril , |u 3.161.093 ton (lani 2.065 370 I J*®) in odpeljali 906.724 ton V ' 'l*ni 845.998 ton). J Podobne težnje izkazuje tu-** I Ji železniški promet, ki je \e “segel v letošnjih prvih de-I ®etih mesecih skupno 2-672.787 I (lani 1.779.887 ton). Tudi I ** imamo opravka z občut-1 dim povečanjem železniških JJ 1 “dhodov proti zaledju, ki so j se dvignili z 1.098.106 ton bla-f, odpeljanega v januariu- 1 “ktobru preteklega leta na \ 1 938.269 ton, odpeljanega bla-v istem obdobju t.l. med-i lem ko se je obseg pripelja-1 "“Sa blaga dvignil za mnogo Janj in je dosegel letos I ton. lani pa je znašal 1 99-781 ton. -------- IZ KOPRA Kmetijska razstava Danes dopoldne so v Kopru “Sprli pred tržnico in ribar-n>co razstavo kmetijskih stro-Jev in orodja. Podpredsednik “Jt?ajne podružnice Zveze *van Knez je v otvoritvenem lovoru poudaril njen pomen nadaljnji razvoj kmetijstva [ koprskem okraju. Po"sve- i“#i otvoritvi so si navzoči Jfiledali izdelke mariborske (“Varne kmetijskih strojev, lo- Js^ne «Zmaj» iz Zemuna, tortne «Pobeda» iz Novega S»- :a in drugih tovarn. Razkadi so tudi praktično delo z Jl°tomimi škropilnicami za '»ograde in sadovnjake. IZPRED Kazenskega sooisca Obsojen možak je motil nočni mir . Prva j,- '»a razprfeva na kazen- (*m sodišču se je včeraj za-U1* s komemoracijo pokoj-j odv. Giuseppa Prestici.- občinskega svetovalca in tukajšnje odvetniške 76 Jt LUK.ajJ5llJC VJUVCUH 1 “tnice, ki je v starosti q1 Podlegel zavratni bolezni. s Pokojniku je nekaj besed ^“govoril odv. Bologna, na-i„ sta se tudi predsednik Včeraj se je tudi nadaljevala razprava proti 36-letne-mu Michelu Romiti iz Ul. del-le Beccherie. katerega so avgusta letos obtožili pijanosti in žalitve javnega funkcionarja. Ob začetku prve razprave je njegov zagovornik, ki je izvedel, da so moža zaradi delne slaboumnosti oprostili vojaščine, zahteval, da bi ga pregledali psihiatri, kar mu je sodišče tudi ugodilo. Ker je to dejstvo odgovarjalo resnici, so moža sicer obsodili zaradi žalitve, a z znatno manjšo kanijo, kot če bi bil pri zdravi pameti: sedel bo samo 4 mesece in 4 dni, medtem ko so ga obtožbe pijanosti oprostili, ker izvršeno dejanje ni kaznivo. Jesenski pregled bikcev! Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v decembru redni jesenski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrebnih, nad 10 mesecev starih bikcev, če za iste ni bila vložena prošnja za potrditev. Zato morajo vsi lastniki bikcev, ki bodo v decembru stari 10 mesecev, predložiti po svoji občini, di zadnjega novembra t.l. redno prošnjo, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov, pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu — Ulica Ghega. štev. 6-1. Ravnotako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče konec decembra. Vsa potrebna pojasnila so na razpolago na sedežu komisije, ali telefonično na tel. 38-673. Dopisi s podeželja OPČING Pretekli četrtek smo na Opčinah pokopali Antonijo Hrovatin roj. Sosič, ki je po daljši bolezni v 82. letu starosti za vedno zatisnila oči. Pogreba so se udeležile vse slovenske Opčine, saj je bila pokojnica priljubljena med vsemi domačini, ki so jo cenili in spoštovali. Mati Tenkačka. kot so ji pravili ljudje, je bila zavedna Slovenka. Udejstvovala se je še pri »Besedi* in od starejših se morda kdo še spomni, ko je na Gorjupovem dvorišču ob neki prireditvi zaplesala prvo kolo. Vso družino je vzgojila v narodnem duhu in ko se je začela narodnoosvobodilna borba, je bila hiša matere Tenkačke ena izmed onih. od koder so vodile niti k partizanom. Po osvoboditvi je kljub svoji starosti neutrudno spremljala potek dogodkov in tudi sama poprijela, kjer je bilo treba. Se ko je imela 73 let, je nastopila kot igralka v igri «Zelena vrvica)), kar pag najlepše dokazuje njeno življenjsko silo, zdrav duh v zdravem telesu. Kljub visoki starosti, ki jo je dosegla, je smrt matere Tem kačke globoko odjeknila na Opčinah. Z njo so domačini izgubili ne toliko človeka kot poosebljeni simbol starih časov, časov trdega dela in borbe za obstoj, časov kljubovanja in odpora pa tudi časov, v katerih ni nikoli zamrla ver v boljšo bodočnost. Zato do mati Tenkačka ostala vsem v trajnem spominu, ki bo o-stal živ še poznim rodovom. S SESTANKA KMEČKE ZVEZE V DOLINI Razvoj zahteva preusmeritev kmetijstva Miklavževanje za otroke Komisija za razvedrilo in šport Delavske zveze priredi ob praznovanju sv. Miklavža dne 4. decembra ob 9. uri do. poldne v Kinu ob morju matinejo za otroke delavcev. Na sporedu so predvajanje barvnega filma »Peter Pan* in kratkometražnega barvnega filma o življenju medvedov «Ta neznana zemlja*. Mali harmonikarji, in sicer 6-letm Robert Slama, 7-letni Gian-franco Micor, 8-letnu Bruna Pečarič, 9-letni Boris Cipric, 9-letna Nadja Križnič in 14-letna Laura Baroncini bodo zaigrali nekaj napevov. Mala Mara Debeljak pa bo igrala na klavir in deklamirala ne-kaj verzov. Vse otroke bodo razveselili z malim darom. tožilec poklonila njegove- spoininu. 4a^JrVi je nato prišel na vrsto (j, J“tni Vittorio Tomasich iz G. Gozzi, ki ima za seboj t9 lepo kolekcijo obsodb za la ne ‘n največ zaradi pi-ja"°sti. Tudi tokrat ga je pi-^ "Ost pripeljala pred sodni-t>o ki so ga obtožili tudi od-ra do policijskega agenta ie ?°tenja nočnega miru. Mož j,jt"otel 19. oktobra letos sto* gj^i agent upravne policije hi hotel pustiti naprej Izpitni natečaji za davkarje Tržaška prefektura je razpisala natečaj za davkarje. Kandidati morajo biti stalno bivajoči na Tržaškem in morajo imeti diplomo srednje šole. Prošnje na kolkovanem papirju 100 lir je treba nasloviti na prefekturo, soba 49 do 20. decembra 1955, opremljene z običajnimi dokumenti. Hkrati s prošnjo je treba poslati prefekturi 500 lir za izpitno takso. Informacije se dobe pri občinskih tajništvih ali na prefekturi, soba št. 49. Treba je preiti k intenzivnemu obdelovanju zemlje in h gojitvi tistih kultur, ki jih bo razvoj mesta vedno več potreboval Naj ji bo lahka domača openska zemljica! Žalujočim sorodnikom nase najgljoblje sožalje! NABREŽINA Hiralnice so vedno večja .socialna potreba. Nekoč je vsaka kmečka hiša skrbela za onemogle, danes so »e razmere spremenile in množijo »e proletarci, ki nimajo kamor bi na starost postavili svojo glavo. Kakršnokoli je bilo njihovo življenje, skupnost je dolžna, da jim olajša večerne dni njihovega življenja. Za to »o domovi onemoglih ali hiralnice. Tudi naša občina se je odločila, da zgradi takšen dom. Kot smo izvedeli, so se občinski možje sporazumeli za zemljišče ob električni centrali, kjer naj bi imeli betežniki čim večje obzorje čez kopno in morje. Za dom je namenjenih 40 milijonov. Iz kamna izklesan napis »Cava romana*, ladja na levi strani, volkulja z dvojčkoma Romulom in Remom, to je nov obok pri vhodu k delavnicam tega podjetja, ki hoče prostor čimbolj olepšati. Sploh je to podjetje zelo aktivno in ima — kot smo že omenili — velike in, kot kaže. monopolistične načrte. Kot Je ze prešlo v sklop tega obrata podjetje SMAT »kamnoseška družba Nabrežina-Trst*. tako se bo bržčas prej ali kasneje z nekaj izjemami zgodilo z ostalimi nabrežinskimi podjetji. Nova cesta Italstrada je že postala preozka. Sirijo jo za tri metre. Tudi dela na novem cestnem traku slivenski most-železniška proga nazorno kažejo, kako se morajo še tako uporne skale naglo umakniti stroju in dinamitu. Tako bi se hotelo mnogim našim senožetim. A to spada v zasebni interes skrbnih delovnih ljudi, ki naj se sami brigajo za utrditev svojega gospodarskega obstoja! Zal pa jih ni, ki bi se za to zanimali. SLIVNO Na sestanku Kmečke zveze, ki je bil v Dolini pred dobrim tednom, so razpravljali tudi o preusmeritvi kmetijstva, o intenzivnem obdelovanju zemlje in o kulturah, na katere bi morali misliti, glede na sedanje pogoje in na razvoj teh krajev. Dejstvo je, da se kmetijstvo pri nas krči; mesto se širi prav v tej smeri proti Domju, Zavijam in naprej, ker je tu pač liatbolj Drimeren kraj, v bližini industrijskega pristanišča in prometnih žil. Dolinsko področje bo zaraui tega postalo vedno bolj zanimivo. Mesto se širi in požira vrtove v predmestju, mandrijerie spodriva in bo spodrivalo vedno bolj tudi kmete. Kmetje v dolinskem področju morajo paziti, da jih ne bo spodrivalo vedno bolj v o* zadje — na grižo. Raziti morajo, da se ne bo zgodilo z njimi,kot pred leti s tistimi kmeti iz Lonjerja, ki so imeli svoja posestva tam, kjer je zdaj središče mesta. Tega »e moramo predvsem zavedati, braniti se moramo na primeren način in se vedno bolj navezati na svojo zemljo. Ce se mesto širi, tudi potrebuje več zelenjave in razne povrtnine, tu pa so vsi pogoji, da to področje postane velik vrt Kaj to pomeni? Jasno je, da kmet, ki bi ostal pri starem, ne bo mogel obstati, propadel bo in bo pod silo razmer. kos za kosom, prodajal svojo posest. In prav na tem področju bo večja nevarnost, ker bo tudi večji pritisk in več vab. Kaj napraviti? Poskrbeti moramo, da nam bo zemlja dala čimveč, da bomo imeli take pridelke, ki jih bomo najlaže prodali in /.a nje čimveč dobili. To je bistvenega pomena. Ce bomo začeli in nadaljevali po tej poti, se nam ni bati, kaj bo jutri in bomo razširitev mesta obrnili v našo korist. Ne bomo se tu spuščali v podrobnosti. Predvsem je potrebno, da kmetje zlasti v dolinskem področju začnejo na to misliti, da se pogovorijo s kmetijskimi strokovnjaki ’n s kmeti, odnosno vrtnarji, ki se na stvar razumejo. Da pa ne bo ostalo samo pri besedah in lepih načrtih, naj začnejo z dobro voljo in zaupanjem v svoje sile. Tolika se govori in piše, da moramo zaradi splošnega razvoja preusmeriti naše kmetijstvo,. ia moramo začeti z intenzivnim obdelovanjem zemlje; razumen kmet to priznava, končno pa je le treba enkrat prijeti vraga za roge in začeti, da bomo namesto repe pobirali radič, špinačo, zgodnji grah itd., da bomo delali a stroji, da bomo namakali njive in grede, da bo kmečko delo priliuhljenn tudi naši mladini, da bomo ponosni na svoj poklic in da bomo dostojno živeli od svojega dela na lastni zemlji. Do tega mora priti. DEVIN 23. t. m. smo spremljali v v splošnem žalovanju k trajnemu počitku Marijo Cocetto, rojeno Knez iz Devina. Pokojnica je bila rojena v Srpenici pri Kobaridu pred 62 leti in je službovala v na ši občini kot babica okoli 30 let. Njena nagla smrt je ganila vso našo okolico, kjer je do-kojnica imela veliko znancev in prijateljev. Bila je v svoji veliki zavednosti zgled slovenske žene in v službi ni bila samo babica, ampak tudi mati pomočnica siromašnih porodnic pri čemer ni poznala in delala narodnostnih razlik. Zaradi svojega lepega značaja je bila povsod priljubljena. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kot pred tričetrt stoletja, ko je kamnoseška obrt zelo cvetela, je tudi dane* lov za industrijskim kamnom. Podjetniki bi najraje onprli ves tukajšnji Kras, da bi se prepričali kie bi bilo treba postaviti stroje za uapesno izkoriščanje bogatih ležišč tega dragocenega kamna. Tudi na našem katastru se že nekaj časa uspešno uveljevlja par podjetij. Radi bi iztaknili dekorativni marmor, ki se tako odlično proda. Želimo njima >n drugim kamnolomom srečo, ki naj bi jo v večji meri delili z delavstvom. O Martinovem smo tudi mi pokušali svoj vinski pridelek. Ce nas ni posebno zadovoljila količina, pa nas zadovoljile kajtpvost, čeprav ni bilo vreme 'posebno ugodno. Zahvaliti se imamo za to naši ugodni legi. Kdor je svoj pridelek pravilno vkletil, ima do-oro kapljo. Ajda je naš star m zelo cenjeni pridelek. Npkoč so pekli n irtnv irrnh n H 'nn nrimeiali ajdov Kruh ali *pa primešali pšenično-koruzni mešanici nekaj ajdove moke. Kruh je bil izredno okusen in tečen. Okusi so se močno spremenili in namesto domače nam streže pekovska peč. Zato ajdovo ino-ko zamenjamo, ali pa nam cela ali grobo zmleta ajda služi za krmo kokošim, praši čem in govedu. Za dober pridelek ajde je treba ob setvi gnojiti z mešanim umetnijm .gnojilom, oziroma, če smo prejšnjemu pridelku pognojili s hlevskim gnojem vsaj s fosfatnim gnojilom (superfosfa-tom). Že naši očanci so po izkušnji dognali, da zaleže e-na jesenska pest (semena) za tri pomladanske. Se je čas za ozimno setev žita. je pa zato boljši. Dopisnik pravi, da je to glavni vir dohodkov naših kmetovalcev. Kdor ne pozna naših razmer, si misli, da Sempolajci čvrsto kmetujejo oziroma vinarijo Resnica pa je povsem obratna. Od 46 družin kmetuje le o-krog ena četrina; razen enega so vsi polkmetje, tore) odvisni od zaslužka. Vinski pridelek doseže kakih 100 hi. Vas je torej sproletarizirana. Je pa res, da so dani tudi pri nas pogoji za donosno kmetovanje, a za to bi bilo treba mnogo vet pridnih in umnih rok. ki bi imele razumevanje, smisel in ljubezen za to u-dejstvovanje in bi znale pravilno izkoristiti vsako ped svoje zemlje. Takih nasvetov pa naša mladina ne posluša. Naše prosvetno društvo bi storilo dobro delo, če bi se zavzelo za ustrezna predavanja v zimskih večerih. Novemu zakonskemu paru: Ivanu Plesničarju in Lidiji Rebula želimo na novi življenjski poti srečo in zdravje! PROSEK Na zadnjem kmečkem sestanku smo slišali, vprašali in zvedeli o tem in onem, kar zanima naš stan in poklic. Po sestanku sem zlasti razmišljal o vprašanju preusmeritve kmetovanja. To je res skrajno potrebno, sicer nas bo čas s svojimi zahtevami pogoltnil. A kdo naj ga preusmerja? Starejši ga ne bodo. To bi bila naloga naraščaja, ki naj prevzame kmečko dediščino. A ta gleda na ta kapital povsem drugače kot to zahteva previdna in pametna borba za gospodarski obstoj. Mladina vidi v delu na zemlji le muko. žrtve in zastonjkarstvo. Seveda je' ta njena sodba napačna in škodljiva, a krivda za to pade v prvi vrsti na o-ne, ki nas «regirajo». bolje rečeno. ki nas zapostavljajo in so za naše koristi slepi in gluhi. Tudi naša mladina bi vnemo lotila zemljedel- stva. če bi se za to primemo izobrazila. Oblast se zanima za prekvalifikacijo delavstva, ne pade pa ji v glavo, da bi skušala ublažiti brezposelnost s čim bolje organiziranimi kmetijskimi tečaji, ki naj bi mladini nudili čim popolnejši strokovni pouk. Cernu imamo oddelek za kmetijstvo, čemu kmetijsko nadzorništvo, če pa nas prav nič ne upoštevata?! Imamo vtis. kot bi bilo večje strokovno znanje in večja povezava z zemljo nezaželeno. Se upamo, da se bo to vprašanje končno le rešilo v naše in splošno dobro. Mladinec DOBERDOB Občinski svet se bo v vlogi komisije za dodelitev družinskega davka sestal v kratkem Imel bo precej dela, ker so irav na račun dela prejšnje comisije bile številne kritike. VRH Ali poznate vrednos •sta? poznate vrednost kom- •afe"1 sm° rg* ee^° bogati, ker 4 0 razmetujemo. Enkrat, ^ “krnt, trikrat more biti to i Olpnlcost, ki ne pomeni no-tn" -------- • - če se to Ijo"s vrednosti. A lfl lvba iz dneva v dan, iz Hea 6 leto, je to nekaj dru-1*5° ln se ta malenkost spre-tj ni v pomembnost, ln inko to d°[,aJQ na naših kmečkih d^Podaratvih in delavskih dj^ouih, kjer imajo gospo-ceaje svojo važno m rečkrut ,fd° vodilno in odločilno be-j, “■ Desettisočake bi mag 11 f hramu — one desettiso-k#l • ki so in bodo vedno ^ dfagi. V mislih imamo ho°nia po zlu' a ie zem' ^ slasti vrt tako lačna. e odpadke, ki gredo nepre- p‘e gospodarji — tudi go->*njt naj si temeljito zn- Iji-Mjo. da je treba zem-be’ "rtni še posebe, sprsteni-tr« orRanskih snovi. Zaklade komposta bi ne mogel uspeš-1 Takšen kup mešanice pre-rio vrtnariti». To seveda ne mešamo in zlagamo v kup, ki velja le za poklicnega vrt-lnaj bo visok 1—I in pol m. Ce "e *n, ......... U0~“o kompostišče je drn-tfoe" zaklad, je fabrika, ki i, IJunja najboljšo hrano ‘"nm, kompost pa «*>■■ o(jje hranilne snovi v takšni "> da jih rastltna z lah-osrkuje, ima pa še to prednost, da učinku 0)., d°!oo časa in ni preostro Neki napredni okoli■ Vrt nar je rekel: »Brez narja, ampak prav tako toliko tudi za kmečke tn delavske gospodinje, ki st prizadevajo spraviti z vrta čim več. Kaj pa je kompost? Polno je odpodkou iz kuhinje, z vrta, dvorišča in o-stalegn gospodarstva, ki morejo na posebnem kupu strohneti v humus, se pravi v črno sprstemno, kt je vrtni in tudi vsaki zemlji — dragocena snov. Iz hiše dobimo pepel, prah, dlako, drobovino, ostanke apna in zidne malte i. dr., z urta listje, plevel, fižolovko itd., z dvorišča in ceste blato, hrošče, gosenice, kokošje blato t.e. Ne spadajo pa na kompost plevel s semenom in bolne rastline. Kar je okuženo z rjo, plesnobo, z ušmi itd., moramo sežgati. Kar se počasi razkraja (dlaka. ropotiina, dračje i. e.), naj razpada na posebnem kupu. Krompir jetika, špargljevka m štori fcu-pusnte, kravji gnoj, travna ruša daje na posebnem kupu komposta izvrstno sprstenino, ki prija zlasti kumaram. Za-govina (lesnina) in ostružki imajo malo redilnih snopi tn se počasi razkrajajo. Premogov pepel ne spada na fcom-postišče, ker vsebuje mnogo žveplene kisline. mogoče, naj bodo komposte šča iz steptane gline (ilovi-čitno. Dobro je, če damo med posamezne plasti tanjšo plast zemlje, za hitrejše razkrajanje mešanice pa potrosimo ce), ki ne propušča. Vsako preveč rahlo plast dobro stla-med mešanic o prah žganega apna, a v zelo majhni količini. Skrbimo za dovoljno vlago s polivanjem z vodo, kasneje s pomijami in večkrat tudi s straniščnikom. Stra-niščnika ne smemo dodajati obenem z apnom, ker bi to izrinilo iz njega dušik. Kompost išče zavarujemo pred soncem in vetrom. Kompost, ki se razkraja, ne sme gniti, ampak mora trohneti. Zato ne smemo komposta nalagati v globoke jame. Tukaj se tvorijo razne škodljive kisline, ker ni dovolj zraka, je preveč vlage (zato snov gnije) in premalo toplote. Zaradi tega t udi ne smemo nalagati na kompostni kup mokre trave v debelih plasteh, ker bi tako gnila tn izgubila mnogo redilnih sno-vt; travo je torej treba me šati z drugimi odpadki in z zemljo. V ostrem mrazu pustimo kompost na miru, da ne kvarimo bakterij. Sicer pa premečemo kup vsake 3—4 me- sece od vrha do tal. Tako pride na vrh morebitno seme plevela, ki takoj vzkali in ga lahko zatremo. Ce kompostni kup pravilno negujemo in dobro p repereva, se začne naglo usedati in se v njem pojavijo gliste (deževniki) — ta prvi kulturni delavec, ki spreminja (prebavlja) trohnele odpadke v črno sprstenino. V 1 in pol do 2 letih je pravilno predelan kompost zrel. Tedaj ga tudi presejemo. Priporočljivo je dadati kompostu apneni dušik, ki ga o-bogati z važno hranino (dušikom) in tudi pospeši zorenje. Na vsaki kub. m komposta potrosimo okrog S kg tega gnojila, ki ga pomešamo med plasti. Plast stlačimo in namočimo, da se kup hitreje segreje. To gnojilo tudi zatira zalege mrčesa, ki se le prerada skriva v kompostnem kupu. Ce upoštevamo, da je nasa zemlja že davno izropana organskih (rastlinskih in živalskih) snovi in so prav zaradi tega pridelki z njive, iz vinograda, s travnika in z vrta tako pičli, da nam mora večkrat miniti veselje do obdelovanja zemlje, tedaj si bomo brez obotavljanja pripravili čimveč tega dragocenega naravnega gnoja. Materiala zanj je polno in poceni, trud pa bo odlično nagrajen. Mnogo lepše in prijetneje je v naši vasi, odkar imamo napeljano električno razsvetljavo. Zvečer lahko pozno v noč opravljamo razna dela, obenem pa si lahko podrobneje prečitamo časopise, ki nas opozarjajo na razne dogodke doma in po svetu. V mnogih družinah so si kupili tudi radio, da jih posebno sedaj v dolgih zimskih večerih prijetno zabava. V eni izmed gostiln pa so namestili tudi televizijski aparat in v sobotah in nedeljah ne manjka ra. dovednežev, ki se gnetejo o-koli in sledijo prikazovanju raznih kulturnih ln športnih prireditev. Kljub tej »modernizaciji* «pa naši mladeniči in fantje pisp opustili zborovskega pet-tja. Dvakrat tedensko se pod vodstvom znanega pevovodje Emila Komela pridno vadijo in pripravljajo za skorajšnji javni nastop. Nastopili bodo s celovečernim programom skupno z moškim zborom iz Poljan ln Dola in pa z moškim in mešanim zborom iz Sovodenj. Zaradi tega je bilo na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta tudi sklenjeno, da bo odslej naprej sestavljal davčno komisijo celoten občinski svet; za predsednika komisije pa je bil izvoljen svetovalec Jožef Jarc. Doberdobske žene sprašujejo kaj je z otroškim vrtcem, ki naj bi po nekaterih predlogih imel prostore v bivši orožniški vojašnici. Doslej se občina še ni izrekla. Zanj bi bilo potrebno precej denarja, ki ga sedaj ni na razpolago. Seveda bi , bilo hvale vredno, da bi tudi v Doberdobu, kot je že v Sovodnjah, Pevmi itd., zgradili otroški vrtec kamor bi zahajali do-berdobski in poljanski malčki. Vendar je sedaj prva na vrsti gradnja nove osnovne šole v Jamljah, ki jo prebivalci te vasi že dolga leta zaman prosijo. Letos se bodo njih otroci Se vedno morali stiskati v starem in zanemarjenem poslopju; upamo pa. da bo drugo jesen v Jamtjah otvoritev novega šolskega prostora, ki bo v ponos vasi in občini. SEMPOLA) Naše električne žarnice so sila muhaste in rade odpovedo, najsi bo posamezno ali pa skupno. Zgodilo se je, da smo bili nekaj tednov brez luči. Upamo, da se to ne bo več ponovilo. Vaščani se pritožujejo, da jtm žarnica ob spomeniku (na Legiševem hlevu) ne služi, ker je obrnjena proti jugu. Obrniti bi jo bilo treba proti vzhodu, da bi svetila na gornjo pot (proti trgovini). Neki list je poročal o na šem vinskem pridelku; da se je letos prav dobro obnesel, čeprav je manjši od lanskega; 7 VRDKA KNEZ UiOLTER NABREŽINA vam nudi: Šivalne stroje Singer Radioaparate Philips Kolesa Legnano - Wols!t in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah INFORMACIJE telefon 22 523 AVTOPflEVOZNlSKO podjetje FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6. tel 33-113 AVTOGARAZA ..Roiano TRST KOJAN — Ul.. MOHEHI RT. 7 - TEL. 35-608 privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov tn motornih koles — Odprto 1 udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vs kraje, tudi v Inozemstvo Motivi iz Mavhinj Sredi Krasa, blizu Jugoslovanske meje in nekoliko vstran od prometnega vrveža, so Mavhinje, prijazna vas, ki spada pod nabre-žinsko občino, ima 36 hiš in šteje približno ISO prebivalcev. Domačini se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom, živinorejo, vinogradništvom in poljedelstvom, nekaiteri pa so zaposleni pri raznih delih v Trstu, v Nabrežini in v TržiCu. Od glavne ceste Trst-Tr-žie se odcepi pred Sesljanom pot. ki skozi Vižovlje pelje v Mavhinje. Pri Vitovljah so zdaj v teku dela za nov del avtoceste, ki Jo bodo »peljali tod. Za pot v Mavhinje bodo verjetno napravili most. Kakor več drugih okoliških vasi, so Nemci lt. avgusta 1944 zažgali tudi Mavhinje, ki so bile »koraj uničene in hudo prizadete. Po vojni se Je obnova vasi vlekla na dolgo. Najprej so obnovili stanovanjske hite, nato pa gospodarska poslopja, a ne še vsa. Tu pa tam se še vidijo razvaline, priče vojnih strahot. Zarad) nedokončane obnove gospodarskih poslopij so kmetje še vedno prizadeti, ker se Jim v takih prostorih, ki so Jih sami za sito popravili, kvari pridelek. Mrzla burja piha; zima Je tu. Po vasi ni skoraj žive duše, na dvoriščih pa poje žaga. Hudo Je, če ob pravem casu ni drv v hiši, zato se Je treba pripraviti na zimo dokler Je še čas. Ker ni zdaj več toliko dela na polju in v vinogradih, je treba napraviti to pa ono dama. Eni pripravljajo drva, drugi popravljajo orodje, ta vaščan pa urejuje dvorišče pred hišo, da bo lepše, manj prahu In blata. Njim pa ni treba še skrbeti za delo, za drva itd. za to skrbijo njihovi starti; za njihovo razvedrilo in da se bodo nekaj naučili pa skrbi vzgojiteljica v otroškem vrtcu. To Je skupina otrok Iz Ce. rovelj, ki obiskujejo otroški vrtec v Mavbinjah. Vzgojiteljica Jih spremlja do avtobusa, ki Jih bo odpeljal domov. IN BENEŠKI DNEVNIK DOLGOLETNI) HREPENENJE SH JE LHESMGILO Prvo gostovanje SNG v prosvetni dvorani v Gorici Včeraj v Gorici 4,8 pod ničlo Včeraj je bil nedvomno naj. hladnejši dan letotnje jeseni: na goriškem letališču so izme. riti temperaturo, ki je bila ob 5,30 zjutraj 4,8 stopinj pod ničlo. Zjutraj je bilo torej po. Iteno mraz. Okusili so ga tisti, ki so morali zgodaj po opravkih. Vetra sicer ni bilo, vendar je tihi mraz prav tako zlezel t) kosti. Marsikdo si je grel ušesa. Voda v posodah na prostem je zmrznila. Led je bil debel približno en centimeter in se ni otajal, če je bila posoda na osojni strani. Lahko rečemo, da smo imeli pravo srečo, da ni bilo tako hude burje, kot je pihala prejšnje dni. Italija z dvema moštvoma v borbi z najboljšimi evropskimi nogometaši Pred dnevi smo na tem mestu objavili poziv tov. S. N., ki se Je zavzel za organiziranje nogometnega turnirja med srednješolci. Na poziv, naj pošljejo dijaki svoja mnenja ali pa ze kar imena igralcev na naše uredništvo, sta se že odzvali dve šoli: Klasična gimnazija in Višja realna gimnazija. S Klasične so poslali imena svojega moštva in petih rezervnih igralcev, z Višje realne pa je prišlo 24 imen; na tej šoli nameravajo namreč nastopiti z dvema moštvoma. V svojem dopisu sporočajo s Klasične gimnazije, da pričakujejo čimprej nadaljnjih novic o organizaciji tega turnirja, z obeh šol pa še izražajo upanje, da se bo turnir lahko čimprej pričel. 2elimo, da bi organizatorjem njih namera zares uspela. RadijsKi prenos tekme MADŽARSKA A Farago Buzanszki Szojka Bozsik Kotasz Kocsis Puskas Raduly Tichy SLUVI USKfl NARODNO ULSOALIŠČU IZ TRSTA Lovati Bernasconi Pavinato Lantos Farina Magli Tortul Chiappella Burini Czibor Gratton Antoniotti Galli Virgili Boniperti Bassetto Edoarda De Filippa Prevedel L. Cigoj Padec delavca v podgorski predilnici V podgorski predilnici se je včeraj popoldne ponesrečil 22-letni Bruno Kodermac iz Pod-gore, Ul. IV. novembra št. 4. Mladenič, ki je zaposlen v predilnici, je okrog 15. ure med delom padel z lestve ter si rahlo pretresel možgane in se opraskal po obrazu. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali poškodbe. Ozdravel bo v nekaj dneh. Pivatelli Segato Montico Bearzot Ferrario Viola Magnini Cervato V vlogi Filumene nastopa Starčeva, v vlogi Rozalije pa Leli Nakrstova. Sodnik: Latišev (SZ) — Začetek ob 13. uri. Rezerve: Madžarska A: Kamarad, Kovacs III, Ferendi, Toth II, Ozosz, Teleki. Italija A: Buffon, Comaschi, Giuliano, Vivolo. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni. Odgovorni urednik STANISLAV BENKO TfJ, Tiska Tiskarski zavod Z11 predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 15. uri in Jutri 28. t. m. ob 18. uri barvni fi,m: Ijali o proračunu za prihodnje leto, ki naj bi bil za razliko od prejšnjih računov manj pasiven. V zvezi z družinskim davkom se bodo morali občinski svetovalci na seji v torek izjaviti glede odborovega predloga. ki predvideva nekatere spremembe kriterijev za plačevanje družinskega davka. Predlog odbora se sklicuje na okrožnico št. 12198 goriške prefekture, katere odbor je na 2. odbitki za vsakega družinskega člana zna.iajo dvajsetino umazanega dohodka za vsako osebo, če vsota ne preseže za vsako osebo 50.000 lir, ali se jo poveča za 1 desetino za vsakega družinskegu člana; 3. dohodki od dela: zmanjšanje za 50 odstotkov stalnih dohodkov do 720.000 lir, zmanjšanje za 20 odstotkov za dohodke med 720.000 in 960.000 lir, nobenega znižanja za dohodke nad 960 000 lir. Odbor prefekture je 24. avgusta letos odobril sklep, s katerim se od davčne osnove odbije 240.000 lir ter odbitek v višini 1 dvajsetine od čistega dohodka neobdavčljive vsote za vsakega družinskega čla. na razen družinskega poglavarja. Sporazum za ureditev plačevanja tarii Notranja komisija CRDA je objavila sporočilo, v katerem pravi, da je bil 18. novembra sklenjen med ravnateljstvom CRDA ter predstavniki sindikalnih organizacij FIOM, U1L in CISL sporazum, v katerem je rečeno, da so za sindikalne organizacije tarife za plačevanje norm urejene, medtem ko ravnateljstvo meni, da z načelnega stališča zanj to vprašanje ni urejeno Zaradi tega sta se obe strani sporazumeli, da bo ravnatelj-stv - do 31. marca 1956 sporočilo notranji komisiji, katere spremembe namerava napraviti. Pogajanja za rešitev vprašanja se ne smejo zavleči več JOHN ©II" CL0( LARAlNt ©At ROBER1 Stack JAR 0TERUNC PHIL COarris R0BER1 C3ewtoh DAVID [Dr«*1* Akademsko-srednješoi-ski klub aSimon Gregorčiča v Gorici priredi v soboto 3. decembra t. I. ob 20. uri na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. prvi literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela go-riški visokošolci in srednješolci. Toplo vabljeni. KINO SKEDENJ Vozni red avtobuse v Pevmo Mestni avtobus št. 8, ki vozi na progi Ul. IX. avgusta -Pevma, bo začenši v nedeljo 27. t. m. vozil po novem voznem redu. Proga bo sledeča: Ul. IX. avgusta - Korzo Ita-lia - Korzo Verdi . Ul. Ober-dan - Travnik - Ul. Carducci -S Pellico - Orzoni - Don Bo-sco - Drevored XX- septembra - Pevma. Vozni red ob delavnikih: odhod iz Ul. IX. avgusta; 7.18, 8*, 9.30, 12.40, 14*, 15, 16, 17.20*; odhod iz Pevme: 7.30*. 8.30, 10, 13.15*, 14.30, 15.30. 16 30, 18. Ob praznikih: odhod iz Ul. IX. avgusta: 14*. 15. 16, 17.20*, 18.30, 19.15, 20*; odhod iz Pevme: 14.30, 15.30, 16.30. 18, 18.50, 19.30, 20.30. Pri vožnjah zaznamovanih z zvezdico bo avtobus odpeljal z južnega kolodvora cez Sv Rok. seji 6- julija letos v skladu s členom 30 zakona št. 703 od 2. junija 1952 sklenil, naj se v goriški občini odmeri družinski davek za leto 1956 na podlagi sledečih določil: 1. davčna osnova je po odbitku 270.000 lir; 2. odbitki za družinske člane: za vsakega družinskega j člana (izvzemši družinskega j poglavarja) se odbije še 27.000 I lir odnosno 5 odstotkov od | celokupnih dohodkov, kadar to ne presega 50.000 lir na osebo; 3. zmanjšanje stalnih dohodkov; priporoča se znižanje čistega ugotovljenega dohodka za 50 odstotkov od oproščene vsote ter morebitni odtegljaj na račun družinskih članov. S sklepom št. 511 od 27. julija 1955 je s privolitvijo občinskega sveta odbor sklenil zahtevati od goriške prefekture, naj pregledajo razloge, s katerimi so dovolili 240-000 lir za vsoto, ki ni obdavčena pri plačevanju družinskega davka 1955 ter odobrijo sklep občinskega sveta št. 91 od 21. julija 1953; 1. davčna osnova je po odbitku 240.000 lir; Jutri 28. t. m. ob 16. uri Italfranco film Tehnikolor MILAN, 26. r- Ob velikanskem zanimanju občinstva (kljub temu, da je prireditev prenašala telivizija) je bil na današnji boksarski prireditvi v Športni palači kot osrednja točka dvoboj med evropskim prvakom Duliom Loiem ki je Tržačan, in Francozom Fer-rerjem. Dvoboj je veljal za osvojitev naslova prvaka lahke kategorije. Toda Francoz je bil poražen in Loi je dokazal, da drži prvenstvo krepko v svojih rokah. Tekmeca sta se borila petnajst rund, med katerimi je Loi skoraj ves čas prepričljivo prekašal nasprotnika. RAY MIDDLETON, BILL SHIRLEY vji*. 'MdavJi W5 predvaja danes 27. t. m ob 17. uri film Instalacijsko podjetje za elektriko, vodo in plJn Stikala, žarnice, likalniki. Električni in plinski gorilniki. Vodne m plinske pipe itd- GORICA - UL. CARDUCCI 15 - Tel. 30 H Eiektro-inštaiaci)sko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo št. tel 29-322. Viale Mirarnare 29. SE PRIPOROČAMO! Dva hektara == zemlje Igra BIMAL ROY DARILO TER MOŽNOST, DA DOBITE FIAT 1100/103, FIAT 500 C, TELEVIZIJSKE APARATE, VESPE, RADIO itd, Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke RADIOTELEVIZIJA OfiAfM Zalo9a » Liquigasa " in TRST - Opčine jtk|(X\| vseh vrst štedilnikov Zoppas Trg Monte Re 4 (pri šoli) UllUlll --------------------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In po. noči lekarna Mantovan. Korzs Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 102 -tel. 31-52. KORZO VERDI 21 M.PETEANI ■ - / napotil h kronlčarju, ki je še spal. Ko pa je brenknil zvonec, je planil s postelje; prebral je novico, potem pa rekel: «Presneto, treba bo iti tja. Koga bi želeli za drugo pričo?* »Niti pojma nimam*. »Boisrenarda? — Kaj menite?» »Da, Boisrenarda*. »Ste dober mečevalec?* «Vobče nikakršen ne*. «0, vraga! Kaj pa s pištolo?* »Streljam kolikor toliko*. »Dobro. Pojdite se vadit, jaz pa medtem poskrbim ža vse drugo. Počakajte me trenutek*. Stopil je v svojo toaletno izbico in se kmalu vrnil, umit, obrit in ves v redu. »Pojdite z menoj,* Je rekel. Stanoval je v pritličju majhne hiše, Duroya pa je peljal v klet, velikansko klet, spremenjeno v borilflico in strelišče; vse odprtine na ulico so bile zadelane. Ko je prižgal vrsto plinovk, ki je vodila prav do zadnje stene druge kleti, kjer je stal železen, rdeče in modro poslikan mož, je položil na mizo dva para pištol novega sestava, za nabijanje od zadaj, in začel kratko, odsekano poveljevati, kakor da sta na kraju dvoboja. »Nared? — Streljaj! — Ena, dve tri!* Duroy je ves pokoren ubogal, vzdigoval roko, meril in streljal; in ker je pogosto zadel lutko naravnost v trebuh, kajti v rani mladosti je bil često streljal z očetovo staro sedelno pištolo po ptičih na dvorišču, je bil Jacques Rival zadovoljen in je izjavljal: «Dobro — izvrstno — izvrstno — postavili se boste — postavili se boste*. Potem ga je zapustil: «Streljajte tako do poldne. Tu je strelivo, nič se vam naj ne smili, kar porabite ga. Potem pridem po vas, da greva kosit, in da vam povem novice, kar jih bo*. To rekši, je odšel. Ko je ostal Duroy sam, je še nekajkrat ustrelil, nato pa sedel in jel premišljevati. Kako neumne so bile vendarle vse te stvari! Kaj pa je to dokazovalo? Ali je bil lopov manj lopov, potem ko se je bil? Kaj pridobi pošten človek, ki je bil razžaljen, če Vreme se Je bilo spet ohladilo; zmrzovalo Je kar hudo. Voda v obcestnih jarkih, ki jo je bil mraz zaskočil še tekočo, je spremljala pločnike z dvema ledenima trakovoma. Prodajalci še niso dobili časnikov, in Duroy se je spomnil dne, ko je bil izšel njegov prvi članek: r Spomini afriškega lovca*. Roke in noge so mu drevenele, začenjale so ga boleti, posebno na koncih prstov; in tako je jel tekati okrog steklene prodajalnice, kjer je čepela prodajalka nad svojim grelnikom in kazala skozi okence samo nos in rdeča lica pod volneno cglavnico. Naposled je razdeljevalec novih listov vendar že porinil pričakovani zavoj skozi linico v oknu, in ženica je ponudila Duroyu na stežaj razgrnjeno »Plime*. Iščoč svojega imena, Je preletel stran z očmi: najprej ni nič videl, že se je hotel oddahniti, kar je opazil stvar uokvirjeno med dvema črtama »Gospod Duroy od ,Vie Francaise’ nas postavlja na laž, a vtem ko postavlja na laž, sam laže. Vendar priznava, da živi neka gospa Aubertova in da jo je redar odvedel na policijo. Potemtakem je treba pred besedo .redar' samo postaviti .nravstveni’, pa je vse povedano. Toda vest nekih časnikarjev je pač na isti višini kakor njihov talent. S polnim imenom: LOUIS LANGREMONT*. Tedaj je jelo Georgesu srce silovito razbijati; vrnil se je domov, da bi se oblekel, pravzaprav sam ne vedoč, kaj dela. Torej ga je bil opsoval, na tak način, da je bilo vsako obotavljanje nemogoče. Zakaj vendar? Za prazen nič. Zaradi stare babnice, ki se je bila sprla s svojim mesarjem. Hitro se je napravil in šel h gospodu Walterju, čeprav je bila ura komaj osem zjutraj. Gospod Walter je bil že pokonci; bral je *La Plume». — «No,» je menil z resnim obrazom, ko Je zagledal Duroya, »zdaj se pač ne morete več umakniti?* Mladi mož ni nič odgovoril. Ravnatelj Je nadaljeval: »Poiščite neutegoma Rivala, ki naj prevzame vaše zastopstvo*. Duroy je zajecljal nekaj nedoločnih besed, odšel in se GUY DE MAUPASSANT (LEPI STRIČEK) Ko se je vrnil v uredništvo, je Duroy sestavil svoj odgovor. »Brezimen mazač v Plume’ se je razkoračil in bevska name zaradi neke stare zenske, o kateri trdi, da Jo je prijel uravstveni redar, kar jaz zanikavam. Osebno sem govoril z gospo Aubertovo, ki ima vsaj šestdeset let, ako ne več, in mi Je nadrobno pripovedovala svoj prepir z nekim mesarjem zaradi tehtanja rebrc, tako da se je morala zadeva poravnati pred policijskim komisarjem. To je čista resnica. Kar zadeva ostala namigavanja urednika flume’, jih preziram. Sicer pa tudi ni mčč odgovarjati na take stvari, ako pisec skriva svoje ime. — GEORGES DUROY.» Gospodu Walterju in Jacquesu Rivalu, ki Je bil pravkar prišel, se je zdel ta odgovor zadovoljiv, in sklenili so, da izide še tisti dan, prčcej za dnevnimi novicami. Duroy, nekoliko vznemirjen in razburjen, se je zgodaj vrnil domov. Kaj mu neki oni odgovori? Kdo Je? Zakaj ta surovi napad? Pri petelinih, kakršni so časnikarji, Je utegnila iti ta neumnost daleč, zelo daleč. Slabo je spal. Ko Je drugi dan prebral svoj odgovor v listu, se mu je videl natisnjen še bojevitejši kakor v rokopisu. Zdelo se mu je, da bi bil lahko ublažil nekatere izraze. Ves dan je bil ko vročičen in naslednjo noč Je spet slabo spal. že ob zori Je vstal, da bi šel po tisto številko *Plume*, ki je imela prinesti odgovor na njegovo obrambo.