-   64    —
Sadjoreja v Kočevju.
Kdor sploh Kočevsko kamnito, pusto in nerodovitno zemljo pozna, in ve, de mora več kot trideset jezerov prebivavcov preživiti, se ne bo čudil, de morajo pridni Kočevarji s svojimi težkimi krošnjami po mestih, tergih in vaseh križem svet hodit, in z mnogoverstnimi kupčijami kruha iskat, kteriga od svoje nerodovitne in za toliko ljudi tudi premajhine   deželice ne   morejo   dobiti.
Kočevarjev posebna lastnost je pridnost. Dokler možki po ptujih krajih kervave denarje služijo , obdelujejo doma pridne ženske svojo borno zemijo, ktera se kakor mačoha vonder včasi tistim dobra skaže, ki se je pridno deržijo. Sploh je Kočevska zemlja res nerodovitna; posebno za sadje, ktero letu in tam kaj prida prinese. Vender tudi na Kočevskim ne manjka pridnih sadjorejcov. Sebi, svojim sosedam in nastopni-kam vsaj nekoliko živež pomnožiti in prihodke zbolj-šati, si mende težko kdo po Kočevji toliko s sadjo-rejo prizadeva, kakor Andrej Kozler na Kočevski Reki, gruntar in mlinar pod hišno številko 60. On je že pred več leti lepo vertno šolo napravil, in jo z mnogoverstnimi žlahtnimi drevesci napolnil. V njegovi vertni šoli se najdejo mnoge plemena žiahniga in ime-nitniga sadja, ne le domačiga, ampak tudi ptujiga, postavim, visoke drevesa, pa tudi pertlikovci. On si ni pa le za-se lepe verte zasadil, in puste kraje z drevjem napolnil, ampak skorej celi Reški okolici veliko sadniga drevja zaredil, in ga s cepljenjem požlahnil. Ta pridni vertnar in zares hvale in posnemanja vredni sadjorejic scer še ni ud naše kmetijske družbe, in tudi svetinje, pridnim sadjorejcam namenjene, še ne nosi na persih, gotovo pa zavolj svojih velikih zaslug v vertnarii in sad-joreji oboje zasluži. Naj bo tedej ime verliga moža drugim imenitnim sadjorejcam naše ljube krajnske dežele prišteto.  'L)
V Getenici 8. aprila  1850.                      a. Namre.
*) Prihodnja podružnica v Kočevju gotovo nebo pozabila pridnih mož svoje okolice po vrednosti priporočiti*             Vred.