Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel- la postale) Trst 431. — Pošt. iekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 25. Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir BOO - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdizione in abb. postale I. gr. ŠT. 103 TRST, ČETRTEK 10. MAJA 1956, GORICA LET. V. PO IZKLJUČITVI LISTE »TRST TRŽAČANOM" Edinstven primer v zgodovini evropske demokracije Na glavo postavljen zakon — Kaj takega se ni še zgodilo v Italiji spis, moramo zaključiti, dia se tudi njemu ni zdelo 'bistvenega pomena, ali so rojstni po-daitlki kandidatov navedeni na tej ali oni strani iste vloge. In tiako sodi tudi vsaik človek zdravega razuma, kajti namen volilnega zakona je mogel biti siam O' eden: da nastopijo na volit vab kandidatje, ki so za to upravičeni in o katerih se natančno ve, kdo in kaj so. Drugega smisla zalkion ni mogel imeti. Vse ostalo so gole formalnosti. Na popolnoma drugačno stališče kot ljudje naravne pameti so se pa postavili vele-učenl člani volilne komisije. Kdoi ve — so umovallii — ali ste vi, gospodje kandidati, zares tisti, (kateri nastopate! Tu manjkata kraj in čas vašega rojstva! Saj so vendiar — sie je glasil odgovor — vsi naši osebni podatki v spisu! Je že res — je gomila komisija svojo — toda mi jih ne vidimo zabeleženih na predpisani strani! Če je to tolik pogrešek, ga lahko na mah popravimo-: takoj pripišemo še na ono stran naše rojstne podatke. Prepozno, gospodje! — se je odrezal predsednik — Rok je potekel! Da je volilna komisija našega področja prepovedala listi »Trst Tržačanom!« udeležiti se volitev, je siilino' razburkala in razdražila ljudske množice. Od vseh strani čuijemio očitke, zakaj sc niso predlagatelji liste ravnali natančno po črki zakona, ko so morali vedeti, da bodo nasprotniki »iiskali dlako v jajcu«, tila lahko listo odklonijo. Najprej je treba ugotoviti, da Slovencev pri tem ne zadene nobena krivda! Oni so prijavili svoje 3 kandidate, zbrali zanje potrebne podpise, v ostalem pa prepustili izvedbo' vseli tehničnih podrobnosti svojim izkušenim zaveznikom. Biti pia hočemo pravični in stvar nepristransko obrazložiti, tako da bodo tržaški Slovenci poučeni, koga zadene pravzaprav glavna odgovornost za nesrečo, ki nas je zadela. V ČEM OBSTOJI POGREŠEK? Samo v tem, da predlagatelji niso postavili na seznam, kjer so po vrsti našteti kandidat je, tudi pripombe, kdaj in kje se je kdo rodil. In res sta kraj in čas rojstva silno važna. Koliko ljudi1 na svetu ima isto ime im priimek! Kako naj oblastvo zanesljivo ugotovi, kakšne osebe so predlagatelji pravzaprav mislili? In vendiar je komisija prizadela tržaškemu prebivalstvu težko, vnebovpiijočo krivico, ki ni niti najmanj v čast 'italijanski demokraciji. Zakaj? Zaradi tega, ker so- podatki o rojstvu manjkali samio na seznamu,-kjer so zaporedoma našteti kandlidatje, medtem ko- je na dveh drugih mestih iste vloge natančno pove prepriča, ali je pravilno sestavljena. Tako dblo-ča in predpisuje posebna okrožnica osrednje vlade! In res je tajništvo listo »Trst Tržačanom!« pregledalo in odobrilo ter dovolilo:, da gre naprej na volilno komisijo. Kako bi bilo smelo to storiti., če bi bilo prepričano, da je spis napačno im protizakonito sestavljen? Salj bi bilo s tem vzelo nase krivdo, za katero bi moralo pred zakonom odgovarjati! Dolžnost tajništva je bila, da predlagatelje opozori na morebitne pogreške ter jim da priliko, jih popraviti. Tega tajništvo ni naredilo. Ker si ne moremo misliti, dia je vede in hote odobrilo protipostavno sestavljen Pometajte pred lastnim pragom! Če bi ne šlo za zelo resno stvar, bi človek mislil, da prisostvuje duhoviti burki.. Ali ni več ko smešno, da člani komisije dvomijo, ali so kandidatje in že večkrat izvoljeni obč. svetovalci, dr. Stoccia, dr. Gilampiceoli in Toliov, ki jih pozna vsak otrok v Trstu, zares oni možje, za katere so sie prijavili? Če pa hočejo- gospodje iz komisije brezpogojno jahati na formalnostih, jim svetujemo, naj najprej pometajo pred lastnim pragom. Po zakonu hi komisija morala rešiti vlogo liste »Trst Tržačanom!« najkasneje v 24 urah po tem, ko jii je bila izročena. Dlakocepci so predpisani rok zamudili za približno en dan! Komisija je bila nadalje dolž-na dostaviti svoj sklep predlagateljem ne le v. postavnem roku 24 ur, temveč povrhu pismeno. Tega ni napravila. Svojo- odločitev je sporočila ustno, kar je protizakonito. Ravno tako je ravnalo proti obstoječim predpisom tajništvo tržaške mestne občino. Stroge oblikovne zakonske določbe, dragi gospodje, ne veljajo le za tržaške neodvis-neže, marveč tudi in v prvi vrsti za vas same. Ako ste zaradi enega samega smešnega in popravljivega »pogreška« proglasili listo najvažnejšega domačega opozicijskega gibanja v Trstu za neveljavno, potem je tudi vaša odločitev neveljavna 'in nezakonita'. Pravica, gospod predsedtaik apel arijskega sodišča, je, kakor veste, za vse enaka! Vaše ravnanje je- tembolj vnebovpijoče in krivično' zato, ker ni bila v 'italijanski republiki do danes zairadli. takega »pogreška« še nobena lista zavrnjena, marveč mirno pri-puščena k volitvam. Kako je mogoče opravičiti to dVojno mero? Volilni zakon je isti v Italiji in v Trstu. Da ga pri nas tolmačijo in izvajajo drugače kot v republiki, vzbuja v tržaškem prebivalstvu po pravici najgloblje ogorčenje. Vzbuja ga ne le pri pristaših liste »Trst Tržačanom!«, ampak tudi pri njihovih političnih nasprotnikih in sploh v vseh demokratično čutečih in pravično mislečih ljudeh. Gospodje iz volilne komisije so s svojim postopkom ogromno škodovali ugledu demokratične Italije y naših krajih ter pognali množice čisto po nepotrebnem v obup. Kakor da že zelo zagrenjenim Tržačanom ne zadostuje, da vlada v mestu brezposelnost in da se morajo njih najboljši sinovi množično selliti v Avstralijo! Samo to je še manjkalo, da bo mera nezadovoljstva polna. Naloga generalnega komisarja Palamare in rimske vlade je zato, da velikansko moralno- in politično škodo pravočasno popravita. To že zaradi tega, ker je dejanje, ki ga je zagrešila komisija, obenem edinstven primer v zgodovini zapadne demokracije! NOVICE Z VSEGA SVETA SILNO VAŽNO VPRAŠANJE Zastopniki Amerike, Sovjeitdke Rusije, Anglije, Francije in Kanaide so te dni zaključili 6 tednov trajajoče razgovore, ki so jih vodili v Londonu o splošnem razoroževanju. Kljub dolgini posvetovanjem se niso mogli zediniti. Značilno pa je, da so vsi udeleženci navzlic temu — zadovoljni. Ameriški predstavnik Stassen je poudaril, da so bila posvetovanja zelo Tesna in da so se vsi državniki trudili, 'kako bi prišli do sporazuma. Namesto s politično agitacijo so se tudi Rusi prvič ukvarjali i s st varnim delom. O Sovjetslkli zvezi je dejal, da si hoče ustvariti številčno omejeno, a sposobno »atomsko armado« ter občutno zmanjšati ost a!o vojslko. To baje zaradi tega, ker nuj-no potrebuje delovne sile za itn dugt rial iz a ci jo prosi ran e Sir birije, ki jih lahko vzame saimo svoji prekomerno razviti večmilijonski vojski. Iz tega sledi, da misli Moskva resno na splošno- raz-oroževanje in da bo s časom navzlic vsem težavam vendar sklenjen sporazum. To je za človeštvo sil n o važno vprašanje, z alka j atomsko in drugo oboroževanje žre narodom milijardne vsote, fih drži v stalni negotovosti in strahu ter silno ovira njihov socialni in gospodarski napredek. Vsak pošten človek mora zaito iz srca želeti, da bi se velesile končno zedinile. V Londonu so sklenili, da se razgovori v doglednem času obnove. OTOK CIPER Grška manjšina na otoku je te dni spet v ospredju mednarodne pozornosti. Angleški guverner Cipra Handing je odbil prošnjo za pomilostitev d vema mladima nacionalistoma «— Karaolisu in Demetri-ou — ki bosta zato danes obešena. Ko je bil o to po raidiu razglašeno, so trgovci na Cipru zaprli trgovine, delavci so stopili v stavko, otroci so zapustili šole in uradniki svoje urade. Angleški vojaki krožijo z nabitimi puškami po ulicah. Tz strahu, da izbruhnejo v državi nemiri, drži grška vlaida vse »voje orožnike v stalni pripra vi j en ost i. Karaio!!® je bil obsojen, ker >e ubil nekega častnika, Demetrioi' pa, ker je nevarno ranil nekega angleškega trgovca. Doslej ni bila na Cipru izvršena še nobena smrtna kazen, loda Angležii so sedali spremenili svojo politiko. Odkar se je začela na otoku strabovalna fiaci-onalistična agitacija — pravijo — so fipomiki ubili, že 91 oseb, med njimi 27 Angležev, 12 domačih policistov in 35 Ciprčanov, ki so jih nacionalisti žigosali koi* narodne izdajalce. Taka dejanja—poudarjajo Angleži •— morajo biti ostro kaznovana, naše potrpežljivosti je konec. Ko to pišemo, sta fanta že obešena, čeprav je manjšina poslala tudi Združenim narodom prošnjo, maj posredujejo, na (kateri je zbrala nič manj ko en milijon in pol podpisov. Naf Grškem so kljub vsem preprečeval -niim meram policije izbruhnili nemiri. V Atenah so tri izgredniki zgubili življenje, 124 je pa bivlo ranjenih. Množice so- naskočile poslopje angleškega veleposlaništva in mir je bil obnovljen šele v trenutku, ko so nastopile oklopne edinice redne vojske. TITO NA FRANCOSKEM Predsednik jugoslovanske repubiifkie je odpotoval v spremstvu zunanjega ministra Popoviča in »v »j,e žene Jovamke na uraden obisk v Francijo. Kratko se je njegov posebni vlak ustavili tudi na Opčinah. Tu je Tito dvignil k sebi otroka in rekeil: »Skoda, da Te ne inorem vzeti s seboj!« V Parizu so maršala sprejeli (klot Gronchi1-ja s 101 strelnim iz topa, kakor priti-če državnemu poglavarju. Predsednik francoske republike Coity ga je povrhu odlikoval z red (Mn častne legije in Vojaškim krtitžem »v priznanje hrabrega odpora« proti tujemu osvajalcu »za časa vojne«. Mnogo važnejši so pa politični razgovori, ki jih sedaj hodijo zastopniki Francije in Jugoslavije v Parizu. O Titu pii.še francosko časopisje, da bo kot izvrsten poznavalec sovjetske politike lahko dal francoskim državnlikom dobre nasvete, preden gredo na obisk v Moskvo. Sploh da je vredno- slišati njegovo mnenje, kako naj se izgladijo nasprotja med vzhodom in zapadem. Tito naj bi, (kakor beremo, pomagal celo reševati v severni Afriki spor med Francijo in Arabci, ker da je v dobrih odnosih s predsednikom Egipta polkovnikom Nasserjem. Človek se čudi, ko to čita, kaj si vse v Franciji obetajo od male države. »Jnffosl-avi-ja« — piše veliki italijanski dnevniki II Gior. no« — »uživa v mednarodnem svetu ugled, ki ga pred vojno- ni1 nikoli poznala kaka balkanska dtežela.« ATLANTSKA ZVEZA Ta najvažnejša orcanizaeija zapada. v kateri je vključenih 15 držav, je ob koncu preteklega tedna 'končala svoja posvetovanja v Parizu. Sklenili so raztegniti delovanje zveze s čisto vojaškega čedalje bolj tudi na gospodarsko, socialno in politično področje. V ta namen so ustanovili tričlanski o-dboT ministrov. v katerem je tudi italijanski zunanji minister Martino, kar dokazuje, da vpliiv Italije v mednarodni politilkli narašča. Naloga odbora je, da izdela načrt za ustanovitev posebnega »urada 7.a mednarodni razvoj gospodarstva« ter prepreči med zaveznik i vse spore, lk(i bi lahko nastali zaradi njihove različne gospodarske politike. Vse to je v prvi vrsti uspeh Gronchijevega obiska v Združenjih državah. VOLILNA BORBA V Italiji je bilo preteklo nedeljo nsd 16 tisoč shodov. Na zelo mnogih so si kandi-daitje očitali drug drugemu razne .■»sumljive povezave«, samo da njihova stranka zmaga. Tako napadajo komunisti demokristjane, da so- se v raznih krajih združili s — fašisti. Dcmokrščanski dnevnik H Popolo je v odgovor objavil dolg seznam občin, v katerih so se komunisti sairni povezali » fašisti in monarhisti. Vsak peteršilj je dober, le da se juha skuha. GLADOVNA STAVKA V verski protestantski ločini tako- zvanih kvekerjev se je našla skupina ljudi, ki so poslala, EisenboweTju zanimivo pismo: če predsednik ne ustavi poizkuse z atomsko bombo, bodo podpisniki stopili v gladovno stavko. Vse dotlej, dokler se to ne zgodi, ne bodo nič jedli1. Rojijo se, da utegnejo umreti od lakote, preden bodo vlad c; popustile. PROIZVODNJA NARAŠČA Itaildija je zadinje čase zelo močno razvila avtomobilsko, industrijo. Lainii je izdelala 270.000 vozil. V letošnjem letu se bo proizvodnja še povišala,. Največ avtov in motornih koles proda Italija evropskim deželam. BEDA IZOBRAŽENCEV Profesorji in učitelji spadajo med najslabše plačane poklice n,a svetu. To ne le v Evropi, ampak tudi v bogati Ameriki. Pred kral-kim se je v New-Yorku zbralo četrt milijona teli izobraženih revežev, ki so v dolgih vrstah korakali po ulicah, da protestirajo, ker jim je vlada povišala plačo samo za borih 3000 lir na mcsec. Nosili so velike napise, da so pomivači krožnikov v hotelih bolje plačani kot profesorji. Posebno slab je položaj šolnikov v It atiji, kjer zelo mnogi niso niti sitalno nameščeni ter žive od leta do leta v strahu za vsakdanji kruh. »STRANKA Z METLO« V Nov ari nastopajo pri, teh volitvah tudi kandidati »stranke z metlo«. Zahtevajo, naj država, bolj upošteva obmtnilke in zniža davke. Podoben program, kakor ga ima v Franciji st rank a kn jiga-rnarjai Poujada. Na pounioč so poklicali velikega bojevnika proti dlavkom Poujada samega, Ikli pride v Italijo in bo govoril na shodu v No v ari. NESREČNI UČENJAK Sloveči francoski fizik profesor Escelaingon je imeli prejšnji teden na parrT-dem vseučilišču Soirboni predavanje, med katerim je (kazali poflkiu.se z renltgentskimi žarki. V raztresenosti se je dotaknil žice, ki je imela električno napetost 40.000 voltov. Pred p-re-paidemimii očmi poslušalcev se je v hipu zgrudil mrtev na tla. POVSOD KUPČIJA Tekme »Odnehaj ali po,dvoji«, ki jih gledamo nat televiziji, imajo tudi svoje trgovsko ozadje. Odkar so se te igre začele, so tovarne prodale do danes 70.000 novih televizijskih priprav. Država je pa spravila v blagajno za eno milijardo več 'pristojbin kot prej. BOŽIČ V MAJU V sobotni oddaji radia Trst A so strmeči poslušalci Slišali med slovenskimi novicami tudi sporočilo-, da bodo pravoslavni kristjani praznovali svoj božič — 6. maja. Novica je -zbudila mnogo- smeha. Učeni mož na radiu bi moral vedet,ih da obhajajo pravoslavni svoje praznike natančno 13 -dni po katolikih. LEPI DENARJI Lansko-leto so prebivalci New-Yorka plačali samo za cestnoprometne prestopke okoli 5 milijard lir kazni. S temi globami lahko mesto vzdržuje cele trume uradnikov. NEAPELJSKA PETELINA -Nap-olitancii so zelo vročekrvni in se stepejo za malenkost. T-aiko sta se prod dnevi, na Irgu Nazionale v Neaplju stepla prijatelja Anton Pengue in Mihael Aprea, ljudje so pa gledali in se zabavali1 in smejali. Vmes je moraila, poseči policija, toda ko je ločila- petelina, je bil že Anton odgriznil Mihi levo uho. NAJVEČJA PALAČA, V EVROPI Italijansko zunanje ministrstvo se bo preselilo' v neilcdlarnjo palačo Littoria, ki jo je ZEMLJA SE MANJŠA Ameriški zemljepiteci so po' najnovejših metodah izmerili zemeljsko kroglo od n-je-neigia središča do ekvatorja ali ravmiik.a. Pri tem so dognali, da je svet manjši, ikot smo »e do danes učili v šolali. Pa ni velike razlike in nevarnosti. Premer je krajši saimo za 804 metre. »SVETOVNA URA« Dansiki kralj je pred (kratkim, navil v svoji prestolnica Kopenhagenu »svetovno uro«, ki kaže pioleg uir itudi gibainje zvezid, spremembe na luni, sončne zahode in druge astronomske posebnositii. Zamislil jo je urar Olsen. Tekla bo do sekunde natančno 26.000 let. V nje j je vdelanih 455 raznih 'kolesc. Stala je malenkost — 700 milijonov lir. SREČNO LJUDSTVO ■Nedavna poroika Ranierija III., vladarja kneževine Monaeo, z ameriško filmsko igralko* Graee Kelly je vzbudila v svetu radovednost in zanimanje za> to državico. Ljudje se sprašujejo, kje leži in kaj je pravzaprav ta Monaeo. Mesto in obenem kneževina Monaeo stoji na skalnem polotoku ob sinji obali južne Francije 'blizu italijanske meje. Država meri le poldrugi 'kvadratni kilometer in šteje 20 tisoč 200 prebivalcev. Vse skupaj je manjše ko Gorica, ali: ikiolika razlika! Sredi bujnega sredozemskega rastlinja živi ljudstvo, ki ne plačuje niti davkov, nuti služi vojake, niti ve, kaj je brezposelnost. Staro in novo mesto obiskuje vsaiko leto nad poldrugi milijon tujcev, ki puste tu težke denarje. Zgodovina deželice sega 2000 let nazaj. Že stari rimski bogataši so si zidali na 100 metrov visokem skalnatem rlriču lepe vile. Noben sovražnik ni mogel splezati na višino, šele v 12. stoletju je genoveški vojaški vodja Francetaco Grimialdi z zvijačo zasedel utrjeno naselbino. Svoje najemnike je preoblekel v frančiškane in prebivalci so- pobožni procesiji odprli mestna vrata. Od takrat pa do današnjega kneza Ranierija III. sedi na tem malem, a bogatem prestolu dinastija Grimaldijev. Dobro stoletje tega kneževine skoraj poznali nismo. L. 1863 je pa podjetni Francoz Francois Blane sikllenil pogodijo s princem Karlom III., da mu dovoli »graditi veličastno igralnico, poleg nje pa najrazkošnejše hotele, divne gaje, ceste, železnico in opero. Bogati potniki so* od vseh vetrov vreli v lepi Montecanlo iskat miru in sreče v igralnici, ki je postala vir vse gospodarske blaginje deželice. Največ dobička, do 15 milijt:ird letno, je pa seve vlekel gospod Blane. Zelo koristno za Monaeo je postalo, ds ljudje ne plačujejo davkov. Kdor dokaže, da se je že njegov ded tu naselil, ni le prost davkov, temveč celo deležen dobičkov, ki jih nosijo državna podjetja. Ker v Monaeu ni davkov, so prenesle seankaj svoj pravni sedež številne industrijske in finančne družbe, tako da je Monaeo postal tudi pomembno gospodarsko središče. Država je v oarinsfki zvezi s Francijo. Ker je njena vojska sestavljena le iz 69 pisano oblečenih mož za parado pred knežjim dvorcem, jo Francija Ščiti tudi v vojni. Če bi sedanji princ umrl brez moških potomcev, hi dežela prišla po pogodbi pod Francijo in konec bi bil vseh ugodnosti srečnih Monaikiovcev. USMILJENO SRCE V Genovi je Marija Raepo, mati 5 otrolk. doibilla sedaj šestega. V iisti sobi je povila otroka tudi mlada, zapuščena služkinja. Mariji sta se nesrečna mladenka in novorojenček v srcu smilila. Ko jo je v iporodtnišnici obiskal mož, ga je s solzami v očeh prosila, naj bi sprejel v družino še sedmega oitroika. Mož, 'ki je invalid in slkroanen paznik v tovarni, je njeni proš-niji ugodil. Zares* leip zgled človekoljubja!, tki ga* daje svetu revna delavska družina. POSNEMANJA VREDEN ZGLED Vsa Avstrija govori danes o dunajskem kavarnarju Schrein-dorferju, ker je na svojem poslopju v znani Mariahilferstrasse nabil desko, ikijer je napisano, da oddaja brez odpravnine trisobno stanovanje s kuhinjo in kabinetom samo mnogoštevilni družini. »Rodbina« — je izjavil — ».mora imeti vsaj 5 članov. Stanovanje dolbi najpotrebnejši. Posredovalci niso zaželeni.« V času, ko se mnogi hišni lastniki otresajo družin s številnimi otroki in najemnike skušajo le odirati, je to zgled res socialnega ravnanja. »Nekdo, mora začeti« — je rekel Schreindorfer — sam začel. Kdaj ga bo kido posnemal v Trstu ali Gorici? OGROŽENE RENETKE Benetke, krasno mesto sredi IHgun, so že. delj časa v nevarnosti. Morska voda razjeda °b plimi temelje diivniih palač, tako da bi se utegnile s časom zrušiti. Da se prepreči nesreča, je vlada nakazala mestu 3 milijarde lir. Poglobili bodo kanale in podzidali temelje celih mestnih četrti. POTROŠNJA PAPIRJA Iziračmrnali so, da vsak človek poirabi povprečno 22 kilogramov papdrjia na leto. Le Amerilkanei ga p orab/ij o mnogo več, in sicer letno 192 kilogramov na glavo. Ndč čudnega, če tehta- njihov dnevniik New Yomk Times ob nedeljah več ko eno kilo. začel zidati Mussolini. Letia 1943 so zaradi vojne dela ustavili, a jih zdaj doikončujejo. Poslopje iniia 600 soban, v njem je tudi velika tiskarna, radijska postajia An telefonska eentaiaila in sploh vse, kar si človek more želeti. Sijajna palača je naj večja v Evropi in je treba samo želeti, da bi v njej sedeli tudi sijajni ministri. POMLAD POD KRNOM GRAND HOTEL V Veroni je bila nedavno zanimiva pravda. Urednik znanega tednika s podobami Grand Hotel je tožil list »Epoeo«, češ da je trdil v neikem članku, da je za izobraženega človeka nečastno brati slikane ljubezenske dogodivščine, kakor jih prinaša Grand Hotel Toženec se je branil, da ima vsakdo pravico do svobodne kritike in sodišče mu je dalo prav. Tožba je bila odbita. — Mi mislimo, da je to premalo. Grand Hotel, ki izhaja na žalost v milijonski natkladii ter s svojimi slikami moralno kvari mladino, bi po našem sploh ne smel izhajati. Z NAKUPOM DOBREGA O L A G A PRIHRANITE DUMAM! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrslno~«~originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA M.OŠKE^ IN ŽEjNSKB PO N A J N 1 Ž J I H C E|N:A H. Magazin angleškega blaga SKLADIŠČE- l ^(<9a33,fflf* Jntjlehi vAAAAAAAAAA\AAA\AAAAAAAAAAA\AAM.'AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA\AA\\\/\AAAA,VVVWVV\AA'V TrSt " Ul. S. NiCOlO 22 Obračajte se na nas osebno sli pismeno. Telefon štev. 31-138 Prinesite la cglas, imeli boste poseben popust. ž£)&piibi fr T'izriblei*tjn Govor zastopnika SKSZ na shodu v Nabrežini: „ llorist naroda - naše vrli nun o načelo!“ Pretoki O' nedeijo je bilo v Nabrežini prvo volilno zborovanje Ust e občinske enotnosti. Nastopili so 4 govorniki, ki so poslušalcem izčrpno obrazložili nastanek ter delovni programi enotne liste. Prvi je spregovoril g. Alojz Markovič, ki je v glavnem poudaril, da bo, morala bodoča občinska uprava biti v najtesnejših stikih z ljudstvom, ker le italko< je možno uspešno ter pravično zastopati in braniti koristi vseh prebivalcev. Nekaj klenih ter jedrnatih besed smo slišali tudi v italijanščini. Iznesel jih je g. Oliva v Imenu dveh italijanskih kandidatov na enotni llistii. G. Srečko Colja je v daljšem govoru razvil delovni program liste ter poudaril, da se kandidati bore za gospodarsko osamosvojitev in vsestranski napredek občine. Zadnji je nastopil g. Drago, Legiša, ki je pojasnil poit ek pogajanj za skupni nastop ter poudaril zgodovinski pomen izida bodočih volitev. Zaradi izjredne važnosti priobčujemo njegov govor skoraj v celoti: »Volitve, ki bodo 27. maja v dcvi. sko-nabrei, ski občini, se po svojj važnosti ne morejo primerjati z onimi v ostalih slovenskih podeželskih občinah na Tržaškem. Tam imajo volitve res upravni značaj, ker gre le za to, kateri Slovenci naj dobe za 4 leta upravo v roke. Položaj v devinsko-natorežiniski občini pa je bistveno drugačen, kajti kmalu po vojni in predvsem zadnja štiri leta so pasiale tu sp.e-membe, ki so popolnoma izmalič.le etnično sestavo' •maše občine. Pred približno 6 leti so v Stivanu zgradili ribiško naselje, ki naj bi bilo le pivi korak h kolonizaciji naše obale. Nedavno tega so pričeli graditi v JSasljanu novo veliko napelje, čeprav je tedaj proti temu ostro protestirala vsa naša ipi tudi inozemska javnost. V nova naselja bodo namestili istrske begunce, kajti prejasno je, da imajo oblastva trden namen, da se ti ljudje polasle devinsko-naibre-žiimske občine, v njej zagospodarijo ter spremene domačine v brezpomembno man.šino na lastni zemlji, v lastni hiši. M'j smo dobro vedeli, da bodo tudi le os, kakor vedno doslej, Italijani nastopili s skupno listo. Pred nami stoji torej blok, ki gie od socialnih demokratov preko demokristjanov do novih fašistov. Novi naseljenci so zadnja leta ojačili ta blok, tako da danes spričo paše strankarske razcepljenosti, zagrizenosti ter nerazumljive time znajo tuji prišel.en i zagospodariti v občini. Potrebno se mi zdi, da ,se nekoliko poglobimo v statistične podatke naše občine. Nanovo vpisanih volivcev je danes v naši občini okiog 900, od katerih je nad 600 priseljencev. Ni treta, da smo preroki če napovemo, koga bodo ti priseljenci volili. Italijanska lista Torre je pri zadnjih vol tv ah nabrala 625 glasov. Koliko jih bo danes? Nekateri trde 900, dirtuigi 1000 do 1300. Iz tega vsekakor j‘asno sledi, da nobena slovenska ali domača politična skupina ne more premagati te močne i ste, če nastopi ločeno. Tu je iskati razloge, ki so nas prisilili, da smo v naši občini skušali sestaviti tako listo, ki raj bi zajela vse obstoječe politične stranke in skupine. V ta namen smo imeli mnogo sestankov, mmt go sej, ki pa na žalost niso rodile zaželenega uspeha. Pogajanja so se v zadnjem trenutku razbila, ker se nismo na noben način mogli zediniti, koliko s.etoval-cev naj ima ena ali diruga politična skupina. Ze na eni prvih sej sem poudaril, da se m: ra vsaka skupina žitvovaii, če hočemo nekaj pozitivnega doseči. Slov. dem. zveza je od vsega začetka kazala neko prikrito .nezadovoljstvo, neko nerazumljivo sumnjo do ostalih skupin, češ da jo ta ali oni hoče »ofrnažiti«. Z neverjetno odločnostjo in brez čuta za odgovornost je v sredo zvečer, to je 36 ur, preden je potekel rok za vlaganje kandidatrnh list, njihov tukajšnji predsednik župan Terčon odbil zadnji predlog, ki se je glasil: K. P. 6 kamdi 5; tov, SDZ 5, NSZ 3, .SKSZ in SNiS 2. Gospod Terčon je torej odbil predlog, ki .po mojem mnepju vsekakor odgo- varja dejanskemu stanju in razmerju tukajšnjih političnih sil, da ne rečem, da je bil celo preveč ugoden za somišljenike dr. J. Agineletta. Da es, ko gledamo na stvar nekoliko bolj hladno, bi mogli celo reči, da vodstvo SDiZ v Trstu skupnega n; stop a hi nikdar hotelo, ni nikdar želelo, ni nikdar nanj resno mislilo. V dokaz, da so naše današnje izjave opravičene je dovolj, da bežno prelistamo »Demokracijo«, ki je dvakrat ali trikrat, in sicer pred pogajanji V Nabrežini in med samimi pogajanji pisala, da Slov. dem. zveza se na volitvah ne bo vezala z nikomer, niti v Trstu, niti v katerikoli podeželski občini pa Tržaškem. Ta ukaz dr. J. Agneletta je obveljal tudi .v narodno ogroženi devinsko-nabrežinski občini četudi se je proti tej direktivi iztekla večina do-bromislečih in treznih pristašev SDZ. Toda danes ni čas, da si delamo medsebojne očitke, da obupujemo in tarnamo. Danes nam grozi resna nevarnost ,da y naši občini zagospodarijo tujci tako da postanemo brezpomembna manjšina v lastni hiši, na lastni zemlji. Kakor smo brali, bodo prihodnji toden na tern lepem trgu govorili tudi znani »gromovniki« SD-Z in bodo prav gotovo skušali vso volilno propagando speljati na diug tir. Dejali bodo, da ne gre p.ri vsej zadevi za naš obstanek, ne gie zato alj 27. maja preide uprava občine v domače roke, temveč bodo še enkrat zabrenkali na strune komunizma in antikomunizma. Kdor te gospode ne pozna, bi lahko sodil, da so res iskreni, da se res lojalno borijo za lastno ideologijo in za določen politični d.užbeni sistem. Toda, dragi občani, mi te ljudi prav dobro poznamo. Za njihovimi lepimi in borberimi bes :-dami se skrivajo drugi nameni, drugi cilji. Naj vam navedem samo .nekaj primerov. Pri zadnjih volitvah leta 1952 smo OP, SKSZ, iSNS in SDZ bili na em listi ter vodili enotno borbo za zmago. Pričakovali smo, da bomo po zmagi 4 leta skupno upravljali občino. Kaj se je pa zgodilo? Tukajšnja SDŽ z gospodom Terčonom na čelu je v 24 urah zatajila vse prej sprejete obveznosti, Izdala svoje zaveznike ter se povezala z drugo skupino. Se en p imer: Sred pogajanj za skupni nas.op v Nabrežini so nekega lepega dne nekateri današnji kandidati liste SDZ dejali predstavnikom KP: »Ves e ka , go podje, napravimo takole: KP in SDZ sta najrročrejši politični skupini v občimi; imamo na razi ola o 16 mes!, •razdelimo si ph na pol. Vi dobite 8 kandidatov, jm.i 8. In ostali? — je osuplo pristavil predstavnik kom. partije. Naj ostanejo doma! — se je gUsil odgovo . Iz tega, dragi ,go::ipodje, jasno sledi, da Slov. dem. zvezi, oziroma njeni vladajoči kliki pe gre za idejno borbo, ne gre za plemenilo tekmovanje dveh različnih ideologij, temveč samo zato, da bi še nadalje 4 leta paševala, vedrila in oblačila v občini ter ščitila svoje strankarske koristi. Dar.es, dragi prijatelji, mi ne potrebujemo mevž, mi pe potrebujemo ljudi brez hrbtenice, mi ne potrebujemo lj,u i, ki sp pokorijo kakršnemukoli več ali manj upravičene rtu ukazu prefekture. Danes potrebujemo može, potrebujemo značajneže, ki sc znajo neustrašeno potegniti za naše koristi, za naše potrebe in pravire. Danes, ko nam gre voda v grlo, ko nam grozi resna nevarnost, da Slovenci kot rarod zginemo s te svete in z našo krvjo prepojen? zemlje, je naravnost pohujšljivo, je naravnost blazno, da ’se najdejo ljudje, ki zaradi svoje strankarske ali celo osefope koristi ter trme sejejj razdor v slovenskih vrstah in s tem neposredno pomagajo paš Im .nasprotni.: on. Prepričani smo, da bodo pošteni, trezni, dobromisle-či pristaši SDZ prej ali slej uvideli neva.nost, ki grozi našemu .narodu, in spoznali, da je korist pfarc-da važnejša kot korist Agnelettove stranke. Zato bodo dne 27. maja oddali svoj glas Lisli občinske enotnosti!« DOLINA V nedeljo popoldne je bila v Dolini slovesna otvoritev novega občinskega doma. Dolgo smo morali občani čakati, dia »mo dobili današnjim razmeram ustrezno občinsko poslopje, a danes smo prav zadovoljni, da ga imamo. Svečanosti so se udeležili vsi župani okoliških občin, tržaški župan in pod- župan ter gg. Tainasco in Cappom ikot zastopnika prefekture in pokrajine. Priložnostni govor je imel župan Lovrih«, ki je izrazili veselje vseh Dolinčanov, da je prišlo do dograditve prepotrebnega poslopja. Dr. Cappom je prerezal trak, nakar so predstavniki ob last e v iter prebivalci vstopili v novo zgradbo in si ogledali prostore. Dolinska občina je ob tej priliki pripravila, povabljencem tudi majhno zakusko, godba pa je na trgu pred poslopjem igrala, vesele koračnice. Novi sedež županstva je sezidala Gradbena zadruga z Opčin. Celotni stroški znašajo 50 milijonov liir. Sedaj imajo. končno vse okoliške občine dostojne im sodobne sedeže. Prejšnji prostori dolinskega občinskega doniia. so bili. izredno lesni. Zdaj bodo, v pritličju namestili ambulanto, v prvem nadstropju pa bo občinska knjižnica. Marsikateri izmed prisotnih prebivalcev so je v nedeljo. začudeno spraševal, kako da niso novo stavbo tudi blagoslovili. Ne vemo sicer, kdo je tega, kriv, vendar mislimo, da bi božji blagoslov p.ri tako važnem in za našo občino pomembnem delu ne smel manjkati.. Ogromna večina Dolinčanov je .mnenja, da se mora nova stavba čimp.rej blagosloviti. Kdor je za to odgovoren, naj poskrbi, da se u godli zahtevi našega ljudstva. S E SL JAN Za,dinje dni aprila je pri n.ais zatisnila svoje trudne oči gospa, Mokole por. Godnič Ivanka, ki je dočakala lepo starost 86 let. Pogreb«, ki je bil v nedeljo, 29. aprila, se je kljub slabemu vremenu udeležilo mnogo ljudi. Na zadnji potii je pokojnico spremljalo tudi mnogo vencev in cvetja., kar pomeni, da je bila gospa Godnič tako v Sesljanu kakor v okoliških vaseh splošno, priljubljena in spoštovana. Naj t.o splošno žalovanje in sočustvovanje pomaga, preostalim sorodnikom, preboleti težiko in veliko bol. Sinu g. Ivanu, ki je n.aš zvesti naročnik, ter drugim sorodnikom izrekamo tudi na tem mestu iskreno in globoko sožalje. Pokojnica pa naj mirno počiva v Stvarniku. BORŠT Preteklo soboto je bil v naši vasi prvi volilni shod Občinske demokratične liste. Nastopili so, trije govorniki, med njimi naš domačin g. Miran Kuret. V svojem govoru je na.š rojak dejal, da nastopa na skupni listi kot neodvisen kandidat, to je — kot Slovenec, ki ne pripada, nobeni politični skupini. Poudaril je, da neodvisni kandidati na skupni občinski listi niso nikaki oportunisti ali komjunkturisti, teveč jim. gre le za gospodarski napredek in utrditev narodne zavesti med hrežanski.ini Slovenci. Nato je orisal namene obeh italijanskih list, ki n«,Stopata v dolinski občini, to je — Democraizie eristiane in PSI. Njun namen ije razcepiti brežanske Slovence in se polagoma vriniti v upravo občine. Toda brežainski Slovenci bodo budno pazili, da se ne bo to nlikidar zgodilo. Ob zaključku se je pridružil predlogu neodvisnega kandidata g. Bogdana. Berdona, po1 katerem naj bi se vsi slovenski žuipani in svetovalci po volitvah združili v Narodni svet, kajti le talko bo mogočo uspešno braniti naše narodne in gospodarsko koristi. PODGORA Borba za izboljšanje plač in izplačilo enkratne proizvodne nagrade v znesku 25 tisoč lir postaja v podgorski predilnici čedalje bolj krčevita. Lastnik podjetja je poslal v boj Zvezo industrij cev, ki je začela kar javno braniti koristi delodajalca. Zveza je dvakrat priobčila v Picoolu in Gazzettinu daljšo izjavo, v kateri dokazuje na vse načine, kako so se sindikalne organizacije s CISL na čelu (lo je zveza svobodnih sindikatov) prenaglile, ker so vso zadevo prepovršno obravnavale. Zveza industrijcev se sklicuje na še vedno hudo krizo tekstilne industrije, zlasti bombažne, ki vlada v vsej Italiji. Zato je mnenja, da tudi podgorska predilnica ne more ugoditi zahtevam sindikatov. Delavci v Podpori in v Ronkah naj bi pomislili zlasti na to, da je vodstvo podgorske predilnice svoj ohrat tako moderniziralo in proizvodnjfo tako povečalo, da v tej stroki na Goriškem r.i brezposelnosti kot drugod po državi', kjer so morale predilnice odpuščati delavce in obrat vedno bolj krčiti. Na te in druge ugovore Zveze industrijcev je CISL pametno in utemeljeno odgovorila, naj uprava predilnice razkrije sindikatom vse računske knjige, nakar ne bo težko v tej zadevi najti pameten izhod. CISL istočasno javlja Zvezi industrijcev, da je v imenu vseh treh sindikalnih vodstev pooblastila Urad za delo, naj to zadevo zadovoljivo uredi tako za delavstvo kakor za podjetje. Medtem bi moral preteklo soboto biti se. stanek zastopnikov sindikatov in tržaške predilnice ter Zveze industrijcev. Do sestanka žal ni prišlo, ker tako uprava podgorske predilnice kakor tudi Zveza industrijcev nista na sestanek poslali svojih predstavnikov. Isti dan pa je prefekt dr. De Zerbi sprejel zastopnike CISL, ki so mu poročali o položaju ter ga naprosili, naj posredui'1 1 - se čimprej doseže zaželeni sporazum med obema strankama. CISL je prav tako sklicala na pomoč pred-sedništvo Trgovinske zbornice. Zato sedaj opravičeno upamo, da bo ta neljubi spor v kratkem vsaj deloma za delavce zadovoljivo rešen, saj jih podpira vse socialno čuteče javno mnenje. OSLAVJE Na zadnji seji občinskega upravnega odbora je župan dr. Bernardi« poročal, da je Kmetijsko nadzornistvo v Benetkah izdalo dovoljenje za gradnjo vodovoda na Oslavju in Šlmavru. Z njim se pooblašča občinska uprava, da lahko takoj začne z napeljavo vode k nam in v Štmaver. Ta vest je naše vaščane in Štmaveree silno razveselila. Sedaj ni več nobene ovire in zato upamo, da se gradbena dela v kratkem res začnejo. Prav tako nas je napolnila z velikim zadovoljstvom novica, da bo mestni svet v sredo razpravljal tudi o podaljšanju avtobusne proge do gornjega Oslavja. Ta vožnja naj bi se začela že 1. junija. Tako so se domenili zastopniki Ribijevega podjetja in ATA. &TFVERJAN V nedeljo smo Števerjancd obhajali pTaz-niik našega zaščitnika sv. Florijana. Slovesnost je povzdignila zlasti navzočnost več du- hovnikov iz soseščine in slavnostni govor dr. Močnika iz Gorice, v katerem je med drugim poudaril tiste vrline sv. Florijana, ki so tudi za našo dobo značilne. Svojemu zavetniku smo iz vsega srca hvaležni, ker nam je izprosil izredno lepo vre-me, 'ki je bilo do zadnjega časa zelo klavrno. Nekaj dni pred praznikom se je pa v vinogradih začelo živahno delo, katerega smo se zaradi dolgega trajnega dežja že skoraj odvadili. Zato bomo sedaj junaško zavihali rokave in skušali s pridnim delom nadomestiti veliko zamudo v vseh kmečkih opravilih. IZ DOLENJEGA Pred nedolgim smo iz naše vasi poročali o požaru v seniku posestnice Silvije Ronzo-ni. Senik ima v najemu naš domačin Alojzij Sfiligoj. Njegov sorodnik Dionizij Sfiligoj je bil osumljen, da je sežgal senik iz maščevanja, ker je bil v 9poru s sorodnikom. Orožniki so ga zato ovadili goriskii sodniji. Zgorelo je za 200 tisoč lir sena, medtem ko so živino rešili. Sodišče je Dionizija Sfiligoja pogojno obsodilo na eno leto zapora in na plačilo sodnih stroškov. ŠTANDREŽ Svoj čas smo v li9tu poročali, da je policija priprla bivšega pismonošo Stanislava Stanto. Mladi mož si je hotel zboljšati gospodarski položaj s tem, da je jemal iz pisem denar, k;i so ga sorodniki pošiljali svojcem iz raznih držav, zlasti iz Kanade. Policija mu je postavila zanko, v katero je padel. Štauta je vse obtožbe priznal. V preteklem tednu je okrožno goriško sodišče obsodilo nesrečnega mladega moža na eno leto in 10 mesecev zapora. Tu bo imel dovolj časa spoznati veliko življenjsko resnico, da je poštenje vedno najboljša in edino pravilna življenjska pot. IZ SOVODENJ O razstavi gospodinjskega tečaja smo prejeli še en dopis, ki ga prav radi priobčujemo. Dekleta se zahvaljujejo sovodenejskemu županu za vso podporo, ki jo je nudil tudi letošnjemu tečaju. Ko si je župan ogledal razstavo, se je dalj časa razgovarjal z vodstvom tečaja in dekleti. Vse je prav toplo razveselila njegova izjava, da bo občinska uprava nemudoma ukrenila vse, kar ie potrebno, da se čimprej zgradi primerna stavba za gospodinjske tečaje, oziroma gospodinjska šola. Dekleta so bila zelo zadovoljna, da si je razstavo prav temeljito ogledal tudli ravnatelj goriiške industrijske šole 'inženir M. Bal-docohi, ki je prijazno obljubil, da bo satu brezplačno izdelal primeren načrt za novo stavbo. Naša srca so zadovoljna, ko najdejo toliko plemenitega razumevanja za potrebe slovenskega prebivalstva tudi na italijanski strani. Zato se dekleta gospodu ravnatelju Baldoechiju za njegovo plemenitost tudi javno zahvaljujejo. Vse Sovodenjce bo razveselila tudi vest. da namerava Zavod za gradnjo ljudskih hiš sezidati pri nas šest stanovanjskih hiš. IZ DOBERDOBA Doberdobce je močno razveselila novica, da bo Zavod za gradnjo ljudskih hiš sezidal v raznih občinah na Goriškem 186 stanovanj v skupni vrednosti 400 milijonov lir. Denarna sredstva za ta obsežni načrt je dalo na razpolago ministrstvo za javna dela ter pooblastilo imenovani zavod, naj gradnjo po možnosti izvede že poleti, V dioberdobdki občini bodo zgradili šest stanovanjskih hiš. Domačini se zavedamo, da se morajo naši brezdomci zahvaliti za dobroto, ki je bodo deležni, tudi delavnemu in požrtvovalnemu d ob er dobskemu županu g. Ferletiču Miru ter občinskemu tajniku. Ob tej priliki polagamo g. županu na srce še eno veliko željo naših malčkov in zlasti njihovih mater: nujno je potrebno, da 6e čimprej otvord otToški vrtec. Prostori so že davno na razpolago. Treba jih je le primerno preurediti, kar ne bo veliko stalo. Tej opravičeni zahtevi vseh doberdobskih mater naj se vsaj v prihodnjem šolskem letu ugodi! HUD UDAREC ZA GORICO Kot strela z jasnega je udarila v zadnjih dneh v italijanske vodilne kroge v Gorici vest, da se je vojno ministrstvo končno odločilo in izbralo Ronke, kjer naj se obnovi in zgradi civilno letališče za zračni promet v Julijski krajini. Dolgotrajna borba med llonkami in Gorico se je zaenkrat odločila v korist Ronk. Gorica se zaito smatra za gospo-darsko ogroženo ter hudo ponižano. Župan dr. Bernardis je takoj odposlal ministrskemu predsedniku Segniju protestno izjavo, v kateri ga roti, naj prepreči usodni ukrep. Zdi se nam pa, da bi se morali dr. Bernardis in drugi nacionalisti trkati na prsa ter vzklikniti: »Moja krivda, moja krivda, moja velika krivda«. Vlada se prav gotovo ne more strinjati z nacionalistično gonjo vodilnih goriških krogov proti sosednemu na rodu in z načrtnim vzdrževanjem napetosti na meji. Kako je mogoče zahtevati od obrambnega ministrstva, da bi gradilo letališče na nepomirjeni meji? Zato naj si gospodje dobro izprašajo vest, preden drugič pošljejo v Rim kako protestno izjavo te vrste. ZARADI REVŠČINE Prejšnjo sredo je vodja jutranjega vlaka Videm—Gorica komaj ustavil stroj v začetku soškega mosta. Na progi je ležal revno oble-cen možak z odrezano nogo. Policija je ugotovila, ida je to 52 det ni brezposelni delavec Semeni Franc, doma iz Idrije. Na poti v bolnišnico je vzdihnil: »Namesto noge naj bi šla raje glava. Bog se me usmili.« IZPITI NA SREDNJIH ŠOLAH Vstopni, sprejemni in razredni izpiti na goriških srednjih šolah se pričnejo 7. junija ob 8.30. Prošnje je treba vložiti na ravnateljstvo na kolkovanem papirju za 100 lir najkasneje do 19. maja in priložiti vse potrebne listine, ki so navedene na razglasni deski vsake šole. Tudi ljudskošolski učenci, ki se nameravajo vpisati na nižjo srednjo šolo (gimnazijo), morajo vložiti prošnjo najkasneje do 19. maja. f}(*U€>blrci \Jlcweiii[(§ IZ ČEDADA Radovedno smo čakali, ikaiko se bo. 3. maja pred našim sodiščem zaključila razprava med videmsiko škofijo in d on Boldarinovei i/, Kozce. Tožba je btilia zopet odložena' do 1-1. junija in talko se komedija nadaljuje. Novi župnik .mora še vedno* stanovati v zasebn i hiši na stroške -nadškofij© in ne more niti v župniiijlsiki urad. Od tamkajšnjih ljudi srno zvedeli, da so pred tremi tedni uporniki sklicali svoje pristaše na sestanek prav v župnišču, 'kjjer 6;o zatrjevali, da se bo don Bob d arin o po 3. majju gotovo vrrnil v Kozico. Podpisati so morali izjavo, da ne bodo hodili več v cerkev, d'olkler se don Boldarino ne vrne v vas. Ti .reveži pa so prav na dian razprave zvedeli, da je 'bil njih začarani Bol-(jarino premeščen kot kaplam daileč v neko vas hribovite Kar ni je. Dia bi reveži ne obupali, 'jim to pot »komitažii« šepetajo, da so to naredili nalašč, iker pride medtem v Videm novi nadškof. Ta jim bo gotovo priznal njihove pravice! Sedaj že pripravljajo pritisk na novega nadŠlkiofa, maj v Kozco pošlje duhovnika Italijana. Ubogi ljudje. V tem času je bil nepriča/kova.no premeščen župnik iiz Presnjega (liital. Purgessimo). don Novell o, ki je postal vikar v neki vasi onstran Tilimenita'. Na njegoivo mesto je prišel v Presni je nov župniiik. Tudi ta premesti levic v zvezi s Ikozijsrfko zadevo, Iker je don No-vello tisti' mož, 'ki je pisal brezimne članke in okrožnice, polne strupa prot i slovenskim beneškim duhovnikom. IZ FOJDE (FAEDIS) V Fojdi je 1. maja umrl tamkajšnji župnik |msgr.| Leionb Mulliomii. Farani so mu drugi dan priredili veličasten pogreb, katerega je popolnoma, zaslužil. Saj je bil goreč duhovnik .in tako delaven, da sc morejo Fojdeani ponašali g. cerkvijo, .ki ji, ni enake v Furlaniji. Po slovesni zadušni maši v Fojdi, pni kateri je bilo obilo duhovnikov, so truplo prepeljali v rodno vas Šenčur nad Čedadom. Na zadnji poti so, pokojnika spremijaili mnogi verniki iz Pojde, ki so- prišli v Senjur na avtobusih. Pokojni je ime! le to napako, da je mrzi/l vse, kaT je bilib slovenskega. ŠEMPETER SLOVENOV Dolga zimia je krniva, da so se zakasnila vsa dela na polju. Hud mra>z nas je skozi ves februar dir žad zaprte v hišah; meseca aprila nismo videli sonca in nismo mogli iz hiše brez dežnika. Ko. je nastopil maj z lepim vremenom, nrismo vedeli, kaj začeti: ali tre-liti tiraivniilkle .ali senožeti ali se lotii/ti kopanja njiv. Vrhu tega je tudi veliko pomanjkanje delovnih moči, ker so šli vsi delazmožni možje in fantje zia zaslužkom v inozemstvo. Zadnje dimi je šlo zopet na stotine naših kmetov v Zapadimo Nemčijo. Po dolinah si ljudje pomagajo s traktorji, ki jih slišimo ropotati tudi ponoči. V bribiilh pa žene, otroci in starčki pridno prenašajo v koših gnoj na p olje iin nato bodo z lopatami obračali trdo zemljo in jo z motikami drobila.. Ni mogoče najti za noben denar delavca, Ikler so. fantje in možjie vsi odšli v tuji svet. Zato bo. prav gotovo, mnogo njiv ostalio neobdelanih. V' laikih skrbeh se naši ljudje ne brigajo za bli-ža(j(otč!e se občinske An dežfclne voliitlve,. to lem manij, ker vedo, da bodo morali voliti po volji drugih. Za volitve se brigajo le tisti, ki nimajo skrbi za vsakdanji kruh in jim ni treba nositi gnoja na hrbtu po strmih stezah v visoke hribe. Ti so po velikem trudu izbrali sebi na/klonjene koristolovce in sestavili kandidatne liste, ne glede na voljo ubogega ljudstva. To bo moralo voliti, hočeš ali nočeš, kar žele tisti, ki vedrijo iin oblačijo po naših dolinah. V Šempetru so n. pr. »skuhali« dve (liisti: ena je po imenu demo-krščanska, v kateri najdeš tudi laike, ki so svoj čas nosili črno Mussolinijevo kapico. Druga lista se imenuje »sloga,« i,n je podobna Noetovi barlkii, ker v njej najdleš »patriote«, misarje, socialiste iin podobne. Ti so se združili, da bi spodrinili »klerilkialceg:. »Naj zmaga, kdor hoče, saj ho vse en hudič«, pravijo naši ljudje. Za pokrajinskega svetovalca niso tokrat postavili na demolkrščainsko listo ka/kiega bivšega pollklovnika, ampak neko pridno gospo. Polkovnika pa ima letos na, listi nasprotna stranka. Ker naši ljudje mi/majo veliko simpatije za ženslke kandidate in ker se boje, da jih bodo preganjali kot anitiiitalija-ne, ako ne bodo volili polkovni/kla, se predvideva, da bo le-ta zmagali. AKLETi GRA Proti polnoči so se vsi zibrali pri De Bonu. Pisali so zadnja .pisma in prejeli, zakramente. Zadnji žarek upanja še ni ugasnlil. Noč se je umikala bledi jutranji zarji, ko je s sodišča prišel sel sporočit, dia je pomiloščenije odbito. Zvonček jeklenka! z lin starega, samostana, ko so zvezane obsojence gnalli iz ječe pod nasipe utrdbe Proeollo-. V Starem maršalu se je v zadnjih trenutkih zbudil nekdanji vojaški pogutm. » Avanti, ragazzii!« je poveljeval. Marinelliju, fk.i so ga skoraj nezavestnega vlekli na morišče, je ogrnil svoj plašč, češ »bržkone fanta zebe«. --------- Pet stolic je bilo. pripravljenih ob jarku. Ob deveti uri in dvajset .minut so zagrmeli stTeli v hrbte hierarhov. De Bomo se je ranjen prevalil s sedeža. Zoper streli... in še tretjič.« z osteklenelim.i očmi je zrl pogled mrtvih mogotcev na, visoke meglice. Tako je črni režim streljal samega sebe. — Isto uro* je Eda bežala z otroki čez mejo v Švico in — preklela lastnega očeta. — V čeri pod belim gradom v Miramaru so pljuskali valovi in šepetali zgodbo o usodi ljudi, Iki so se mu kdaj približali. Padlo je zagrinjailoi zadnjega dejanja ža-loigre, v kateri je igral eno prvih vlog za-znamenovani z zakletvijo belega, grada, marša! De Bono. Zanke usodne mreže so zajele v zadrego tildi druge veljake črne tiranije in vodj.o samega. KONEC VLADAVINE še sredi aprila 1945 je upal, da bo rešil severno Italijo in sebe. Ponižal sc je celo tako daleč, da je 25. aprila prišel na sestanek h kardinalu Schusterju v Milan, kjer so že čakali predstavniki Osvobodilnega- odbora zgo/rnje Itallije. Tii so mu jiavillli, da zahtevajo brezpogojno predajo. Mussolini, kr se je tajimo pogajal! s protiL-vohunsko zavezniško organizacijo, je mislil, da pridobi čas in se bo z nemško pomočjo prebil v Val-tellino ob švicarski meji. Tam bi se z zadnjimi črnosrajčniki in s Hitlerjevo* gardo v alpski trdnjavi branil do zadnjega.. Pri okrogli mizi v kardinalovi sobani je maršal Graziani izjavil, da se še ne poda brezpogojno, ker je treba vprašata še nemško, poveljstvo, ikaj namerava ukreniti. Med živahnimi razgovori je vstopil v dvorano mi' lanski prefekt Bassi in je vrgel med' zbrane novico : »Nemci so se podfalif Generali Wo*lfP se je Mussoliniju zai hrbtom s posredovanjem kardinala Schusterja pogajal z zavezniki že od 18. aprila d'ailje; še isti večer ob šestih bodo tu v kuriji, pri isti mizi podpisali listino o pred'aji.« Mussolini je ob tej novici p obledel. Kardinal je pa vzkliknil: »Tajnost je bila izdana« in nato je potrdil, da se nemške čete že od poldne smatrajo za razorožene v boju prodi zaveznikom, in dia. bodo, če bo potrebno, pomagale razorožiti tudi črne 'brigade. Tako sta oba zaveznika sleparila drug drugega in vsak se je na svojo pest pogajal z dotedanjimi sovražniki. Mussolini je jezen vstal in odgovoril, da bo da! odgovor čez eno uro. »To je drugi in še hujši 25. julij«, je zavpil pri vratilh. Metne hočejo ujeti! Nemci so nam plačali osimii september — so bile zadnje besede, iz katerih je odmevala vsa nemoč strtega tirana in njegove varave vladavine. V palači' prefekture, kjier jte imel Mussolini svoj glavni stan, je bill'0 vse iz sebe. Čez nekaj časa je duče ukazal odhod na sever. Ministru Pieentiju je velel, naj ostane kot predstavnik vlade še v Milanu. S tem je nehote ministru, ki je danes odvetnik v Vidmu, rešil glavo. Ob sedmih zvečer je dolga vrsta avtomobilov z ostanki nekdanjih črnih velikašev divjala proti severu. Deveto v noč je odbilo, ko slo iz nadškofije telefonirali in Vprašali, kakšen je Mussolinijev odgovor. Ta se je pai že nahaja! v Comu. Prefekt Bassi mu sporoči kardinalovo željo. Odgovor sc je glasil, naj se brž še zad nji fašisti' umaknejo 'iz Milana. S tem je bila lombardska prestolnica rešena strahot pouličnih borb in razdejanj. Ob sedmih zjutraj je fašistično-repuhlikianeki radio zadnjič oddajal. Komaj je končal, so udrli partizani v radio palačo in jo. zasedli. Polkovnik Pozzo, ki je še poveličeval pobeglega iiraina, je padel, dobil je strel v čelo. Ob osmih so zatulile sirene in radio se je oglasil: »Živela socialistična republika Milan!« Ko je Milan, in z njim vsa Italija »zbirala« prostovoljce za. svobodo, je zadnja povorka fašistov z Mussolinijem hitela proti Me-naggiiu, da se prebije v Valitelliino, kjer so upali, da se zbere okoli 8000 črnih srajc. Kako zmotne so bile take na,de, se je pa pokazalo že v Menaggiu, kjer je kot straža pred sedežem fašisto v stal le en trinajstleten »balillia« s strojnico preko ramen. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA NOVI ROMAN BORISA PAHORJA: II 3iillvil V ustvarjanju Borisa Pahor, a se opaža stalen mnogo prerevna za . o.i.ui i;i posebno za tako ob- »crescendo« od1 drobnih črtic, ki so bile pravzaprav samo razpoloženjske slike, do njegovega najnove,-šegia romana »Mesto v zal.vu«, ki je pred kratkim izšel pri Primorski založbi Lipa v Ko. ru. Venda pa moram takoj pribiti, da velja ta cr.soenc.o v glavnem za oblikovno s ran jijcigovega pisanja in ■mnogo manj za vsebinsko. »Mesto v zali vu« je njego.o dosle j na'obsežnejše in tudi v umetniškem pogledu najbolj dozorelo delo. V njem je opisal zgodbo m;adega Tržačana Rudija, izobraženca, ki se znajde jeseni leta 1943 ob kapitulaciji Italije nekje v Lombardiji pri vojakih. Posreči se mu dobiti dobi e ljudi, ki mu da o civilno obleko, da lahko stopi ra vlak in se odi el e proti domačemu mestu. Vožnja je tve..ana, ker Nemci pregledujejo vlake in pobirajo preoblečene italijanske vojake, ki beže od svojih edinic. Nato jih vtikajo v nove fašistične oddelke ali pa pošiljajo v taborišča y Nemčijo. V er.dar se Rvdiju posreči, da dospe do Trsta. A ko hoče zapustiti težaški pen on naleti pri izhodu na nemške vojake. Ne preostane mu drugega, kakor da se vzpne na prvi vlak, ki odhaja ;s postaje, in se odpelje nazaj do Ko i oveja kjer skoči z njega in se zateče k nekim soro.n kem. Tam se skriva več dni, dokler se ne vključi v osvobodilno gibanje in se po posvetovanju z neka eri mi ljudmi, ki organizirajo odpor prot j nemškemu okupatorju, ne odloči, da se vrne v Trst ter se vključi v ilegalno delo. To je poleg sreč. n j z rasnim, dekleti pravzaprav vsa zgodba romana. Pomep ip vrednost novega Pahorjevega deia j a ni toliko v zgodbi ko. v poeziji, s katero jo je opredel. Verjetno Pahorju tun ni šlo za zgodbo, ampak za tkanje čudovito izdelanih prizorov in razpoloženjskih slik, ki so rr.iu pri srcu in katere zna tako mojstrsko prikazati. Ves lonaa je pravzaprav nanizan iz takih slik; zgodba o vožnji iz Lombardije do Trsta ip o skrivanju ier srečanjih na Kontovelu je samo ipitka, ki veže ta bpj niz ;kupuj. Medi najlepšimi slikami so v tem' nizu srečanja z Vido, ljubkim, kljubovalnim' in vsaj ravidez.o lahkomiselnim dekletom, ki ga vleče v mesto in v mikav-mejše življenje, kakor je v strmi kreški vasi nad morjem, in pa srečanje z Majdo, ki je njeno nasprotje s svojo skoro preve iko resnostjo in zvestobo domači zemlji. Rudija privlači Vidina rezka lepota ip lahkotnost, gane pa ga Majdi na nežnost, za katero se skriva čudovit pogum, in tako se na koncu zdi, da prevladajo v njeni ču tva do Majde. To ni v psihološkem pogledu nič čudnega, zakaj Pahorjev junak je v bistvu šibak jn pasiven. Dogodki ga nesejo s seboj kakor reka šibo, ki jo zaženemo vanjo. Pahor gotovo ni imel namena predstaviti v romanu junaka s tak mi ne u aškimi lastnostmi, a -rezultat je vendar ta. Zgodba sama torej .ni taka, da bi mogla vzbujati v bralciu posebno zanirr.iainije. Vendar pa je težko odložiti knjigo, dokler ne ob.nemo zadnjega lista, in to zaradi čudovitih opisov kraške je.epi in značajev kraških ljudi. Obe dekleti, katerih podobe je naslikal Pahor v tej svoji knjigi, sta med najbolj živimi ženskimi liki, kar jih najden o v njegovih dosedanjih delih. Nihče, kdor prebere njegov roman, ju ne bo mogel več pozabiti. Moški značaji, začenši od samega glavnega junaka, so bolj medli. To značilnost Pahorjevega prikazovanja značajev smo opazili že v »Vili ob jezeru«, kjer ja glavni junak prava senca ob živem, prisrčnem dekletu »z lanenimi kosmiči v laseh«. Priznati je treba, da je dosegel Pahor v »Mestu v zalivu« v oblikovnem pogledu nekako popolnost Kaj boljšega se s tega vidika skoro ne da napisat1. Z>ato lahko rečemo, da ima ta njegova knjiga svojo vrednost v povojnem slovenskem pripovedništvu in da pomeni zanj nov uspeh, ki je potrdil, da je Pahor eden najboljših sodobnih slovenskih pripovednikov. Hkrati pa je z njim Pahor dosegel neki vrh, od koder ni poti naprej in od' koder se lahk razgleda le po novih stezah, katere mu bo pa treba šele najti. Pahorjevo delo je podobno plemenitemu sadežu ki je skoraj že p.ezrel. Vsebinsko se je P hor v njem izčrpal. Odkrito je treba priznati, da ne najdemo razen čudovitih pesniških opisov v delu vs -kakor nič več takega, kar bi nam bilo še novo. V njem je Pahor izpopolnil do skrajnosti vse svoj' odlike, a pokazal ni nobene nove. Zgodba je revna, sežem roman. Opisi narave in r. z .oj žen j so kljuk svoji lepoti v podrobnosti, utrudljivi. Pahor pens-kod kar preveč natančno op isuje vse gibe in k. e -nje svojega junaka. Tako na primer zvemo, kako se mu premikajo in nategujejo miš če, ko se V tra v -vaju prijema za držaje. S temi podrobna3'm.| maši praznine v zgodbi, a za bralca so ve ruda. le premalo zanimive, četudi so ltdaj pa kdaj' duhov-ite ip plastične. _Najibolj zanimive so še vmesne sličice med posameznimi poglavji, ki jih je Pahor v glavnem vzel iz drur/h svojih del. Se celo v tem se kaže, da se pisatelj začenja nevarno ponavljali. Obe zadnji njegovi knjigi sta prijetni in sočni, vendar pa sta samo razširitvi dveh njegovih nov d, •! ju je ž prej objavil. To pomeni, da se Pahor vrača na stare motive, da »se sklanja- nad svojo pre eklcst« in da nima 'nič novega povedati. To pa je nevarna stvar pri pisatelju, posebpo še piri tako ml dem kot jle Pahor. Ne h,\ dejal, ra je (ako zaljubljen va- se, ter meni, da je vsaka variacija njegovih starih motivov že dovolj za novo knjigo, za novo umetnino. Pač rpa se mi zdi, da se je .preveč zapri sam vase ali bolje rečeno, v svoj slonokoščeni stolp, kjer brska po orumenelih papir/th svojih spominov in zapiskih ter jih poln nekega Čudnega zadoščenja dopolnjuje jp razširjuje, pri tem pa skoro ne pogleda več skozi okno, kaj se dogaja zupaj. Želim, da bi njegova knjiga Nla v resnici zaključek dosedanjega razvoja njegove pripovedne umetnosti in da bi nam dal s svojim prihodnjim delom vsebinsko nekaj novega. Potrebno mu je, d zapusti svoj slonokoščeni stolp in gre iskat ž Vlje-nje, ki struji v globinah pod njim, ter se obogati z novimi doživijad in novinv izkušnjami. Brez tega ne bo mogel napisati nekaj novega. Prispel je do meje, ob kateri se bo moral odoči i, ali hoče ostati na .mesita ai i .pa jo prekoračiti ter se podati na nova odkritja Oblikovno je dosigel tako zrelost, da zahteva ta tudi novo vsebino, drugače bo pes iala prazna, posoda. Glavna hiba njegov ga pisanja je pomanjkanje epičnos i pomanjkanje zgodbe. Temu je kri.vo to, da se Pahor zanaša samo na svoje spr-mine, da opisuje v vseh svojih zgodbah samo tisto kar je kdaj sam doživel, malo pa ga pravzapr v zanimajo usode drugih ljudi. Ce hoče kot pripovednik. kot epik, napredovati se mora iztrgati iz pajčevine svojih spominov, dvigniti oči od svojih orumenelih zapiskov ter se približati življenju. Drugače bo vse njegovo pisanje le še izdelovanje fili -granicv. N. P. JKifsa ies MIHA MALES: PREŠERNOV »SONETNI VENEC« je gratftik in Slikar, Redil se je 1. 1903 v Jeiranovu pri Kamniku. Učil se je na visokih umetnostnih šolah v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi. Po letu 1927 živti i(ni deluje v Ljubljani. Maleš je izredlno plodovit in pesniško nadahnjen umetnik. Najprej se je izražal skoraj izključno v grafiki, kasneje tudi v oljnem slikarstvu. Spada! med največje slovenske grafike. Kot tak uporablja vse možne tehnike: linorez, lesorez, ujedahke, suho iglo, litogra ijo in monotjoijo. Gojil je tudi slikanje na steklo. Uporablja krajine, nad-tvame zasnutke, nabožne motive, tihožitja, portrete, figuralne motive, ilustracije itd. V risbi goji zlasti čisto linearno, liričnemu razpoloženju ustrezno obliko. Svoja ilustrativna in grafična dela izdaja pogo-stoma v mapah in knjigah. Njegova glavna dala v olju ,so Krajine iz Tivolskega parka, cvetlice in likovne skupine. V grafični zvrsti in risbi se pa odlikujejo naslednje zbirke: Rdeče lučke, Golnik, Sence, Prešernovi Sonetni venec, Slovenski lesorez, Maj in Makedonija,. Svoj grafični .slog je brezhibno uveljavil zlasti v monumentalnem slikarstvu v cerkvi v Oirkvem nia Hrvafefcem. Maleš je zrela umetniška osebnost, ki druži v prijetnem ravnovesju sodobne likovne pTidobitva s svojskostjo lastnega liričnega občutja In -navezanostjo naj domača likovna tla. Je naš najizrazheiši grafik ekspresionističnonsurrealistične smeri. Razstav!jal ie v Ljubljani, Za nebu, F!o cnci Rimu, Beogradu, Parizu in drugod. LEP USPEH PRIMORSKIH ŠTUDENTOV V TRSTU IN GORICI lifrMtit •zfoia //\ZinUo> Vadapit/ec" čutenimi in lepo izpeljanimi, po izrazu sodobnimi in izvirnimi skladbami. Tržačani smo že imeli priliko slišati na drugih koncertih nekaj njegovih zborovskih skladb. Izbor narodnih pesmi je bil pester ip odličen; poleg slovenskih narodnih, med katerimi so prevladovale one iz našega zahoda, so nam primorski študentje peli še po eno rusko, moravsko, makedonsko in po dve furlanski in črnski pesmi. Črnske 'duhovne pesmi je verno priredil Lojze Srebotnjak. Kljub temu, da ni zbor še popolnoma prebr del vseh začetnih težav, je dosegel že tako visoko stopnjo v tehniki in interpretaciji, da mu lahko prerokujemo najsvetlejšo bodočnost. Največ zaslug za te uspehe nosi Anton Nanut, resen, sposoben in prizadeven glasbenik. Uspeh je bil odličen. Na zahtevo občin tva je moral zbor številne pesmi ponavljati, na koncu je dodal še pesem iz zaključnega prizora opere »Nikola Zrinjski« hrvaškega ,skladatelja Ivana Zajca. ALOJZ KUMER Koncerti pevsk.h zborov spadajo n ed r.ajznač 1-nejše glasbene prireditve ,pri Slovencih. .Zborov je povsod po Sloveniji ze!o mnogo, čeprav so različni po izobrazbi članov, po namenih, ki si jih postavljajo, ip po svoji programski poli.iki. Za o ne gire, da bi vs® ocenjevali po istem merilu. Pevski zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec je razmeroma mlad: sestavljajo ga akademski študentje in mnogi izmed njih so glasbeno izobraženi. Njihov vodja Anton Nanut je sam slušatelj glasbene akademije. Preiekio isobato so prišli prvič k nam z lepim in izbranim sporedom, s katerim so hoteli izpričati meč in rast slovenske umetne ter pristnost ljudske pesmi. Slovensko umetno pesem so predstavljali njen najmočnejši in najpomembnejši pieds‘aynik Jakob Petelin Gallus, ki je živel v 16. stoletju in spada med najboljše evropiske mojstre .glasbene polifonije, dalje primorska skladatelja Vodopivec in Srebotnjak. Lojze Srebotnjak je zelo mlad skladatelj, ki se je začel čvrsto uvelj-avljati v slovenski glasbi s svojimi ob- GOSPODARSTVO •iJtJJtfiVTA SiLA IN imfcTIJSTVO Na zadnjem velesejmu v Milanu (12 — '-5. aprila 1950) so Združene države v neikem paviljonu organizirale posebno razstavo, o uporabi jedrne energije v industriji, v zdravstvu, kmetijstvu, pretirani in prometu. Ta razstava je vzbudila največ zanimanja pri znanstvenikih, ki so prišla skoraj iz vseh držav sveta. V paviljonu je bil poseuen urad, kjer so znanstveniki dobivali podrobna pojasnila. Co kdo prouči knjigo »De agnicoltiira«, ki jo je spisal dve stoletji pred Kristusom kmetijski strokovnjaik Markuš Porzius L,alo in primerja takratno kmetijstvo z današnjim, boi ugotoviti, da od tedaj ni posebno napredoval©.: JNlaprefdek - mehamiizaeija - je ne* kotiko olajšala trud, z umetnimi gnojili so bili doseženi večji pridelki, a v bistvu ni bilo nobenih odkritij, ki bi kmetijstvo zrevo-lucionirala. — Taika revolucija se obeta šele z uporabo jedrne sile: danes so že vidne možnosti, dai se silno zviša proizvodnja- rastlin, da krene na nova pota tudi živinoreja in da fe kvartljiva hranila za nedoločen čas lahko ohranijo. Trume atomskih učenjakov raziskujejo z različnimi sredstvi in cilji — jedrna izžarevanja, njih vpliv na rastline in živali, ter žele, da se popolnoma pojasni, kako rastline in živali živijo, se razvijajo, kaj jim koristi ali šikoduje in kako od njih dosežemo višji d'on os. Tajna želja premnogih učenjakov je, da bi z jeidlrno energijo sprožili iin povzročili nove spremembe, iz katerih bi nastale še nepoznane rastline in zlivali. — Razume se, da je najlaže delati poskuse z rastlinami An prav tu so bili doseženi že taki uspehi, da ne zanimajo samo kmetovalcev, temveč vse človeštvo. V prvih 50 letih tega stoletja se je s starimi sredstvi posrečilo- vzgojiti ie križano, (beterozno, hibridno) koruzo in za to je bilo potrebno mnogo denarja. Z jedrno energijo piai so že v nekaj letih uspeli vzgojiti vse polno noviih rastlin, ki jih ne napadajo bolezni. Vzgojili so (rastline, ki dajajo vsaj za 1/3 večje priidellke kot doslej in še mnoge druge z najrazličnejšimi novimi laslno-stinii. — V državnom laboratoriju v Brookba-i en so v poldrugem letu in z malo stroški vzgojili novo vrsto ovsa, ki daje mnogo večji hektarski donos kot prejšnje sorte in katerega ne napada rja. Tega semena sicer še ni v trgovini, a ga bomo kmialu dobili. — Takih primerov je že vse polno. Proučevanje rastlinskega življenja in razvoja kaže, da bomo morali popolnoma spremenili dosedanji način gnojenja. Danes na primer podvržejo drobec fosforja (v super-fosfatu alli Thomasovi žlindri) jedrnemu izžarevanju in ta drobec potem zasledujejo na njegovi poti v 'korenine in po rastlinskem steblu do listov, ailii kjer se ustavi. Za to za-shedovrtnje- imajo posebne priprave, /predvsem silno občutljive števce Geiger. Ugotovijo tudii, kakšno nalogo .mia v rastlini ta drobec fosforja. — Do sedaj so ugotovili, da vsrkuje koruza fosfor samo v prvi dobi svojega razveja. — Nadalje so prišli do spoznanja, da se z nekaterimi snovmi ne splača gnojiti na stari način — to je v zemljo, temveč s škropljenjem listov. Po listih sprejmejo rastline kar 95% nekaterih snovi, medtem ko jih sprejemajo po koreninah največ 10°/o. — Zato nastaja danes nova industrija umetnih gnojiti, katera raztopimo v vodi in potem z njo škropimo Liste. Za človeštvo, predvsem za mnoge stotine milijonov lačnih ljudi so največjega pomena poskusi, ki jih delata znanstvenika Calvin in Arnon na vseučilišču v Berkeley (Kalifornija). Sedaj sta na teun, da izumita, kako industrijsko izdelovati sladkorje (ogljikove vodane), beljaikov ime, maščobe in goriva z uporabo naravne vode in oglljilklove kisline, kar delajo rastline s pomočjo svetlobe in zraka. To je biilia tajnost rastlin, ki jo je znanstvenik sedaj odikril. To je za človeštvo bolj vaižnoi ikoit odkritje atomske energije. Opasali smo vam na kratko nekaj o uporabi jedrne energije v kmetijstvu. Doeedanjii uspehi še niso mnogo vidlni, vendar bodo prav gotovo dosegli, da se bo žiivljen-kia raven vsega človeštva zelo dvignila in da ne bo več na svetu lačnih in razcapanih ljudi. ČRVIVOST SADJA Zelo neprijetno se počuti sadjar, :ko vidi, da je sadje črvivo, oziroma piškavo. Kako naj to prepreči? Mnogo smo že zamudili s tem, da nismo sadnih dreves poškropili pozimi. Taikrat je bilo drevje še golo in mi bi z lahkoto uničili vso zalego mrčesa, ki je prezimovala na drevesih. Res je, da je ib rta letošnja ziima skrajno neprimerna za škropljenje, ki so ga izvršili samo bolj skrbni sadjarji. V. orini preglec) NOGOMET Po zanimivih mectaared. ih tekmah so se najboljši nogometaši Italije in Jugcslavi e spe- znašli v borba za prvenstvo A lige svojih držav. V Trstu smo videli bodoče italijanska prvake iz Florence, proti katerim se je naše domače moštvo prav čas ta o držalo. Tekma je bila zelo lepa. Zaslugo za to pa ima zlasti Trias,tipa, medte.n ko so Florentinci igrali precej lahkotno in s? niso preveč ina-prezali. Najboljši mož pa igrišču je bil gotovo tržaški branilec Bernardin, ki je popolnoma onemogočil Virgilija. Izid 1:1 je bil popolnoma pravičen, morda bi pa Triestina zaradi -požrtvovalnosti celo zaslužila zmago. Bologna je zopet zmagala, in to s Padovo ter je sedaj poleg Triestine na 8. oz. 9. mestu. Bo ba za drugo mesto se še vedno nadaljuje. Milan je igral neodločeno proti Juveplusu, Inter pa je s poudarkom premagal Genovo. Med drugim in tretjim sta tako le še dve točki razlike. Na predzadnjem mestu je sedaj Novara, tik ob njej pa Laperossi. Orvena zvezda je z zmago nad Spaitakrm spet stopila v vodstvo, in sicer za 1 točko, ker je Partizan igral proti Dinamu pieod ločeno. Zelo dobro se je v nedeljo izkazalo Sarajevo, ki je premagalo BSK toar s 4:1. Tudi Hajduk je igral kot prerojen in porazil Železničarja kar s 6:1. Po dve točki so si priborila tudi moštva Zagreba, Radničkega in Vojvodine. (Na mednarodni tekmi v Glasgovvu so predstavniki avstrijskega pogometa igrali z izbranim moštvom Skotstoe neodločeno. 9. maja se bo srečala najboljša enajstorica Anglije z Brazilci. Zanimivo je, da so 'Angleži vključili v moštvo tudi 41-letnega Mathevvsa. ATLETIKA N'a atletskem tekmovanju v Celju je Vipotnik izboljšal svoj slovenski višek v teku na 3000 m za 6 desetink sekunde. Lorger pa je bil to nedeljo slabše razpoložen kot prejšnjo. Na sJ.o metrov je tekel Samo z zimskim škropljenjem dreves pa bi vendar ne mogli preprečiti črvivosti, oziroma piškavosti sadja. Mrčes namreč ne prezimuje le na drevju, temveč Uidi v zemlji in so zato potrebni še drugi načini zatiranja. Pišikavost .ali črvivost saidjia povzročajo neke miuihe (češnjeva) in metuljčki, predvsem zavijači. Ti letajo in zaležejo jajčka na, mlad plod ali naravnost vanj. V prvem, primeru se črviček aarijie v plod. — Temu letajočemu mrčesu je potrebno priti do živega: preprečiti je potreb no zalogo jajc in zamoriti črvičke. To dosežemo s primernimi1 škropivi ali prašili, sestavljenimi na podllagi arzenala iti DDT; v trgovini imamo še druga, sredstva, ki jih moramo pravočasno in pravilno uporabiti. Izkušnja uči, dia škodljivci, ki povzročajo črvivost ali pitlkaivost, letajo o