Kronika Podravje • V hudih neurjih so najnevarnejše pločevinaste strehe O Stran 4 (í ¡ Štajerski V središču Podravje • Največ ljudi se je odselilo iz Zavrča, Podlehnika in Ptuja O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 23. julija 2019 Letnik LXXII • št. 56 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ; 89,8 °98,E »104^3 www.radio-ptuj.si Aktualno Komentar • Zlati jubilej festivala, ki ga za Ptuj ni?! O Stran 2 Podravje Kidričevo • Cesta proti ŠRC Pleterje preozka O Stran 5 V središču Podravje, Slovenija • Manjka 10.000 natakarjev in kuharjev O Stran 6 Kultura Ptuj • Arsana: Evropsko in , , • Vt vv svetovno stičišče umetnosti O Stran 12 Kmetijstvo Podravje • Odbitne franšize pri zavarovanjih od 8 do celo 45 odstotkov O Strani 8 in 9 Ptuj • Kako zaščititi mesto pred ponovno poplavo Zakaj je bilo mestno jedro pod vodo Poplava na Minoritskem trgu v nedeljo, 7. julija, je presenetila tudi najstarejše Ptujčane, saj stoječe vode na tej lokaciji ne pomnijo. Še bolj nenavadno je, daje bil Minoritski trg ponovno pod vodo že po tednu dni, v neurju 12. julija, ko naliv ni bil tako silovit. Več na straneh 6 in 7. Destmik • Zdravnica dala odpoved v Mršnikovi ambulanti o Stran 2 Aktualno • Trgovsko podjetje Jagros novi lastnik Ptujskih pekarn o Stran 3 p AKCIJA ZA NOVE NAROČN ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob%k|enitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! ___ Več v notranjosti časopisa ŠtajerskiTEDNIK 70ler 2 Štajerski Aktualno torek • 23. julija 2019 Destrnik • Zdravnica Rahela Simonič dala odpoved v Mršnikovi ambulanti splošne medicine Franc Mršnik za koncesijo navajal lažne podatke? Župan Pukšič očita Francu Mršniku kršenje koncesijske pogodbe in neizpolnjevanje pogojev, saj ni specialist splošne medicine, ampak psihiater. Zato bodo v občini začeli postopek odvzema koncesije, začasno pa naj bi jo podelili Simoničevi. Foto: SD Zdravnica Rahela Simonič je s svojo odpovedjo razkrila nepravilnosti v ozadju delovanja koncesionarja. Mršnik se brani: »Nikogar nisem zavajal« Franc Mršnik nam je potrdil, da gaje Rahela Simonič seznanila s svojo odpovedjo, o tem je takoj obvestil tudi koncedenta, torej Občino Destrnik, potem pa šel nemudoma iskat novega zdravnika oziroma zdravnico za svojo destrniško ambulanto. »Ne vem, ali obstajajo pravne podlage za kaj takega, pravzaprav dvomim,« pa je komentiral županovo napoved o odvzemu koncesije ter hkrati zanikal kakršnekoli nepravilnosti in zavajanja.»Nikogar nisem zavajal, ne občine ne ministrstva.« Rahela Simonič, ki na Destrniku kot edina zdravnica splošne medicine skrbi za skoraj 1800 pacientov, je odpovedala delovno razmerje s svojim delodajalcem, Ambulanto Mršnik, d. o. o. Osebna odločitev, ki jo je treba spoštovati in ki jo najbrž obžalujejo njeni pacienti, a ne kliče po medijski pozornosti, bi lahko rekli, če njena odpoved ne bi hkrati razkrila nepravilnosti v ozadju delovanja koncesionarja, ki kot kaže, sploh ne izpolnjuje pogojev, saj njegov odgovorni nosilec Franc Mršnik po svoji specializaciji ni zdravnik splošne medicine, ampak psihiater. Pojdimo po vrsti. Občina De-strnik je Francu Mršniku z ustrezno licenco leta 2006 podelila koncesijo za opravljanje dejavnosti na področju splošne in družinske medicine. Pred petimi leti in pol, leta 2014, je v svoji ambulanti zaposlil Simoničevo, ki je prevzela vse paciente na Destrniku, Mršnik pa je ostal le v vlogi direktorja. Rahela Simonič: »Želim si svojo ambulanto.« »Delo imam rada, čeprav ga je ogromno, tudi s sodelavci in pacienti se dobro razumem, me pa že nekaj časa moti, da je breme odgovornosti izključno na meni, pri drugih stvareh, kot so organizacija dela in finance, pa imam zvezane roke. Želim si torej svojo ambulanto, v kateri bom lahko samostojno odločala in imela pregled nad vsem. Rada bi sicer ostala na Destrniku, če pa se ne bo izšlo, bom pač šla drugam, saj zdravnikov povsod primanjkuje,« je svojo odpoved pojasnila Rahela Simonič. Pukšič na pomoč • 0 V 0 Simoničevi Takoj ko je župan Franc Pukšič izvedel za to, je Simoničevi zago- tovil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo ostala na Destrniku. »Dejstvo je, da Mršnik krši koncesijsko pogodbo, saj zanjo ne izpolnjuje pogojev, hkrati pa z navajanjem lažnih podatkov zavaja tako občino kot ministrstvo za zdravje. Zato bomo začeli postopek za odvzem koncesije, začasno koncesijo pa bomo septembra, ko se ji izteče odpovedni rok, podelili Simoničevi.« Se je Mršnik zavedal, da pogojev ne izpolnjuje več? Na kateri točki oziroma kdaj naj Mršnik ne bi več izpolnjeval koncesijskih pogojev za opravljanje dejavnosti na področju splošne in družinske medicine? Koncesija iz 1. aprila 2006 mu je veljala pet let, torej do 1. aprila 2011, ko mu je prenehala veljati licenca za splošnega zdravnika. Šele leto dni kasneje, 13. aprila 2012, je svojo dejavnost preoblikoval v podjetje Ambulanta Mršnik, 26. novembra istega leta pa je kot zasebni zdravnik tudi formalno prenesel koncesijo na svojo d. o. o. »To pomeni, da je več kot leto in pol opravljal dejavnost brez ustrezne licence in s tem kršil pogodbo o koncesiji. Glede na doslej znana dejstva domnevamo, da se je Mršnik zavedal, da pogojev ne izpolnjuje več, in nas je namerno zavajal. Kajti tudi v novi koncesijski odločbi novembra 2012 je določen kot nosilec koncesije z nazivom dr. med., čeprav je bil takrat že specialist psihiatrije. Če bi to vedeli, mu zagotovo ne bi dali soglasja k prenosu koncesije na podjetje,« je povedal Pukšič in dodal, da je njihovo soglasje dobil, ker je predložil tudi dovoljenje ministrstva za zdravje, da izpolnjuje pogoje. Ministrstvo »očitno spregledalo« napako »Ministrstvo je namreč Mršnika v dovoljenju, izdanem 5. novembra 2012, navedlo kot specialista družinske medicine, čeprav to nikdar ni bil. Šele januarja 2014 je bil podpisan aneks k pogodbi, ki dovoljuje, da lahko v ambulanti dela drugi zdravnik z ustrezno licenco, in to je postala Rahela Simonič. Ker gre po našem prepričanju za grobe in nedopustne kršitve koncesijske pogodbe, smo se po nasvet, kako naprej, obrnili na ministrstvo.« Glede svojega dela odgovornosti v tej zgodbi so na Ministrstvu za zdravje v pojasnilu, pod katerega se je podpisala Bernarda Kociper, vodja sektorja za organizacijo zdravstvenega varstva, zapisali le, da »so v dovoljenju, izdanem leta 2012, resda očitno spregledali, da Franc Mršnik ni imel veljavne licence«. Dodali so, da ministrstvo ne sme podajati obvezujočih pravnih mnenj, saj za to ni pristojno, Mršniku pa kljub neizpolnjevanju zakonskih pogojev dovoljenja ne morejo odvzeti, saj za to nimajo zakonske podlage. Ker je ena od nosilk zdravstvene dejavnosti tudi Simoničeva, pa vidijo možnost, da bi lahko postala odgovorna nosilka, občina pa bi zaradi kršenja pogodbenih določil Mršniku lahko odvzela koncesijo. Senka Dreu Zlati jubilej festivala, ki ga za Ptuj ni? Priča smo bili še eni okrogli mizi o turizmu, tokrat so govorili o festivalskem turizmu. Foto: Črtomir Goznik tU Razpravljavci so vsak s svoje plati orisali poglede na izbrano tematiko. Največ seje govorilo o povezovanju, sodelovanju in denarju, ki ga ptujsko poletno festivalsko dogajanje potrebuje veliko več, da bodo na koncu doseženi pričakovani rezultati. Četudi pa (prave) vizije za dosego tega cilja naj ne bi poznali!? Tri stalnice, ki so stalno prisotne v takih in podobnih razpravah. Sklepov niso predstavili, tako da čez leto, ko naj bi se ponovno zbrali na okrogli mizi, ne bo (nobenih) pravih odgovorov. Morda pa sijih niti ne želimo, ker četudi so bili na okrogli mizi vsi za povezovanje in sodelovanje, za spoštljivost do vsega, kar se dogaja v mestu, do vsega, kar vabi obiskovalce, pa so - hote ali nehote - pozabili na uradno rojstvo ptujskega festivalskega dogajanja. To se ni začelo niti pred 25 leti niti s Ptujskimi kulturnimi srečanji, začelo seje s ptujskim festivalom narodno-zabavne glasbe, prvim tovrstnim festivalom v Sloveniji, ki si gaje v tistih ustanovitvenih časih ogledalo več kot pet tisoč obiskovalcev. In s tem festivalom so se začele tudi prve velike zabave na ptujskih ulicah in trgih - festivalske noči! Koliko narodno-zabavnih uspešnic seje rodilo na Ptuju, koliko ansamblov je nastopilo, koliko največjih imen slovenske narodno-zabavne glasbe gaje obiskalo, od Avseni-kov naprej! Kot da bi se sramovali tega festivala. Festival seje zgodil ob 1900. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih virih, letos praznujemo 1950. obletnico tega zapisa, festival pa zlati jubilej. Edinajubilejna prireditev iz leta 1969, ki seje obdržala še 50 let po prvi izvedbi in tudi zato si zasluži primerno pozornost. Tudi ta festival se vsako leto rojeva z največjimi napori in s skoraj žaljivo podporo ptujske mestne oblasti; v preteklih letih je ta miloščina znašala manj, kot je stalo eno litoželezno cvetlično korito. Še vedno pa organizator - družba Radio-Tednik Ptuj - zmore zagotoviti televizijsko snemanje, tako da si lahko nekaj sto tisoč Slovencev ogleda festival na TV-zaslonih. Gre za neprecenljivo promocijo mesta, ki pa ni plačana iz javnih sredstev. Že to kaže, da mesto resnično potrebuje kronista dogajanja, da si ne bo vsak po svoje prisvajal in krojil ptujske prireditvene oz. festivalske dejavnosti, da bo prihodnost tudi na tem področju lažja. Žalostno pa je, da se novodobni organizatorji ptujskega festivalskega dogajanja praviloma „izogibajo" ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe, najstarejšega slovenskega festivala te zvrsti glasbe in v tem okolju, s čimer bi se lahko mesto upravičeno ponašalo. V svojih pogovorih in razpravah ga praviloma sploh ne omenjajo! To je tudi festival, ki že od nekdaj privablja obiskovalce iz okolice in iz cele Slovenije, ker je za vse, ki cenijo narodno-zabavno glasbo, prestiž nastopiti na ptujskem festivalu. Le Ptujčani si prestiže iščejo drugje, ne pa v svoji identiteti. Majda Goznik Foto: SD Franc Pukšič napoveduje začetek postopka za odvzem sedanje koncesije. Foto: SD Psihiater Franc Mršnik naj bi imel koncesijo za splošno ambulanto na Destrniku, čeprav zanjo ne izpolnjuje pogojev. torek • 23. julija 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Trgovsko podjetje Jagros novi lastnik Ptujskih pekarn Trgovine Jager odslej s svojimi žemljicami Kar seje ugibalo dolgo časa, seje pred dvema mesecema uresničilo: po več letih negotovosti so Ptujske pekarne in slaščičarne, ki veljajo za eno najboljših pekovskih družb v državi, dobile novega lastnika. Pekarno je kupil eden večjih slovenskih trgovcev, podjetje Jagros, ki ima verigo 71 prodajaln. „Na kadrovskem področju ne bo nobenih sprememb. V PPS zaposlujemo 62 sodelavcev. Gre za izjemne ljudi, ki so pripadni podjetju, imajo potrebno znanje in veliko izkušenj pri proizvodnji pekovskih izdelkov. S takšnimi zaposlenimi in takšnim lastnikom bomo ponovno postali najboljši ter še naprej navduševali z dobrimi in kakovostnimi izdelki svoje obstoječe in bodoče kupce,"je prepričan direktor PPS Igor Ranfl. Foto: Črtomir Goznik Pekarna je po besedah direktorja Igorja Ranfla končno dobila odgovornega lastnika. Foto: ČG ioo-odstotni poslovni delež PPS-a je kar nekaj časa „ležal" v slabi banki. Odkar je DUTB v celoti prevzela nadzor nad upravljanjem družbe, se je finančna situacija v podjetju bistveno spremenila. Iz nekoč močno rdečih številk, ko je družbo obvladoval velenjski podjetnik Tomaž Ročnik, je pekarna ponovno zadihala in se pričela ozirati po zelenih številkah. Ugibanj, kdo bi lahko bil kupec pekarne, je bilo kar nekaj. Poleg Jagra se je kot potencialni kupec omenjalo še eno močno in dobro stoječe družinsko podjetje iz okolice Ptuja, Mlin Korošec. Tudi na DUTB so potrdili, da je bilo zanimanje potencialnih kupcev za nakup podjetja veliko. Kdo so bili interesenti in kakšna je bila višina kupnine, pa DUTB zaradi poslovnih zavez ne more razkrivati. Povedali so, da so prodajno pogodbo z družbo Jagros sklenili maja letos. „Drži, DUTB je prodala ioo-odstotni lastniški delež v druž- bi PPS in vse terjatve do te družbe. Gre za strateškega investitorja in hkrati največjega kupca PPS-ovih izdelkov, ki bo v družbo ustrezno investiral ter skrbel za njeno rast in razvoj," so za Štajerski tednik povedali na DUTB. PPS za Jager dolgoročna in strateška naložba „S Ptujskimi pekarnami poslovno sodelujemo že 20 let. Nakup pekarne je za nas strateška in dolgoročna naložba s ciljem, da se družba razvija. Doslej lastniki PPS niso imeli želje po razvoju in vlaganju, ampak so podjetje izčrpavali in uporabljali za drugačne cilje. Kot lastnik, ki ima svojo lastno malo- prodajo, predstavljamo določeno sinergijo, da so kakovostni izdelki, ki so proizvedeni v PPS, na voljo potrošniku v regiji, kjer so proizvedeni. Tako izpolnjujemo cilj, da se v lokalnem okolju trži lokalno proizvedeno blago. V Ptujskih pekarnah so zaposleni sodelavci z večletnimi izkušnjami in so s svojo pripadnostjo podjetju kljub težkim pogojem dela, ki so jih imeli v zadnjih letih, dokazali, da ima lokalna proizvodnja svoj smisel in namen. Glede kadrov nimamo namena česarkoli spreminjati, podjetje PPS ima svoje vodstvo, s katerim tesno sodelujemo. Seveda bo podjetje odslej vse, kar bo ustvarilo, vlagalo v posodobitev proizvodnje in širitev kanalov prodaje, ki ne bo omejena samo na našo maloprodajo," je v imenu novih lastnikov povedal Boštjan Jager, sin ustanovitelja verige trgovin Jager Franca Jagra. Dodal je, da so s svojimi trgovinami prisotni samo v Sloveniji, v njihovo prodajno verigo je vključenih 41 poslovalnic. Zaposlujejo okoli 800 sodelavcev. Temeljna dejavnost podjetja je trgovina, ukvarjajo pa se tudi z gradbeništvom. Večino objektov, v katerih poslujejo, zgradijo sami s svojo gradbeno ekipo. Na območju Spodnjega Podravja imajo štiri trgovske centre: na Ptuju, v Staršah, Kidričevem in Moškanjcih v občini Gorišnica. Družinsko trgovsko podjetje Jagros letos proslavlja 30 let poslovanja. Jager pomagal, ko je bilo najtežje Zadovoljni, da je podjetje dobilo strateškega lastnika, so tudi v vodstvu Ptujskih pekarn. Direktor Igor Ranfl je poudaril, da podjetji PPS in Jagros sodelujeta že več kot 20 let. „Podjetje Jagros nam je stalo ob strani in pomagalo v najtežjih trenutkih pekarne. Zaslužni so, da je pekarna takrat preživela in ohranila proizvodnjo izdelkov na obstoječi lokaciji. Z novim lastnikom je pekarna končno dobila odgovornega lastnika. Verjamemo, da lahko skupaj z novim lastnikom postanemo vodilni proizvajalec kruha, pekovskih izdelkov in slaščic v regiji. Nadaljevali bomo tudi načrtovane investicije v proizvodne zmogljivosti in objekt ter vlagali v kadre." Mojca Zemljarič „Verjamemo, da bo potrošnik v lokalnem okolju prepoznal kakovost izdelkov Ptujskih pekarn in tudi v prihodnje z veseljem posegal po njih. Gre za izdelke, ki so ustvarjeni s tradicijo in bogatim znanjem zaposlenih," je poudaril Boštjan Jager iz trgovske družbe Jagros. Ptuj • Sramota za mestno skrb za umetnine Plavčeva „glasbena" hrastova skulptura v plevelu Ptujski akademski slikar in kipar Tomaž Plavec se je na povabilo Arsane v lanskem letu odzval s kiparskim projektom. Na dvorišču Furstove hiše, pred svojim ateljejem, je ustvaril dve večji hrastovi skulpturi, visoki blizu 2,20 metra, težki čez 200 kg. Svečano soju odprli pred iztekom 10., jubilejnega festivala Arsana. Zanimiva je zgodba, ki je spremljala Plavčevo ustvarjanje: Z električnim orodjem za obdelavo lesa, dleti in z različnimi žagami je v bistvu proizvajal zvoke, lahko rečemo glasbo, in jo sproti vrezoval v les. Skulpturi imata namreč obliko notnega črtovja, tako da je v bistvu pisal dve skladbi hkrati z dvakrat po petimi plohi, dvojnim notnim črtovjem, hkrati pa se je zapisala desetka kot 10., jubilejni festival. „Gre za glasbo oz. notni zapis v leseno notno črtovje, ki je skulp-tura na simbolni, abstraktni ravni. Ne moremo pa pričakovati, da bi sedaj iz tega neki glasbenik bral ali skladal. V bistvu sem iz zvoka glasbe, orodja in drugega električnega orodja 'proizvajal' glasbo, jo hkrati zapisoval. Pri tem je nastala skulp-tura, ki je kot objekt tudi sama glasbeni instrument. Če s struno potegnemo po njej, daje zvoke, mišljeno je lahko tudi kot tolkalo. Ponavljam: vse je na simbolni, kiparski ravni," je Plavec povedal ob uradni otvoritvi obeh skulptur. Manjšo je postavil na dvorišču Fur-stove hiše, za večjo pa so našli lokacijo na novem odprtem prireditvenem prostoru na dvorišču Stare munovo ulico, pogled na Plavčevo populil, če že drugo ne. Potrebnih odnos preveč. Ali pa pač nihče ni umetnino pa zakriva visok plevel. bi bilo samo pet do deset minut poklican, da bi to opravil. In to ni nikomur mar, sicer bi plevel dela. Morda pa je to za kulturen MG steklarske delavnice, ki je sedaj po porušitvi dotrajanega objekta odprto v najmlajšo ptujsko ulico, Šalamunovo ulico. Po enem letu pa je pogled na večjo Plavčevo skulpturo vse prej kot lep. Občudovali naj bi jo v urejenem okolju, ki so ga v okviru lanskega festivala Dnevi poezije in vino na veliko razglašali kot nov imeniten prireditveni prostor za kulturne in druge dogodke na Ptuju, a ostaja prazen, brez dogajanja. Celo več, prepuščen je zobu časa, droben gramoz, s katerim so prostor prekrili, deževje odnaša v Šala- Foto: Črtomir Goznik Večja Plavčeva hrastova skulptura, nastala v okviru 10., jubilejnega festivala Arsana 2018, po enem letu ... 4 Štajerski Podravje torek • 23. julija 2019 Sp. Podravje • Na terenu zavarovalni zastopniki in cenilci Škoda zagotovo ne bo majhna V prvi polovici julija se je neurje z rušilno močjo vetra, silovitimi nalivi in točo kar trikrat zneslo nad pokrajino ob spodnji Dravi. Foto: Črtomir Goznik Škoda po julijskih neurjih v Spodnjem Podravju se bo prav gotovo merila v milijonih evrov. Nevihte so za seboj marsikje pustile pravo opustošenje: odkrite strehe, podrta drevesa in drogovi, poplavljeni objekti, od toče stolče-ni avtomobili, stavbe, kmetijski pridelki in vrtnine ... Zaradi škode po neurjih imajo te dni polne roke dela tudi zavarovalničarji. "Naši cenilci in zastopniki so, takoj ko je bilo mogoče in varno, odšli na teren popisovat škodo in pomagat oškodovancem pri prijavi škodnih primerov. Vsakodnevno prejmemo prijave zavarovancev po različnih kanalih, saj lahko prijavo škode, ki je nastala na premoženju (tako premičnem kot nepremičnem) zavarovanci oddajo na predstavništvu v Ptuju, preko spletne strani zav-sava.si ali telefonsko preko klicnega centra. V najkrajšem možnem času steče ogled škode, nato pa izplačilo odškodnine, ko so izpolnjeni vsi pogoji ter pridobljena celotna dokumentacija," so pojasnili v Zavarovalnici Sava. O višini izplačil za odškodnine podatkov še nimajo natančno zbranih. „Zneska višine škode, ki so jo povzročila tokratna neurja na Ptuju in v okolici, ne želimo prejudicirati. Opažamo pa, da se intenzivnost neurij v zadnjih letih veča, saj smo v Sloveniji in na našem celotnem območju priča pojavom, ki so bili prej terminsko umeščeni samo v določena obdobja. Sedaj smo neurjem in točam priča praktično celo leto. Neurja so postala geografsko izrazito lokalizirana in intenzivirana," so še povedali v Zavarovalnici Sava, ki na območju severovzhodne Slovenije obvladuje največji tržni delež zavarovanj. Tudi v največji zavarovalnici v državi, Zavarovalnici Triglav, zneska za izplačilo odškodnin še nimajo oblikovanega. „Vsak dan prejmemo veliko novih škodnih zahtevkov, zato o višini in obsegu škode ne moremo govoriti. Razmere na terenu spremljamo in na področju cenitve škod ne pričakujemo posebnosti. Oškodovancem svetujemo, naj se o nastali škodi najprej posvetujejo s svojim zavarovalnim zastopnikom in pred prijavo škode preverijo kritja na svojih zavarovalnih policah. Škodo lahko prijavijo tudi prek spletne strani triglav.si ali mobilne aplikacije Triglav asistenca. Na voljo je 24-urna dežurna brezplačna telefonska številka 080 555 555. Oškodovanci se lahko za pomoč pri prijavi škode obrnejo tudi na najbližje predstavništvo oz. zastopniško pisarno ali na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav," so navedli in dodali: „V preteklih 15 letih smo v Zavarovalnici Triglav izplačali več kot 247 milijonov evrov škod, ki so jih na nepremičninah in avtomobilih povzročili toča, vihar ali udar strele. Največ izplačil za poravnavo škod zaradi vremenskih pojavov smo zabeležili v letu 2008, ki je bilo vremensko ekstremno, saj ga je v Sloveniji zaznamovala predvsem toča, ki je v bila v spomladansko-poletnih mesecih stalnica. V zadnjih letih sicer opažamo več ekstremnih vremenskih pojavov kot pred tem: več je toče in viharjev, pred nekaj leti nas je presenetil žled, pogostejša je tudi spomladanska pozeba." Mojca Zemljarič Dobro je vedeti V primeru naravnih nesreč 1. Najprej zavarujte človeška življenja. 2. Preprečite nadaljnjo škodo. 3. Če je le mogoče, naredite nekaj fotografij nastale škode. 4. Preverite zavarovano kritje na zavarovalnih policah in prijavite škodo. 5. Če so razmere varne, začnite popravilo, istočasno poskrbite, da se do prihoda cenilca zavarovalnice ohranijo dokazila o nastali škodi. Vir: Zavarovalnica Triglav Podravje, Slovenija • Sanacija streh po neurjih še vedno velikokrat nestrokovna V hudih neurjih so najnevarnejše pločevinaste strehe V zadnjih neurjih s točo je bilo tudi na Ptujskem poškodovanih veliko streh. Že po katastrofalni toči v letu 2008je Janez Sevšek kot tehnični svetovalec takratne vlade oz. ministrstva za okolje in prostor in kot izvedenec ter sodni cenilec za strehe, opozoril na številne težave ljudi zaradi nestrokovno izvedenih sanacij streh. „Že takrat sem predvideval, da takšen odnos do sanacij ne more dolgo vzdržati. To neurje je moje misli samo še potrdilo. Na vso srečo ni prišlo do poškodb ljudi,« je najprej povedal Sevšek. Sevšek je še poudaril, da so v takem neurju pločevinaste strehe najbolj ranljive in nevarne: »Prvo, kar je, so lahke, vijačene ali pribite z žeblji. Pri nihanju temperatur se pojavljajo deformacije, kjer so točkovno pritrjene v letve. Letve so različne rasti, tako da je težko zagotavljati konstantno pritrditev kritine. Drugo, v večini so premalo od spodaj zaščitene oz. sploh nimajo osnovne zaščite proti kondenziranju, kjer dnevno izpod kritine nastajajo kapilare, ki vlažijo leseno podkonstrukcijo (letva-nje). Ob pritrdilih nastajajo večje napetosti materialov, raztezanje pločevine, predvsem ob visokih temperaturah. Ob pritrdilih nastajajo deformacije, letve sčasoma trohnijo in popustijo, predvsem v večjih neurjih. Te kritine so iz raznih pločevin, v debelini od 0,5 mm do 0,6 mm. Življenjska doba pločevinastih kritin je najkrajša, največ 20 let ob rednem letnem vzdrževanju. Ob neurjih jih najpogosteje odtrga s strešin in odnaša v okolje. Pri sanaciji je treba zamenjati vso kritino. Pri odnašanju so zelo nevarne, ob robovih ostre.« Pregled strehe nujen po ■ V» I vsakem večjem neurju Kako naj se ljudje torej lotijo sanacije poškodovanih streh, da bo delo opravljeno skladno z zahtevami stroke? Po neurju in toči je po besedah Sevška vsaka streha deformirana na svoj način. Najmanj poškodb naj bi bilo vidnih na pločevinastih kritinah, čeprav bi podrobni pregled pokazal na pogoste Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji je že stalnica, da ob neurjih odkriva šole, vrtce, stanovanjske bloke ... Krovcev je veliko, a le malo je strokovnjakov V Sloveniji je že stalnica, da ob večjih neurjih odkriva šole, vrtce, stanovanjske bloke ipd., ker strehe niso izvedene strokovno, ker se kritina izbira glede na nizko ceno in tudi zaradi nestrokovnih nadzorov, saj se izvajalci ne spoznajo na izvedbe streh, je povedal Sevšek in dodal: »Klasične kritine so v tem pogledu varnejše, ob neurjih se lahko zamenjajo le poškodovani strešniki. V vseh teh letih svojega dela opažam, da se je registriralo veliko podjetnikov za opravljanje teh del, nimajo pa osnovne strokovne podlage iz stavbnega kleparstva in krovstva. Tehnična stroka na nivoju države je popolnoma razvrednotena.« poškodbe na spodnji strani kritine. „Oškodovanci naj se najprej posvetujejo s strokovnjaki za izvedbo streh, da se pregleda stanje in oceni, kako in s katerimi materiali bi jih bilo primerno sanirati glede na ugotovljeno stanje. Streho naj sanira izvajalec s strokovnim znanjem, ki bo za svoje delo dal ustrezno garancijo. Lastnik pa naj si zagotovi nadzor pri izvajanju del. Ker je vsako neurje kazalnik manjše in velike škode, bi bilo treba strehe pregledati po vsakem večjem neurju. To bi moral vedno opraviti strokovnjak te stroke, pripraviti ustrezno poročilo o stanju poškodb, s predlogom rešitev. Lastniki se premalo zavedajo pomembnosti strehe: oškodovanec bi moral delovati kot dober gospodar, saj je streha zaščita celega objekta." Dober izvajalec je najboljša garancija Sevške ob tem opozarja še na eno pomembno zadevo:„Občani so varni, če so sanacijo zaupali pooblaščenim strokovno usposobljenim izvajalcem teh del, ki so dela na strehi pravilno izvedli z ustreznimi materiali in dali garancijo na izvedbo del. Garancije na izvedbo del so z zakonom predpisane, lahko pa se pogodbenika tudi drugače pisno dogovorita. V praksi so največkrat zapisane garancije na izvedbo del do 10 let. Vse garancije so predvidene za normalne vremenske razmere in ob rednem vzdrževanju strehe. Neurja s točo so nepredvidljive izredne razmere, za katere so garancija kakovostno izvedena dela z dobrimi materiali. Za morebitne nejasnosti in nesoglasja ali pomanjkljivosti izvedbe del predlagam, da se obrnejo na neodvisne strokovnjake te stroke, da bodo dobili ustrezne rešitve. Občani lahko tudi na internetu poiščejo imenik sodnih izvedencev in cenilcev za obrtne dejavnosti stavbenega kleparstva in krovstva, ki so jim lahko v veliko pomoč pri reševanju njihovih zadev. Zavarovalnice imajo svoja pravila zavarovanja, premalo pa se zavedamo, da amortizacija strehe vpliva na ocenjeno škodo." Strehe se praviloma izvedejo za 50 let Upoštevajoč dejstvo, da bodo huda neurja s točo v prihodnje stalnica, bo treba streham očitno nameniti več pozornosti kot doslej. „Praviloma naj se strehe izvedejo za dobo 50 let. V to dobo pa spadajo strehe, ki imajo zagotovljeno statično stabilnost nosilne konstrukcije in podkonstrukcije izvedene s prezračevanjem, kot hladne strehe z večjimi nakloni, pravilno izvedene izravnave strešin in naravne kritine. V to dobo ne spadajo pločevinaste kritine." MG Foto: CG torek • 23. julija 2019 Podravje Štajerski 5 Kidričevo • Prometna infrastruktura ne sledi turističnim ciljem občine Križišče v Kungoti zelo nevarno, cesta proti ŠRC Pleterje preozka Občinska svetnica Zdenka Holc je na julijski seji sveta občine Kidričevo opozorila na neustrezno križišče v naselju Kungota pri Ptuju, kjer se srečata cesti, ki pripeljeta iz Prepolj in Brunšvika. Holčeva je poudarila, da je križišče zelo nepregledno in posledično zelo nevarno. S prekategorizacijo cest in spremembo prometnega režima je postalo križišče nevarno. Cesta, ki pripelje skozi drevored, je od letos neprednostna. Prej je bila prednostna. Foto: MZ Župan Anton Leskovar je pojasnil, da se je letos na tem križišču spremenil prometni režim. Cesta proti gramoznici oziroma ŠRC Pleterje je postala državna, s tem pa tudi prednostna. Cesta skozi drevored je občinska in nepred-nostna. Spremenjen prometni režim voznike iz lokalnega okolja moti, saj so vajeni starega režima. Zato je potrebna velika mera previdnosti. „Se strinjam, da je nastala ena nevarna točka. Skrbeti moramo, da bo trava ob križišču redno pokošena, da bomo zagotavljali preglednost. Postavili smo že tudi cestno ogledalo," je dejal župan Leskovar in napovedal, da se v Kungoti mimo cerkve v dolžini okoli 400 metrov ob državni cesti načrtuje gradnja pločnika. Pločnika skozi drevored ne bo Svetnica Holčeva je predlagala, da bi bilo treba za povečanje prometne varnosti zgraditi tudi pločnik ob cesti skozi drevored. Župan možnosti za to v kratkoročnem obdobju ne vidi, dolgoročno pa morda v sklopu ureditve kolesarske poti. Sočasno bi se potem lotili celovite ureditve tega dela Kungo-te (drevoreda in dvorca). Dvorec oziroma ruševina, ki je ostala od njega, je v zasebni lasti. Kaj bodo lastniki z njim, občina ne more odločati ali karkoli vplivati. So pa na občini skovali nekaj idej, kako bi ga bilo možno rekonstruirati in mu dati življenje. „Najprej bi bilo treba pregledati, v kakšnem stanju so kleti. Menda so impozantne, velike in naj bi bile tudi ohranjene ter še uporabne. Zunaj bi očistili okolico in prikazali, kako je dvorec izgledal nekoč, recimo z maketo, 3D projekcijo, tablami ..." je razložil Leskovar in ob tem dodal, da se občina z Zavodom za varstvo kulturne dediščine dogovarja o možnostih pomladitve in ureditve drevoreda. Preozka cesta proti bodočemu turističnemu I »v v srediscu Cesta proti Brunšviku je verjetno postala prednostna in državna zaradi bodočega turističnega središča ob gramoznici Pleterje. A ko bo ŠRC Pleterje oziroma Green Lake zaživel, jo bo treba urediti. Župan Leskovar je pojasnil, da se tudi o tem dogovarja z republiško direkcijo za ceste. „Če se bomo šli turizma, je cesto treba sanirati in razširiti, ob njej pa zgraditi kolesarsko stezo. Kdaj bo to, za zdaj še ne morem napovedati. Mi je pa poznan podatek, da ima DRSI letos za obnovo cest na voljo 280 milijonov evrov, v proračunu 2020 naj bi bilo samo 210 milijonov evrov ali pa še manj. Ob tem podatku obstaja bojazen, da bi se obnova državnih prometnic lahko ponovno zaustavila, kot je to že bilo pred leti." Mojca Zemljarič Cirkulane • Zamenjava vodovoda v vrtcu Cevi so od znotraj porjavele V občini Cirkulane se te dni lotevajo celovite obnove vodovodnih instalacij v objektu vrtca. Kljub temu da je stavba vrtca relativno nova, stara je 11 let, so vodovodne cevi tako dotrajane, da jih je treba popraviti. Težave z vodovodnim sistemom v vrtcu naj bi bile stare že nekaj let, a nekdanje vodstvo občine se sanacije ni lotilo. Sedanja županja Antonija Žumbar je ukrepala takoj, ko se je s tem seznanila. Kdaj, kako in za kakšen denar se bo izvajala sanacija vodovoda, je na zadnji seji občinskega sveta zanimalo tudi svetnika Franca Milošiča. „Najeli smo strokovnjaka, ki je napeljave pregledal. Ugotovil je, da so cevi od znotraj porjavele (korozija). Vzrok za to naj bi bile mehčalne naprave. Stanje vode v vrtcu smo vseskozi spremljali in je bila z zdravstvenega vidika neoporečna. Analize so pokazale, da je bilo z vodo vse v redu. Res pa je, da je po vsakem vikendu, ko se je začenjal nov delovni teden, iz pip v vrtcu pritekla rjavo obarvana voda. Sistem se je nato dobre pol ure izpiral, dokler iz pipe ni pritekla čista voda. Takšnega stanja seveda nismo mogli pustiti, zato bomo sedaj v času šolskih počitnic vodovodne inštalacije v vrtcu zamenjali. Stare cevi gredo ven, se namestijo z novimi, stene bo treba na novo prepleskati, prav tako na nekaterih delih na novo položiti keramiko. K predložitvi ponudb smo pozvali pet ponudnikov, odzvala sta se dva: BK Kokot in Tames. Prvi je bil s ponudbo ugodnejši in je prevzel delo. Vrednost njegove ponudbe je bila dobrih 20.000 evrov. Tames je predložil ponudbo v znesku 34.000 evrov," je pojasnila županja občine Cirkulane Antonija Žumbar in dodala, da zamenjava sanitarne opreme (pipe, umivalniki, odtoki ...) ni potrebna. Težava so cevi. Po besedah županje Žumbarjeve bodo dela predvidoma končali do 15. avgusta. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik V začetku vsakega delovnega tedna so zaposlene v vrtcu Cirkulane izpirale vodovodne cevi, da je porjavela voda iztekla iz sistema. Dornava • Legalizacija črnogradenj Urejajo dokumentacijo Poročali smo že o občinskih črnogradnjah v Dornavi, zaradi katerih so v preteklosti ukrepali gradbeni inšpektorji. Foto: MZ Strojna lopa, v kateri so shranjeni delovni stroji in oprema občinskega režijskega obrata, je bila prav tako črnogradnja. Župan Janko Mere je povedal, da za ribiški dom in pokopališko vežico dokumentacijo urejajo: „Z naše strani smo pripravili in predložili vse potrebno in čakamo odločitev. Poleg vežice in ribiškega doma je bila črnogradnja tudi strojna lopa, v kateri so oprema ter stroji režijskega obrata. Za ta objekt smo gradbeno dovoljenje že pridobili. Stavba je v lasti občine in je bila zgrajena brez papirjev. Če bo šlo vse po načrtu, bi tudi vežico in ribiški dom letos legalizirali. Za ribiški dom je na občinskem svetu treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt." MZ Središče ob Dravi • Najemajo 50.000 evrov kredita Denar za ureditev cest Občina Središče ob Dravi načrtuje najetje brezobrestnega kredita pri državnem proračunu v višini 52.500 evrov za ureditev občinskih cest, kaže prvi rebalans letošnjega proračuna. Najvišje povišanje sredstev je pri naložbi rekonstrukcija lokalne ceste Šalovci, ki se zvišuje za dodatnih 46.500 evrov. Sprva je bila namreč načrtovana samo ureditev dela ceste, sedaj pa se je pokazalo, da je treba urediti celoten odsek. Dodaten denar nameravajo zagotoviti z najetjem brezobrestnega kredita pri državnem proračunu (preko 23. člena ZFO) v višini slabih 52.500 evrov, kar bo zadostovalo za plačilo celotne naložbe. Z rebalansom so zagotovili še 28.000 evrov za nakup stanovanja ob dvorani Orlana, za katero sicer kupnina znaša 48.000 evrov (preostalih 20.000 evrov bodo zagotovili iz stanovanjskega sklada, ki ne bremeni proračuna). Črtali pa so projekt Las aktivna Drava, kjer so računali na 12.300 evrov, a niso bili uspešni na razpisu. MH Dornava • Gradnja v Mezgovcih Pogodba za 176.000 € Župan občine Dornava Janko Merc je pred dnevi sklenil pogodbo za izvedbo druge faze gradnje gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih. V tej fazi se bo vgradilo stavbno pohištvo, izvedli bodo strojne in elektro-instalacije ter estrihe in omete. Foto: MZ Včeraj so se na gradbišču gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih srečali vodstvo občine in predstavniki izvajalskega podjetja. Izvajalca za izvedbo druge faze gradnje na objektu v Mezgovcih je občina Dornava izbrala na javnem razpisu. Prispeli sta dve ponudbi. Predložili sta ju Cestno podjetje Ptuj in M. Z. Gradbeništvo Ptuj, ki je tudi pridobilo delo. „Vrednost del po pogodbi je 176.000 evrov, z DDV. Vgradili bomo stavbno pohištvo, izvedli vse instalacije ter estrihe in omete. Dela bodo končana do konca septembra, da lahko potem državi predložimo zahtevke za povračilo stroškov," je pojasnil dornavski župan Merc. Občina Dornava bo za financiranje druge faze gradnje doma v Mezgo-vcih koristila državna sredstva po 23. členu ZFO v višini 140.000 evrov. Polovica jih bo nepovratnih, polovica povratnih. Tretja faza gradnje je predvidena za prihodnje leto, vrednost je ocenjena na 360.000 evrov. MZ 6 Štajerski V središču torek • 23. julija 2019 Slovenija, Podravje • Gostinci bijejo plat zvona Manjka 10.000 natakarjev in kuharjev Sindikat, kije že pred lansko glavno turistično sezono glasno opozarjal na izjemno pomanjkanje kadrov v panogi, je to moral storiti tudi letos. Po ocenah zavoda za zaposlovanje je namreč na začetku glavne sezone v panogi primanjkovalo več kot 5000 delavcev, od tega največ natakarjev (2289) in kuharjev (1315), a generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec meni, da je številka vsaj še enkrat večja. To pa zato, ker evidence zavoda ne zajemajo drugih poti, po katerih delodajalci iščejo kadre, kot so agencije, oglasi in družbena omrežja. Foto: M24 Pomanjkanje gostinskih in turističnih delavcev je posledica številnih neugodnih razmer, med katerimi so na prvem mestu težke razmere za delo in neugoden delovni čas ter v večini primerov tudi slaba plača. Za nameček poklici v gostinstvu niso niti približno cenjeni, saj jih lahko opravlja vsak, tudi brez ustrezne izobrazbe. Poklic, ki je izgubil ugled Na pomanjkanje kadrov v gostinstvu gospodarsko ministrstvo redno opozarjata tudi Turistično-gostinska zbornica Slovenije in Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije. Prizadevata si, da bi ministrstvo za delo kuharja, natakarja in sobarico uvrstilo med deficitarne poklice in jih s tem vključilo v javni razpis za pridobitev štipendij. Poleg tega bi bilo nujno nekako vrniti ugled gostinskim poklicem, saj bi gostinsko-turistična podjetja le tako dobila lokalne kadre. Vsa po vrsti si želijo lokalnih delavcev, a je trenutno marsikatero med njimi prisiljeno zaposlovati tudi tujce, ki imajo težave z jezikom, kar opazijo gostje. Kot smo že poročali, se vedno pogosteje dogaja, da nekateri natakarji ne obvladajo niti toliko slovenščine, da bi pobrali preprosta naročila gostov ... čeprav bi morali natakarji, ki so v neposrednem stiku z gosti, domači jezik obvezno obvladati, kot nalaga Zakon o javni rabi slovenščine. Poleg tega se zaradi pomanjkanja kadra delavci srečujejo s presežki ur, so izčrpani in izrabljeni. »Delodajalci bi morali poskrbeti za svoje zaposlene, jih spoštovati in tudi pošteno plačati,« je izpostavila. Težava so nizke plače V naši severni sosedi Avstriji je najnižja povprečna plača v panogi 1500 evrov bruto (za natakarja pa 1700 evrov bruto), a pri nas, kot opozarja sindikat, je še veliko delavcev na minimalni plači. Letos marca je minimalno plačo prejelo 2250 zaposlenih v gostinstvu, od tega 626 v gostinsko-nastanitveni dejavnosti ter 1624 v strežbi pijače in jedi. Pri nas je povprečna bruto plača v gostinstvu približno 1195 evrov oziroma 69 % povprečne plače, ki znaša okoli 1723 evrov bruto. Zdi se torej, da je rešitev v višjih plačah, a kako do njih? Eden od gostincev je prepričan, da moramo v Sloveniji nujno dvigniti gostinsko--turistično ponudbo na precej višjo raven. »Izkoristiti moramo množice turistov, ki prihajajo k nam, ter jim ponuditi storitve višje kakovosti in to za višje cene, kar bi prineslo višjo dodano vrednost. Še več, tako bi lahko dosegli, da bi celo z manj dela in manj gosti zaslužili več ter tako ustrezno nagradili zaposlene,« je prepričan. A težava pri tem je, da za visokokakovostne storitve podjetja potrebujejo usposobljene kadre, ki jih ni. In tako se znajdejo v začaranem krogu... Sta, DGB V turistične nastanitvene objekte je lani prišlo več kot 5,9 milijona turistov, ki so prenočili skoraj 16-milijonkrat, kar pomeni, daje bilo prihodov gostov za osem odstotkov več in prenočitev za desetino več kot leto prej. Zanimivo pri tem je, da seje ob tej rasti število delavcev v panogi povečalo le za 6,9 odstotka in je lani doseglo nekaj čez 20.000, kar kaže, kot trdijo v sindikatu gostinskih in turističnih delavcev, na preobremenjenost zaposlenih. Ptuj • Zakaj odtoki na mestnih ulicah in trgih ne požirajo Kanalizacija v mestnem stara, zato bo potrebno Poplava na Minoritskem trgu v nedeljo, 1. julija, je presenetila tudi najstarejše Ptujčane, saj noritski trg ponovno pod vodo že po tednu dni, v neurju 12. julija, ko naliv ni bil tako silovit. Resda je vreme nepredvidljivo in da nad Evropo prihajajo vremenski pojavi, ki za to celino niso značilni: orkanski veter, toča velikosti pomaranč, nalivi, ko v kratkem času pade ogromna količina dežja ... \ Foto: Črtomir Goznik Kako zaščititi mesto pred ponovno poplavo? „Kar lahko storimo, je še pogostejše čiščenje kanalov in pe-skolovov pri cestnih požiralnikih ter redno čiščenje in izpiranje po-nikovalnic," je poudaril direktor KP Ptuj Janko Sirec. Vendar samo spreminjanje vremena ne more biti razlog, da je Mino-ritski trg letos zaradi dežja dvakrat „plaval", kar se v preteklosti ni zgodilo še nikoli. Kot ekstremni pojav bi razumeli prvo poplavo. A zakaj se je poplava ponovila? Kaj gre narobe? Ali meteorna kanalizacija deluje ali ne? S kanalizacijskim sistemom na Ptuju upravlja Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Skrbijo za odvajanje fekalnih in padavinskih (meteornih) vod. Direktor Janko Širec je pojasnil, da je kanalizacija v starem mestnem jedru Ptuja relativno stara. Padavinskim in fekalnim vodam je od tržnice do Minoritskega trga namenjena betonska cev premera en meter. Po besedah Širca je cevovod v dobrem stanju. „Zato se v okviru investicije ureditve Mestnega trga in sedaj tržnice nismo odločili za zamenjavo, ker ob normalni intenziteti padavin na podlagi hidravličnih izračunov projektantov premer zadostuje. Po težavah 7. julija smo na terenu preverili, ali je vzrok v zamašenih kanalih. A usedlin v javni kanalizaciji ni zaznati več, Je možen vdor zunanje vode? Vodstvu KP Ptuj smo eksplicitno zastavili vprašanje, ali lahko zatrdijo, da zunanje vode nikjer ne vdirajo v sistem javnega vodovoda. Po njihovem pojasnilu je to, razen v primeru lomov in okvar, nemogoče. „Sistem je tlačni, napaja se s pomočjo črpalk. Praktično ni možno, da bi pri normalnem delovanju prihajalo do vdora zunanjih vod. Te lahko pridejo v sistem samo v primeru navezave zasebnega voda najavni vodovod ob pogoju, daje tlak na zasebnem vodu višji," se glasi odgovor Komunale. kot je običajno. Na sistemu ni bilo nobenih zamašitev, črpališče Ranca v Budini je delalo s polno močjo z obema črpalkama, vsi razbremenilniki na sistemu so odvajali viške vode v Grajeno. Res pa je, da se na jaških vidi sledi nivoja vode tik pod pokrovi. Sistem je bil dejansko poln vode," je razložil prvi mož ptujske komunale in nadaljeval: „V mestnem jedru tudi ob rekonstrukcijah ohranjamo mešan sistem kanalizacije, ker za ločeno odvajanje padavinskih vod ni prostora za ponikanje, pa tudi ne tras, po katerih bi lahko te vode odvedli do odvodnikov - v tem primeru je to lahko le potok Grajena, pa še ta pogosto ob intenzivnejših padavinah hitro naraste." Dvakrat plavala tudi Ormoška cesta Oba naliva sta popolnoma zamašila Ormoško cesto, bila je neprevozna. V prvem neurju je voda tekla čez pločnike, v drugem je segala do njihovega roba. Mar voda nima kam odtekati? „Ob morebitni rekonstrukciji cestišča bi lahko zahtevali izvedbo ločenega ka- Slovenija, Podravje • Lani kovčke spakiralo 6.600 slovenskih državljanov Največ jih je odšlo v Avstrijo Slovenijo je v lanskem letu zapustilo nekaj več kot 13.500 prebivalcev, od tega skoraj trtina vseh Slovencev seje izselila v Avstrijo, petina v Nemčijo. Leta 2018 se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, odselilo 13.527. Število priselitev je bilo v primerjavi z letom 2017 višje za kar 51 odstotkov, število odselitev pa nižje za 23 odstotkov, navaja Statistični urad RS (Surs). Selitveni prirast je bil v 2018 najvišji po letu 2008; priselilo se je namreč 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo. Iz domovine se je v poprečju vsak teden odselilo 126 državljanov Skrb vzbujajoče pa je, da se je že devetnajsto leto zapored več Slovencev odselilo kot priselilo. Odselilo se je skoraj 6.600 slovenskih državljanov, kar je dobrih 2.200 več, kot se jih je priselilo. To pomeni, da se je vsak teden povprečno odselilo 126 slovenskih državljanov. Medtem ko je selitveni prirast tujih državljanov v Slovenijo že dvajseto leto zapored pozitiven: priselilo se jih je 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo. Med odseljenimi kar polovica starih med 20 in 39 let Izmed slovenskih državljanov, ki so se v lanskem letu odselili iz domovine, je dobra četrtina vseh (26 %) odšla v Avstrijo, za petino (20 %) je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (20 %), sledita Švica in Hrvaška. Med odseljenimi Slovenci je bilo kar polovica (50,6 %) starih med 20 in 39 let, največ, kar 1.092, je štelo med 25 in 29 let, sledi starostna skupina med 30 in 34 let (875), takoj za njimi pa 35-39 (724) in 20-24 (650). Povprečna starost je znašala 33,5 leta, kar je nekoliko več kot leto poprej (33,1). Foto: M24 V desetletju Slovenijo zapustilo 75.000 ljudi, vedno več je mladik Podatki državnega statističnega urada (SURS) kažejo, daje na čelu seznama vseh slovenskih občin glede števila odseljenih (slovenski državljani in tuji) v tujino na 1.000 prebivalcev v letu 2018 občina Zavrč; iz slednje je namreč kovčke spakiralo kar 74,2 osebe na 1.000 prebivalcev, sledili sta občini Podlehnik (24,7 odseljenih na 1.000 prebivalcev) in Ptuj (11,9 odseljenih na 1.000 prebivalcev). Kot je pojasnila Barica Razpotnik iz SURS, je bila med njimi velika večina tujcev in ne slovenskih državljanov. V dobrem desetletju je Slovenijo zapustilo čez 75.000 državljanov, povprčena starost tistih, ki se izselujejo, pa je vsako leto nižja. Če je bila leta 2008 povprečna starost 41,2 leti, je bila lani 33,5 let. torek • 23. julija 2019 V središču Štajerski 7 jedru je relativno 4 • v V»YV • pogostejse čiščenje stoječe vode na tej lokaciji ne pomnijo. Še bolj nenavadno je, daje bil Mi- Voda po neurju rjava Foto: Črtomir Goznik Po obeh neurjih je bila na Ptuju in v okolici nenavadna tudi barva pitne vode. V torek, 9. julija, je iz javnega vodovoda na Ptuju tekla voda rjave barve. Dva dni za tem je bila voda v Markovcih bela. Tudi v soboto, po petkovi nevihti, je imela voda v Markovcih belo barvo. Na KP Ptuj pravijo, da okvare ali motenj na sistemu niso opazili. „Prav tako uporabniki za te termine niso sporočili nobenih morebitnih težav na odjemnih mestih. Predvidevamo, daje obarvanost vode posledica povečanega odjema vode gasilcev na nadzemnih hidrantih. Vodo so uporabljali za čiščenje in pranje površin po neurjih, zaradi tega seje povečal pretok, posredno pride v cevovodih do delnega dviga usedlin (fini peščeni delci, železo, mangan) in vsebnosti zračnih mehurčkov. Zato je voda obarvana. Sama neurja na distribucijo vode nimajo neposrednega vpliva, razen ob izpadih električne energije ali poškodbe cevovodov zaradi morebitnih zemeljskih plazov. Ob neurjih, ki so se pojavljala v preteklem obdobju, v črpališču Skorba ni prihajalo do izpada električne energije (od koder se napaja območje Ptuja in Markovcev), je pa bilo nekaj izpadov električne energije na haloškem in slovenjegoriškem območju, kjer so tudi bile manjše težave z oskrbo s pitno vodo." Foto: Črtomir Goznik 7. julija je padavinska voda po ptujskih cestah in ulicah tekla kot reka, na trgih, parkiriščih, travnikih in njivah pa ustvarjala jezera. 12. julija se je stanje skoraj ponovilo, a je na srečo padlo manj dežja. nala za odvajanje izključno padavinskih vod. Ker ne gre za majhno investicijo, zanjo samostojno v proračunu ni možno zagotoviti sredstev. Za takšen projekt bi bilo treba pripraviti tehnično dokumentacijo, rešitev bi bila močno odvisna od pogojev Direkcije za vode. Problem je v tem, da vsi težimo k zadrževanju vode na površinah, kjer padejo, in ne k hitremu direktnemu odvodnja-vanju v bližnji vodotok. V KP Ptuj se že dalj časa zavedamo problemov preobremenjevanja javne kanalizacije z meteornimi vodami in v tem smislu pri vseh novih investicijah v objekte in javno infrastrukturo, kjer je to le možno, zahtevamo ločevanje tekalnih in padavinskih vod. Fekalne vode je dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo, za padavinske vode se v glavnem izvajajo poniko-valnice ali podobni sistemi. Bojimo se, da se novi objekti sicer izvedejo v tem smislu, a se ponikovalnice z leti zamuljijo, s tem se njihova poni-kovalna sposobnost počasi manjša, težave na površini pa se večajo," je navedel Širec. Mojca Zemljarič in Nemčijo 6.600 slovenskih državljanov. Če- Izselitve iz občin Slovenije: Na samem vrhu kar tri podravske občine Občine Število vseh odseljenih (slovenskih in tujih državljanov) v tujino na 1.000 prebivalcev Zavrč 74,2 Podlehnik 24,7 Ptuj 11,9 Izola 11,7 Kranj, Piran 11,5 Ankaran 10,9 Divača, Lendava 10,8 Koper, Središče ob Dravi 10,2 Ljubljana 10,1 Glede na starost lahko sklepamo, da slovenski državljani še vedno odhajajo v tujino predvsem zaradi zaposlitve, deloma pa tudi zaradi nadaljnjega izobraževanja. ■ Največ se jih je izselilo iz osrednjeslovenske in podravske regije Po podatkih državnega statističnega urada je bilo največ odseljenih Slovencev iz osrednjeslovenske regije, in sicer nekaj več kot 1.900, sledijo podravska s 1.100 odseljenimi ter savinjska in gorenjska s slabo polovico manj. Medtem ko se je najmanj državljanov izselilo iz primorsko-kraške (118) in posavske regije (167). Največ novih prebivalcev iz Bosne in Hercegovine Največ tujcev seje v letu 2018 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (49 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška. V Sp. Podravju se jih je v tujino največ izselilo iz Središča ob Dravi in Zavrča Preverili smo, kakšna je slika odseljevanja slovenskih državljanov v tujino v občinah Spodnjega Podravja z Bistriškim. Kot kažejo podatki za lansko leto, se je v vseh 26 občinah, ki smo jih vzeli pod drobnogled, skupaj odselilo skoraj 390 Slovencev, največ, 86, iz Ptuja, sledita Slovenska Bistrica (61) in Ormož (40). Če pogledamo relativne številke, pa je na vrhu seznama Središče ob Dravi, kjer je število odseljenih v tujino 7,4 na 1.000 prebivalcev, nato Zavrč (5,4), Hajdina (4,9) in Trnovska vas (4,4), šele nato Ptuj (3,9). Iz Svetega Andraža se na tuje ni odselil niti en državljan Edina izmed analiziranih spodnjepodravskih občin, iz katere kovčka v tujino ni spakiral niti en sam občan, je občina Sveti Andraž, iz Cerkvenjaka se je odselil en, iz Majšperka pa dva občana. Monika Horvat \\ -u m m Število usek odseljenik in slovenskih državljanov iz spodnjepodravskik občin Občine Vsi odseljeni iz RS v tujino (tuji in slovenski državljani) Vsi odseljeni v tujino na 1.000 prebivalcev Odseljeni slovenski državljani v tujino Odseljeni slovenski državljani v tujino na 1.000 prebivalcev Cerkvenjak 6 2,9 1 0,5 Cirkulane 23 3,8 4 1,9 Destrnik 6 2,3 5 2 Dornava 10 3,5 7 2,4 Gorišnica 23 5,7 10 2,6 Hajdina 22 5,8 18 4,9 Juršinci 7 3 6 2,6 Kidričevo 29 4,5 20 3,2 Lenart 28 3,4 20 2,4 Majšperk 13 3,2 2 0,5 Makole 3 1,5 3 1,5 Markovci 13 3,2 10 2,5 Ormož 56 4,6 40 3,4 Podlehnik 46 24,7 6 3,4 Poljčane 18 4,1 14 3,3 Ptuj 276 11,9 86 3,9 Slovenska Bistrica 91 3,6 61 2,5 Središče ob Dravi 20 10,2 14 7,4 Starše 13 3,3 10 2,5 Sveta Ana 6 2,6 5 2,2 Sveta Trojica v Slov. goricah 5 2,4 5 2,5 Sveti Andraž v Slov. goricah 0 0 0 0 Sveti Tomaž 9 4,5 7 3,5 Trnovska vas 7 5,1 6 4,4 Videm 40 7,2 20 3,8 Zavrč 119 74,2 7 5,4 | Slovenija | 13.527 1 6,5 | 6.595 1 3,4 | Vir: SURS Vir: SURS 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 23. julija 2019 Podravje • Zakaj ni zanimanja za gradnjo rastlinjakov Čebulo bomo še dolgo gojili pod milim nebom Postopki pridobivanja dovoljenj za gradnjo rastlinjaka se lahko zavlečejo v leta, kmetu pa poleg živcev pošteno nač-nejo tudi denarnico, saj ga dokumentacija hitro stane deset tisoč evrov. Žogica je zdaj tudi pri občinah, saj se lahko komunalnemu prispevku odrečejo. »Rastlinjaki so aktualni za pridelovanje zelenjave, s katero smo v Sloveniji samo 30-odstotno samooskrbni, zato so nas po eni strani polna usta, kako nujno potrebujemo več pridelovalcev, po drugi strani pa ljudje svoje zelenjave ne morejo prodati. Jasno je, da tu nekdo ne opravi svoje naloge. Je to zadruga ali sistem nasploh, ne vem ... Sicer pa je zelenjadarstvo na našem koncu precej specifično, kajti tu prevladuje pridelava čebule in rdeče pese, torej rastlin, ki se še vedno in se bodo najbrž še dolgo pridelovale na prostem, pod milim nebom. To je tudi eden od razlogov, zakaj pri nas ni posebnega interesa za sodelovanje na do konca meseca aktualnem razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev za naložbe v kmetijska gospodarstva. Predmet razpisa so poleg nakupa in postavitve protitočnih mrež ter gradnje zasebnih namakalnih sistemov tudi postavitve rastlinjakov,« pripoveduje kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Drugi razlog pa je nedvomno v neumnosti države, ki je zbirokratizirala vse do take meje, da človek že v startu obupa, saj mu ni do neskončno dolgih in dragih postopkov pridobivanja potrebne dokumentacije in dovoljenj.« Postavitev večjega rastlinjaka stane 10.000 evrov Tudi v Sindikatu kmetov Slovenije opozarjajo, daje postavitev rastlinjaka, večjega od 150 kvadratnih metrov, zaradi stroškov s projektno dokumentacijo in komunalnega prispevka občutno predraga. Za primer navajajo kmeta, kije želel postaviti rastlinjak v velikosti 650 kvadratnih metrov, projektna dokumentacija pa gaje stala 3000 evrov. Ob soglasjih, ki bi jih moral pridobiti, bi plačal tudi 7500 evrov komunalnega prispevka, zaradi česar se mu investicija ni izplačala. Ministrstvo so zato pozvali k spremembi uredbe o razvrščanju objektov tako, da za postavitev rastlinjakov, ne glede na njihovo velikost, vsa omenjena dovoljenja ne bi bila potrebna. Žogica pa je zdaj tudi pri občinah, ki imajo po novem možnost, da komunalni prispevek za rastlinjake znižajo oziroma ga delno ali v celoti oprostijo. Za začasne in manjše rastlinjake zadošča pridobitev tako imenovanega malega gradbenega dovoljenja, ki proceduralno ni zelo zapleteno, za trajne, ki so večji od 150 kvadratnih metrov in za resne pridelovalce edino smiselni, pa veljajo povsem drugačna pravila, saj je treba pridobiti klasično gradbeno dovoljenje s projektno dokumentacijo, vsemi mnenji in soglasji in plačilom komunalnega prispevka. Kup papirjev, ki so sami sebi namen »In vse to skupaj lahko traja leta, saj se postopek pravzaprav začne že pri vlogi za spremembo namembnosti. Spomnim se, kako smo prejšnjemu kmetijskemu ministru Židanu na Ptuju vsi ploskali, ko je obljubil poenostavitev postopkov, zgodilo pa se je ravno nasprotno: samo še več papirologije je zdaj potrebne. Ko pa končno pridobiš in plačaš vse dokumente, nihče več ne nadzira, kaj in kako počneš. Kup papirjev torej, ki so sami sebi namen. V Nemčiji kmet na gradbeno dovoljenje za postavitev rastlinjaka, hleva ali kakšnega drugega objekta za kmetijske namene čaka tri mesece, soglasje za gradnjo mu tam da lokalna skupnost. Tudi nobenega nadomestila za stavbno zemljišče ne plača, saj je zemljišče, kljub temu da na njem stojijo kmetijski objekti, še vedno obravnavano kot kmetijsko.« Senka Dreu Podravje • Škoda ocenjena na šest milijonov evrov, zdaj so na vrsti zavarovalnice Odbitne franšize ali hudič je Letošnja neurja so na posevkih in pridelkih v Spodnjem Podravju povzročila ogromno škode, kije ocenjena na kar šest milijonov evrov; zdaj so na vrsti zavarovalnice. Po njihovih izkušnjah kmetovalci škodo hitro prijavljajo, tako je bilo tudi tokrat. Po besedah Benjamina Schlauerja, direktorja slovenske podružnice specializirane kmetijske zavarovalnice Agro Zavarovalnica, so doslej prejeli že približno 400 škodnih zahtevkov, ki so posledicajulijskih neurij, kar je skoraj tretjina od skupno 1.300 sklenjenih zavarovalnih polic. »Zahtevke rešujemo glede na čas spravila pridelka. Težava je v tem, da so bile nekatere škode že ocenjene, njihovi posevki in pridelki pa znova poškodovani v novih neurjih, zato moramo postopek ocenjevanja ponoviti. In to zahteva svoj čas, zato kmetovalce prosimo za strpnost.« Višina premije je odvisna od kulture, ki jo zavarujejo, zavarovalnega rizika, odbitne franšize in škodnega dogajanja na tistem območju v preteklosti. »Osnovno zavarovanje pred točo stane kmetovalca 30 evrov po hektarju, še enkrat toliko doda država. Zavarovalne premije so namreč s strani države sofinancirane v višini 50 odstotkov za zavarovanje pridelka trajnih nasadov, kot so sadje, grozdje in hmelj, in poljedelskih kultur. Potem pa so tu še možna dodatna zavarovanja za primer poplav, ponovne setve in podobno, ki seveda stanejo več, a z izjemo rizika suše tudi vsa dodatna zavarovanja sofinancira država. Ob sklenitvi pogodbe kmetovalec plača samo svoj del premije, ne 'založi' denarja za državo in ga potem terja, ampak so- financerski delež z agencijo zanj urejamo zavarovalnice.« Višina odškodnine odvisna tudi od višine odbitne franšize Tudi pri zavarovanjih je hudič v podrobnostih, zato bodo zdaj pomembno vlogo pri odškodninah odigrale odbitne franšize oziroma soudeležba zavarovanca pri škodi, kot se temu lepše reče. Ta namreč, pravi Schlauer, v skladu z uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij določa pogoje za sklenitev zavarovanja z minimalno 15-odstotno odbitno franšizo. Na željo zavarovanca je seveda lahko tudi nižja, vendar potem država takega zavarovanja ne sofinancira več. Za državno sofinanciranje zavarovalnih premij je v letu 2019 namenjenih 3,3 milijona evrov, do konca junija pa so zavarovalnice posredovale zahtevke za izplačilo v višini 1,7 milijona evrov, kar predstavlja nekaj več kot 56 % proračunskih sredstev, so povedali na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Slovenija • Po sprejetju interventnega zakona Odstrelili 38 medvedov Potem ko je konec junija začel veljati zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, so lovci doslej odstrelili 38 medvedov in nobenega volka, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije. Po interventnem zakonu bi 175 od 200 medvedov, predvidenih za odvzem, lovci lahko odstrelili do konca aprila 2020. 11 volkov pa lahko odstrelijo do konca januarja 2020 in nato še v septembru 2020. Odvzem volka se sicer zaustavi, če se ustreli pet odraslih živali. Takojšen odvzem problematičnih zveri kot tudi sistemsko ureditev področja so v zadnjem času od vlade zahtevale kmetijske organizacije, med njimi KGZS, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slove- prednostno okoli naselij in na območjih, kjer so škodni primeri zaradi medveda pogostejši. Preselitve namreč ne prispevajo bistveno k zmanjševanju populacije. Intervencijska skupina je za medvede v bližini naselij večkrat uporabila metodo ulova in pre- selitve. Izkušnje so po navedbah vlade pokazale, da so se preseljeni medvedi redno vračali. Odstrel volkov se v primerih ponavljajočih se škod prednostno izvaja na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini. sm nije, ter civilne iniciative ter številne civilne iniciative. Zaskrbljeni domačini so v več krajih takrat pripravili tudi proteste. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je že pred sprejemom zakona o interventnem zakonu povedala, da so se volkovi in medvedi izjemno namnožili, ker se zadnja tri leta ni izvajal njihov odstrel. Samo v letošnjem letu so volkovi poklali 72 glav drobnice, 19 glav govedi, 15 konjev, dve drugi domači živali in enega osla. Odstrel medvedov se sicer izvaja torek • 23. julija 2019 Kmetijstvo Štajerski 9 v podrobnostih Najbolj zavarovani nasadi hmelja, najmanj • II • I • v v« vinogradi in poljščine Stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij se je v letu 2019 dvignila in tako poenotila na 50 % obračunane zavarovalne premije za celotno rastlinsko proizvodnjo; z 20 na 30 % se je zvišala tudi stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali. Po analizah podatkov, ki so jih posredovale zavarovalnice, na agenciji ugotavljajo, da so v največji meri zavarovane površine, na katerih raste hmelj; lani je bilo namreč zavarovanih kar 94 odstotkov hmeljišč. Sledijo površine z žiti, ki so bile lani zavarovane v 37 %, intenzivni sadovnjaki s 24 % in vinogradi z 21 %. Na Zavarovalnici Triglav spremljajo razmere na terenu, vendar na področju cenitve škod ne pričakujejo posebnosti, zavarovancem pa svetujejo, da se o nastali škodi najprej posvetujejo s svojim zavarovalnim zastopnikom in pred prijavo škode preverijo kritja na svojih zavarovalnih policah. Postregli so s številkami o stanju na slovenskem zavarovalnem trgu in zavarovanosti posameznih kultur, ki se razlikujejo od tistih, ki smo jih dobili na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Hmeljarstvo je tudi po njihovih podatkih skoraj stoodstotno zavarovano, s približno 75 % je na drugem mestu intenzivno sadjarstvo, samo 25 % pa so zavarovani vinogradi in poljščine, še slabše pa se je odrezala živinoreja, ki je zavarovana samo v 15 %. Odbitne franšize od 8 do celo 45 odstotkov Glede odbitnih franšiz so dodali, da so te pravzaprav regulator zavarovalne premije in se uporabljajo v vseh razvitih evropskih in svetovnih sistemih kmetijskih za- Foto: Revija Zarja Država prihranila skoraj 4,7 milijona evrov Denar za državno sofinanciranje premij in poraba v letih od 2008 do 2019 Načrtovana proračunska sredstva Izplačana proračunska sredstva 2008 5.352.537 6.351.200 2009 10.047.980 12.890.493 2010 12.337.355 6.648.315 2011 7.984.837 5.173.520 2012 5.078.065 4.440.603 2013 4.670.091 4.669.898 2014 4.576.689 4.096.561 2015 1.500.000 1.917.584 2016 1.700.000 1.407.675 2017 2.404.694 2.245.258 2018 3.300.000 4.443.968 2019 3.900.000 Tabela prikazuje, koliko denarja je v zadnjem desetletju država rezervirala za sofinanciranje zavarovanj v kmetijstvu in koliko ga je dejansko tudi izplačala. Iz podatkov izhaja, da je bilo samo v štirih letih, in sicer leta 2008, 2009, 2015 in 2018, izplačanih več sredstev od prvotno načrtovanih, ostala leta pa je nekaj namenskih sredstev, rezerviranih v proračunu, ostalo. Če številke seštejemo, ugotovimo, da je v enajstih letih za sofinanciranje kmetijskih zavarovanj država namenila 54,5 in izplačala 49,8 milijona evrov, kar pomeni, da je prihranila skoraj 4,7 milijona evrov. >v¡ Foto: SD Najmanj zavarovani v državi so vinogradi. varovanj. »V večini primerov gre za takšne deleže soudeležb pri škodi, ki zavarovancev eksistenčno ne ogrožajo in se gibljejo med osmimi in 30 odstotki, za določene večje rizike pa lahko soudeležba pri škodi znaša tudi do 45 odstotkov. Toda najboljši regulator rizika je še vedno preventiva, ki nedvomno vpliva na zniževanje zavarovalne premije. Če vzamemo za primer protitočne mreže v sadjarstvu, je zavarovalna premija za nevarnost toče za sadje pod mrežo v primerjavi s sadjem na prostem nižja tudi do 80 odstotkov.« Dodatne pomoči države tistim s sklenjenimi zavarovanji ne bo Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da ne razmišljajo o kakšni do- datni pomoči najbolj prizadetim kmetovalcem po zadnjih neurjih, saj jim to preprečuje zakonodaja. V skladu z določili zakona o odpravi posledic naravnih nesreč namreč ni mogoče pridobiti ali dodeliti nobenih sredstev, če je bilo za odpravo teh posledic že prej mogoče dobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Spomnili pa so, da veliko denarja namenijo za spodbujanje in sofinanciranje preventivnih ukrepov. Med njimi so že omenjeno sofinanciranje zavarovalnih premij, letalska obramba pred točo ter številni razpisi znotraj programa razvoja podeželja: namakalni in oroševalni sistemi, protitočne mreže, zavarovani prostori, izboljšanje kolobarja, konzervirajoča obdelava tal, tehnologije pridelave in reje živali. Senka Dreu Slovenija • Kršitve zakonodaje pri prodaji sadja in zelenjave na stojnicah Največ goljufov na stojnicah ob cestah Slovensko je zaželeno in cenjeno, zato je mamljivo za namerno zavajanje potrošnikov. Povratniki, ki so že bili kaznovani, ustanovijo novo podjetje in nadalju jejo enako nepošteno prakso prodaje sadja in zelenjave. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta od konca aprila do začetka julija preverjali morebitne kršitve živilske zakonodaje pri prodaji sadja in zelenjave na stojnicah ter drugih prodajnih mestih. V poostrenem nadzoru so tudi letos ugotovili kršitve zakonodaje. Pri pravnih osebah je bilo največ kršitev pri nepravilnem označevanju izdelkov, navajanju porekla in zagotavljanju sledljivosti, pri kmetijah pa je bilo največ primerov prodaje sadja in zelenjave z drugih kmetij, ki niso imele regi- strirane dopolnilne dejavnosti. Posebna pozornost je bila namenjena preprečevanju goljufivih praks ter zavajanja potrošnikov z navaja- njem napačnega porekla sadja in zelenjave, zlasti pri sezonskem sadju in zelenjavi, kot so jagode, češnje, breskve in marelice. Največ nepoštenih praks glede navedbe porekla je še vedno na stojnicah ob cestah. Inšpekcija je tudi ugotovila, da pravne osebe, ki so jih nadzorovali leto prej in so jim tudi sodišča pravnomočno izrekla več glob in drugih ukrepov, v naslednjem letu ustanovijo novo podjetje, ki nadaljuje enako nepošteno prakso prodaje sadja in zelenjave. Za pravne osebe je izrekla 56 prekrškovnih postopkov, med drugim so zasegli tudi sedem stojnic in nekaj sadja, največ češenj in jagod, pri katerih je bilo ugotovljenih največ nepravilnosti. SD Podravje • Obete o rekordni letini pšenice stolkli toča in »mokro« vreme Požeta zrna dobra samo še za krmo Škode na zlatih poljih je za dober milijon evrov, pšenično zrnje je zdaj sicer končno suho, zato kombajni delajo s polno paro. Toda vlaga je že naredila svoje in močno znižala kakovost letošnjega pridelka. r Kombajni te dni s polno paro žanjejo pšenico; kljub odličnim obetom letošnja bera ne bo niti količinsko bogata niti kakovostna. Letošnja letina bo po napovedih količinsko bogata, kakovost pa v primerjavi z lanskim letom boljša. Obeta se torej dobra žetev, ki bi jo lahko pokvarilo samo še vreme. S takim zaključkom so kmetje in mlinarji v začetku julija v Murski Soboti pospremili konec pogajanj in sklenitev kar uspešnega dogovora o odkupni ceni pšenice. Njihove besede so se žal izkazale za preroške, vsaj za podravski del, kajti letina bi bila zares bogata in kakovostna, po napovedih celo ena boljših v zadnjih letih, a se je tik pred žetvijo zalomilo pri vremenu; neurje z vetrom in točo je namreč močno poškodovalo ali povsem uničilo 1.800 hektarjev zlatih polj v Podravju. Ni pa se končalo s samo enim uničujočim neurjem, toča je ponekod klestila še dvakrat, usodno za pridelek pa je bilo slabo vreme, ki se je nadaljevalo po neurjih, zaradi katerega se zrelo pšenično klasje ni moglo posušiti. Kar kmetje zadnje dni žanjejo, je večinoma samo še za krmo živali. »To slabo vreme, ki se kar ni nehalo, je bilo pika na i v letošnji zgodbi o pšenici. Kot rečeno, pričakovali smo rekordno letino, parametri kakovosti so bili izjemni z veliko vsebnostjo beljakovin, nadejali smo se kar nekaj premijskega razreda. Potem pa toča ena, toča dva, toča tri, ko je iz nakleščenega klasja precej zrn padlo na tla, za povrh pa večdnevne, za ta letni čas nizke temperature in dež. Ko pride voda v zrelo pšenico, znižuje vse parametre kakovosti, in prav to se je zgodilo,« je povedal kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. »Naše priporočilo je bilo, da kmetje pšenico čimprej požanjejo, seveda pa so najprej počakali, da se je posušila. Mokre pšenice namreč noče nihče žeti, saj so stroški sušenja preveliki. Zrnje je zdaj suho, kombajni so povsod v polnem teku, na žalost pa je kakovost v najboljšem primeru B2, sicer pa bo požeto predvsem krmna pšenica.« Cena za krmno pšenico se giblje od 135 do 140 evrov po toni. Za razred A je 175 evrov po toni, za B2 150 evrov, za B1 162 evrov in za nov razred kvalitete Premium je 185 evrov po toni. Na Kmetijski zadrugi Ptuj jo bodo izplačali v 20 dneh. Spomnimo, da je od skupnih 1.800 hektarjev pšeničnih polj toča na 1.000 hektarjih povzročila do 40-odstotno škodo, na 800 hektarjih pa do 100-odstotno. Glede na površine ter povprečni pridelek in prodajne cene pšenice po kalkulacijah Kmetijskega inštituta Slovenije je škoda v Podravju ovrednotena na 1,07 milijona evrov. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu so že takoj po julijskih neurjih škodo na posevkih in plodovih primerjali z letom 2008. Tudi takrat so bila vroča julijska tema pogajanja o odkupni ceni pšenice, ki pa so jih kmalu ohladila neurja s točo in orkanskim vetrom. Razsežnosti ujme, ki so že takrat opozarjale na posledice spreminjanja podnebnih razmer, so bile prav tako katastrofalne, najbolj pa so se izrazile prav na žitnih poljih; več kot polovica pšenice, ki je obetala odlično letino, je bila namreč še nepožeta, potem pa od nje ni ostalo skoraj nič. Senka Dreu Foto: SD 10 Štajerski1TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 23. julija 2019 Mezgovci • 63-letni Anton janžekovič z motorjem do Mongolije To ni šminkerska vožnja, temveč test vzdržljivosti Ljubezen do motorja in veselje do pustolovščin sta bila motiva, ki sta 63-letnega Antona - Tona Janžekoviča iz Mezgovcev držala pokonci v najtežjih preizkušnjah na 22.000 kilometrov dolgi turi, ki jo je z motorjem prevozil to poletje. Porabil je tisoč litrov goriva. Ciljna destinacijaje bila Mongolija. „Za takšno pot moraš imeti veliko poguma," seje zadovoljno nasmehnil, ko je na jeklenem konjičku prijezdil domov. Na pot se je odpravil konec maja, v domačo občino Dornava in Mezgovce, kjer so mu sokra-jani priredili prisrčen sprejem, se je vrnil sredi julija. S poti se je vrnil utrujen, a poln adrenalina in prežet z lepimi spomini. Pot ga je vodila skozi Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Rusijo in Kazahstan, še enkrat v Rusijo in do Mongolije. Domov se je vračal čez Bajkal, Ukrajino in Madžarsko. Vsak dan si je poiskal prenočišče, šotora, ki ga je imel s seboj za skrajno silo, če ne bi dobil prenočišča, ni uporabil niti enkrat. Do Bolgarije je lahko uporabljal spletno rezervacijo za prenočišča preko Bookinga, v Gruziji, in sicer v Aziji, to več ni bilo mogoče. „Rezerviral sem hotel, navigacija me je pripeljala točno na naslov, kjer bi moral biti hotel, a ga ni bilo. In za to, da bi bil tam hotel, ni nihče niti vedel. Potem Bookinga več nisem uporabljal. Ker ne funkcionira," je po vrnitvi domov povedal Janžekovič in dodal, da je v Mongoliji prenočeval v jurtah, samo enkrat v hotelu. Jurte aH geri so okrogli šotori, bivališče nekaterih azijskih nomadskih plemen. So izolirani, tako da poleti v njih ni prevroče, pozimi pa ne premrzlo. Na sredini jurte imajo štedilnik in si z njim pozimi grejejo. Nomadi v Mongoliji se selijo dvakrat letno. Jurto pospravijo, naložijo na konje in gredo naprej. „Mongolija je prečudovita država. O njej si lahko vse prebereš v knjigah, revijah, na spletu, ogledaš slike ... Ampak če je ne doživiš, ne moreš dojeti njene lepote. Ima puščavo, gorovje, stepo. Je 19. na svetu po velikosti, ima tri milijone prebivalcev, največ konjev na svetu, pa tudi največ ovc in koz. Mongolci so pravi nomadi. Pridejo na lokacijo, postavijo bivališča (jurte oz. gere) in so nekaj mesecev tam. Ko živina vse okrog popase, spakirajo in gredo naprej." Doživetja so tista, ki oblikujejo spomine Pri vprašanju, ali je pot pote- Foto: Stanislav Clglar Po vrnitvi v domači kraj so ga pričakali družina, prijatelji in znanci. Motoristi, večinoma Člani Moto kluba Kurent in nekateri drugi, so ga spremljali že na poti od meje z Madžarsko. V Mez-govrib so mu mezgovski gasilci priredili časten sprejem s curkometom, zaigrali so dornavski godbeniki. Pri dogodku so poleg omenjenih sodelovali oba dornavska podžupana Marjan Hrga in Stanislav Ciglar, gasilci PGD Dornava, TED Liikari Dornava in Društvo kmeČkib žena Dornava. Za sprejem so se domača društva in posamezniki zelo potrudili. Leto dni priprav „Na pot sem se pripravljal leto dni. Tri mesece sem preurejal motor, celo zimo prej pa raznovrstne malenkosti. Motor je bilo treba ojačati, vse dodatno priškrniti, zavariti, zalepiti. Tovarniško izdelani motor takšne preizkušnje ne bi preživel. To bi samo vse padalo z njega." kala normalno, se je sogovornik najprej nasmehnil, nato pa odvrnil: „Nič ni potekalo normalno ... Na takšni turi ne more biti nič normalno. Normalno je, če bi se peljal na Ptuj in nazaj (smeh). Vsega hudiča se je dogajalo. Vse sem sproti objavljal na Facebooku, bil sem v stiku z družino in prijatelji. Internet je dostopen, koristil sem wi-fi. Ogromno sem fotografiral. Napolnil sem dve kartici po 32 GB. Imam menda 10.000 fotografij. Spomin na celotno dogodivščino je prečudovit. Pokrajina je fantastična. Recimo rusko gorovje Altaj. Vožnja skozi to pokrajino je bila nekaj najlepšega. 300 kilometrov nepredstavljivo lepega gorovja. Prečudovito. Gozdovi, po vrhovih ledeniki, slapovi, po dolinah reke... Tudi gruzijsko gorovje je prekrasno. Zanimivo mi je bilo, da je Gruzija v tem času v nižinskem delu vsa v cvetju in vse diši. Teh lepot in doživetij se z besedami ne da opisati. Sprva sem mislil, da gre za gojeno cvetje. Pa sem se motil. To so v naravi prosto rastoče cvetlice. Vidiš dolino, ki je cela vijolična, druga rumena, tretja opečnata..." Cest in mostov ni, orientacija po soncu Seveda na pustolovščini ni šlo brez okvar na motorju. Problem so ceste, ki so makadamske ali pa še to ne, smerokazov ni, tudi go- Srečne vrnitve očeta in moža so bili veseli tudi soproga Dragica ter sinova Nejc in Matej. riva ni povsod za dobiti, vsak dan se išče prenočišče . „Mongolija je 19. največja država na svetu, asfaltnih cest imajo le 2.000 kilome- trov. To se pravi, da nimajo asfalta. Poti sem iskal, kot sem se pač znašel, orientiral sem se po soncu. Čez reke ni mostov, motor sem Elektrika, telefonija in internet brez problema „Prevozil sem že celo Evropo in Afriko. A tokratna tura je v primerjavi s tema dvema celinama neprimerljiva. Pot je bila res zahtevna. Voziš se tri, štiri dni, vsak dan po 800 kilometrov, ne prideš nikamor, na zemljevidu si še skoraj vedno na isti točki ... To so neverjetna prostranstva. Ampak povsod je pa internet dostopen (wi-fi), telefoni so povsod. Tudi elektrika ni problem, dovajajo jo preko sončnih celic. Sam sem imel sončno celico na motorju, tako sem si telefon in računalnik polnil kar na motorju. Računalnika skoraj nisem uporabljal, ker ni praktičen. Največ sem si pomagal s telefonom. Z ljudmi po poti sem se večinoma pogovarjal v ruščini, nekaj v nemščini, pa tudi angleščini. Vse je šlo, dokler se ni pokvaril motor. Potem je bilo treba najti del, kupiti letalsko karto . No, to ni bilo enostavno, a smo zmogli. Imaš denar na kartici, pa ga ne moreš dvigniti. Ali pa nimaš nacionalne valute, druge pa nočejo vzeti. Iz agencije, kjer sem naročal letalsko karto, so me odposlali, ker nisem imel njihove valute. Na eni banki denarja ni bilo mogoče dvigniti, ker da kartica ni delovala. Na drugi sem ga potem lahko dvignil. Vztrajen moraš biti do onemoglosti." Tona Janžekovič iz Mezgovcev je motorist 40 let. Konec maja je zajahal svojega jeklenega konjička in se odpravil na 22.000 kilometrov dolgo pot. Poln lepih vtisov se je s poti vrnil sredi julija. Odprava v Mongolijo je bila njegova najzahtevnejša motoristična preizkušnja doslej. dvakrat potopil. Pride tudi sila na poti, o ja ... Dvakrat se mi je pokvaril motor. Zgorel mi je generator. 1.700 kilometrov sem se peljal z letalom, da sem prišel do dela. Če se kaj zgodi, je zelo težko reševati zadeve. Ne reši te niti denar. Osem dni sem čakal na del za motor. Bil sem že čisto nejevoljen. To je opazil lastnik kampa v Mongoliji, res je bil dobričina. Posodil mi je svoj motor, da sem lahko v času, ko sem imel svojega v okvari, potoval naokrog. Opazil je mojo stisko in nejevoljo ter mi pomagal. Prvič se mi je motor pokvaril v Mongoliji, drugič v Rusiji. Na to moraš računati. Ni ga junaka, ki bi takšno pot prevozil brez okvare." Podobno kot pokrajina so mez-govskega pustolovca navdihnili ljudje. „Čudoviti, krasni, preprosti. Na celi poti je bil samo en človek takšen, ki me je opeharil. So odprti, pripravljeni pomagati. V bistvu si oni morajo pomagati tudi med seboj, če hočejo preživeti." Mojca Zemljane Foto: MZ Foto: MZ torek • 23. julija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • S slavnostnega sprejema maturantov Gimnazije Ormož Ponosni na rezultat Ponosni maturanti Gimnazije Ormož, njihovi starši in profesorji z ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec na čelu. Takšno je bilo vzdušje na četrtkovem sprejemu pri županu Danijelu Vrbnjaku, kjer so svečano podelili maturitetna spričevala. Splošno maturo je opravljalo 20 od 23 vpisanih dijakov. Letošnja generacija je bila zelo uspešna, saj je maturo opravilo 90 % maturantov. Tudi letos se ponašajo z zlato maturantko Ano Klinc, eni maturantki je do tega naziva zmanjkala samo ena točka. Dvema maturantoma pa ni uspelo pri enem predmetu. Župan Danijel Vrbnjak je maturantom čestital za uspešno opravljen izredno pomemben korak. Poudaril je, da so jim odprta vsa vrata in da so osvojili znanja, ki jih bodo v življenju še kako prišla prav. »Zavedajte se, da je znanje tisto, ki vam ga nihče ne more vzeti,« je dejal župan in za uspeh čestital tudi staršem in profesorskemu zboru z ravnateljico. Dijakom je zaželel še veliko uspeha pri nada- ljevanju šolanja, po uspešno zaključenem izobraževanju pa da naj najdejo mesto v domači občini. V dar jim je poklonil simbolična darilca. Za odličen uspeh je maturantom in zaposlenim čestitala tudi ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec ter jim dejala: »Vseskozi smo verjeli v vas. Zelo ponosni smo na rezultat. Letos je 20 dijakov opravljalo maturo v spomladanskem roku, dosegli smo uspeh malenkost čez 20 točk, kar pomeni, da je bil splošni uspeh višji od lanskega.« Slovesno podelitev spričeval so z glasbeno točko obogatile dijakinje ormoške gimnazije z mentorjem Alešem Lubijem. Monika Horvat Maturanti skupaj s profesorji, ravnateljico in županom Gorišnica • Na 21. vaški olimpijadi okoli 950 občanov Tudi tokrat najboljši vaški odbor Gorišnica Sodoben in lepo urejen športni park Gorišnica je pred kratkim v sklopu že tradicionalne, 21. vaške olimpijade okupiralo okoli 950 dobre volje in športnega vzdušja željnih občanov. Čeprav so nebo popoldan prekrili oblaki in so padle tudi dežne kaplje, je organizatorjem, Športni zvezi občine Gorišnica, uspelo A spraviti pod streho vsa tekmovanja v okviru dobro obiskane in priljubljene vaške olimpijade, ki je sicer potekala že vse od jutra. Z odprtja 21. vaške olimpijade V najrazličnejših, kar 19 športnih disciplinah so se med seboj spopadle ekipe iz vseh 11 vasi občine. Tekmovalo je okoli 950 občanov in občank. Igrali so nogomet, košarko, odbojko, streljali z zračno puško in fračo, potekalo je ribiško tekmovanje, kegljanje, namizni tenis in še in še. Tudi brez tradicionalne vleke vrvi seveda ni šlo. Sledil je še zaključni del prireditve z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo medalj zmagovalcem po posameznih panogah in kategorijah ter pokalov. Skupni zmagovalci so tudi letos Gorišničani, na dru- gem mestu je vaški odbor Moška-njci, tretje mesto pa je osvojil vaški odbor Gajevci-Placerovci. »Celodnevna vaška olimpijada je tudi letos postregla s pestrim dogajanjem in lepim številom udeležencev. Zadovoljni smo, da nam je kljub dežju vse uspelo spraviti pod streho. Naša želja pa je, da tudi v prihodnje obdržimo to prireditev v vsaj takem obsegu kot doslej,« je zadovoljen predsednik ŠZ občine Gorišnica Ratko Matjašič, ki je še omenil, da so sicer prve priprave na ta velik organizacijski zalogaj imeli že v začetku leta. Monika Horvat Videm • Poučno in zanimivo srečanje v Vidovi kleti Haloški vinogradniki iščejo nove poti promocije Prvi teden julija je ob mednarodnem dnevu zadružništva potekalo srečanje haloških vinogradnikov v Vidovi kleti v Vidmu pri Ptuju v soorganizaciji Vinarske zadruge Haloze, z. o. o., in podeželskega razvojnegajedra (PRJ). Danes Vinarska zadruga združuje 32 vinogradnikov, ki obdelujejo približno 220 ha vinogradov. Njen predsednik Jožef Šmigoc je povedal, da jim je uspelo v dobrih treh letih delovanja izpeljati velik projekt; gre za nakup mobilne polnilne linije za vino. Izpostavil je, da si želijo sodelovanja še z drugimi vinogradniki oz. ponudniki iz Haloz s ciljem doseči skupni cilj: povečati prodajo kakovostnih izdelkov iz Haloz ter s tem omogočiti nadaljnji razvoj tega območja. Jernej Gole je v okviru srečanja predstavil osnutke kolektivne blagovne znamke produktov iz Ha- loz, Sonja Golc je predstavila možnost sofinanciranja skupnih investicij v okviru LAS Haloze, pred- sednik LAS Haloze Franc Mlakar pa je prisotne pozval k aktivnemu sodelovanju in povezovanju pri kreiranju idej in njihovi realizaciji. Udeleženci so se strinjali, da se je treba združevati pri nakupu potrebne opreme s ciljem zniževanja proizvodnih stroškov. Podprli pa so tudi idejo, da se za haloške produkte poišče prodajno mesto v Ljubljani, predvsem zaradi večjega števila kupcev in turistov. Vinarji iz Vinarske zadruge Haloze ter lokalni ponudniki mlečnih, suhomesnih izdelkov, jabolčnega soka in keksov so srečanje v Vidovi kleti popestrili s svojimi izdelki ter jih tudi dali v pokušino. Jg,sm Kidričevo • Talumove kadrovske štipendije Štipendisti so del njihovega kolektiva V kidričevskem Talumu so za šolsko in študijsko leto 2019/2020 razpisali 47 kadrovskih štipendij. Rok za oddajo vlog je 31. julij. Razpis je objavljen na spletni strani www. talum.si/mladi. Foto: Črtomir Goznik V Talumu ima štipendiranje mladih dolgoletno tradicijo. „30 kadrovskih štipendij je razpisanih za srednje poklicno in tehnično izobraževanje, in sicer za poklice strojni tehnik, mehatronik operater, oblikovalec kovin - orodjar, elektrotehnik, elektrikar in metalurški tehnik. Za vsak izobraževalni program bomo namenili po pet štipendij. Preostalih 17 razpisanih štipendij se nanaša na višje stopnje strokovnih izobrazb s področja strojništva, elektrotehnike, metalurgije in informatike," so navedli v Talumu, kjer se ponašajo s 55-letno tradicijo štipendiranja. Prve kadrovske štipendije so razpisali leta 1964. Od leta 2005 do danes so štipendirali približno 400 mladih. „Izboru kadrovskih štipendistov dajemo v Talumu veliko težo, saj postane študent ali dijak z dnem, ko postane naš štipendist, del kolektiva. Štipendiste aktivno z obvezno enomesečno prakso vključujemo v delovni proces že v času šolanja, saj se medsebojno na ta način najbolje spoznamo in se lažje odločimo za nadaljevanje skupne poti po končanem šolanju. Naša želja je, da štipendisti seminarske naloge, diplomsko in magistrsko delo opravijo s pomočjo mentorjev v podjetju in na temo, ki se določi glede na aktualne razvojne usmeritve v družbi. Zadnja leta za svoje štipendiste organiziramo letna srečanja, da bi se bolje spoznali in povezali. Letos je bilo srečanje praktično naravnano, saj so mladi na delavnici delili svoje izkušnje o opravljeni praksi, razmišljali o plusih in minusih, predstavili svoja pričakovanja ter iskali predloge, kako bi lahko opravljanje prakse v prihodnje še izboljšali. Izpostavili so tudi pomembno vlogo mentorjev, ki so glavni vmesni člen pri prenosu teoretičnega znanja, naučenega v šoli, v delovni proces," so še pojasnili v družbi Talum. Mojca Zemljarič Cirkulane • Šolski prevozi Vozil bo Vectorius Občina Cirkulane je na javnem razpisu izbrala izvajalca šolskih prevozov za šolsko leto 2019 / 2020. Foto: Črtomir Goznik Ponudbi sta predložili podjetji Arriva in Vectorius. Vectorius je ponudil ceno blizu 41.000 evrov, Arriva okoli 46.000 evrov. Šolske prevoze bo izvajalo mariborsko podjetje Vectorius. V pogodbo z izbranim izvajalcem so vnesli zavezo, da se lahko na šolskem avtobusu, če je prostor, peljejo tudi drugi občani. MZ Foto: MH Foto: MH Foto: JG 12 Štajerski Kultura torek m 23. julija 2019 Ptuj m 11. mednarodni glasbeni festival Arsana Evropsko in svetovno stičišče umetnosti Kot že zadnjih pet let so organizatorji glasbenega festivala Arsana tudi letos na Ptuj pripeljali vrhunsko glasbeno zasedbo. Že drugič je na otvoritvenem večeru festivala, ki letos razveseljuje z dvomesečnim dogajanjem, zapeli člani vrhunske vokalne skupine Take 6, ki so za svojo vrhunsko vokalno izvedbo doslej prejeli že deset grammyjev. Od leta 2014 so tudi častni člani glasbene dvorane Gospel. Po sedmih letih se je na Ptuj vrnil tudi vrhunski virtuoz Stefan Milenkovich, eden izmed ambasadorjev festivala Arsana, ki je na Ptuju kot čudežni deček nastopil že z devetimi leti. Ptuj se je s festivalskim dogajanjem vpisal in utrdil na evropski oz. svetovni festivalski zemljevid kot mesto, v katerem želijo nastopati glasbeniki svetovnega slovesa, postal evropsko in svetovno stičišče umetnosti ter vrelec ustvarjanja mednarodnih projektov. Na 80 dogodkih bo letos skupaj nastopilo okrog 300 glasbenikov. Doslej se je v glasbeno zgodbo Arsane zapisalo več kot 750 koncertov s 7000 nastopajočimi s celega sveta in 300.000 obiskovalci. Nastale so dobre zgodbe, ki jih naše mesto še kako potrebuje, je poudarila ptujska županja Nuška Gajšek. Festival Arsana je tvorec nove kulturne vizije mesta, ki prinaša v najstarejše slovensko mesto svetovna glasbena doživetja, je povedal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Zahvalil se je vsem, ki so prepoznali njegovo poslanstvo, ga podpirajo, s tem pa pomagajo razvijati. Po besedah generalnega pokrovitelja nastopov Štefana Milenkovicha in Take 6, predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, gre za poseben festival, zanimiv in tako drugačen dogodek. NLB kot vseslovenska nacionalna institucija, ki hrani vsak tretji evro slovenskega naroda, vidi svoje poslanstvo širše od zgolj poslovnih interesov. Družbena odgovornost je globoko vpeta v bankin vsak dan, skušajo prepoznati ideje in ljudi, ki Slovenijo in njene čare želijo predstaviti mednarodno oz. v Slovenijo pripeljejo ljudi, ki so svetovne avtoritete. „Ptuj je srce slovenskega ustvarjanja stole- Foto: Črtomir Goznik Take 6 so Ptujčane navdušili že leta 2015. Pripadla jim je čast, da so nastopili na otvoritveni slovesnosti letošnjega festivala Arsana in s svojimi vrhunskimi glasovi popeljali v svet gospla, Rc£)B-ja, jazza in popa. : Črtomir Goznik Ptujčan Otmar Gaiser (Pati) je Stefana Milenkovicha povabil na letalski ogled Ptuja in na skok s padalom. S tem se mu je na svojstven način zahvalil za čudovite glasbene trenutke, ki jih je v zadnjih letih delil s Ptujčani. tja oz. tisočletja. Kot tak si zasluži več kot neko stagniranje. Mesto ni samo muzej, v tem mestu vidimo vibracijo, pozitivno energijo, ambicijo, motivacijo, da ga postavi na pravi piedestal ne samo v Sloveniji, ampak širše, globalno. Program, ki ga zastavlja Arsanina ekipa, ni samo ambiciozen, izpolnjuje tudi izjemno visoke kriterije kakovosti. Trdim, da lahko majhen narod v globalni konkurenci uspe le z najvišjo kakovostjo. Zato se moramo učiti od najboljših. Zavedati se moramo pomena talenta, kulture ne samo za obstoj naroda, ampak tudi za poslovno uspešnost. Go- spodarstvo in kultura sta globo- Še do sobote, 27. julija, bodo ko prepletena. V NLB s ponosom glasbene sladokusce razveseljevali podpiramo ta festival," je poudaril dogodki 11. glasbenega festivala Brodnjak. Arsana z vrhunci na minoritskem Ptuj • Dijaki Elektro in računalniške šole odkrivali prednosti mobilnosti Foto: Črtomir Goznik Poučen obisk Poljske Violinski virtuoz Stefan Milenkovich se je ob klavirski spremljavi vrhunskega pianista Vladimirja Miloševiča predstavil z nekaterimi deli klasičnih mojstrov in novitetami, med drugim s premierno uprizoritvijo dela Nicola Compograndeja Paganini, Paganini. dvorišču, zadnji bo s skupino Tabu, ki je lani praznovala 20-letnico svojega delovanja, predstavila pa se bo z najnovejšim projektom Izštekani. Festival vabi tudi z nastopi klasičnih mojstrov v slavnostni dvorani ptujskega gradu, z glasbo v hotelu Mitra, Domu kulture in Kavarni Bodi ter odrom mladih na Slovenskem trgu, bogatim programom otroškega glasbenega festivala in nekaterimi spremljevalnimi dogodki. Med slednjimi se bo zadnji festivalski dan v dialogu No. 2 prepletla umetniška ustvarjalnost dveh ptujskih umetnikov, Aleksandra Fenosa in Srečka Molka. Festivalsko dogajanje je v mesto prineslo dodatno življenje, terase gostinskih lokalov polno živijo, tako kot si mestni gostinci želijo, da bi bilo vse leto, skupaj z njimi pa se budi tudi mesto, ki še išče pravo formulo za oživitev starega mestnega jedra. MG V okviru projekta Erasmus+ smo se dijaki 3. letnikov Elektro in računalniške šole za tri tedne preselili na Poljsko, v čudovito mesto Wroclaw, kjer smo opravljali obvezno prakso. Mobilnost je za nas predstavljala prvo izkušnjo z delom v tujini, obenem pa tudi srečanje z drugo kulturo in jezikom. Eden izmed glavnih izzivov je bila komunikacija in iznajdljivost v novem okolju. Dijaki smo se hitro privadili na zapletene prometne povezave, se- dem urni delovnik, delo kot tako ... Poleg delovnih izkušenj nam je mobilnost pomagala tudi pri osebni rasti, saj smo se naučili večje samostojnosti, ko nismo več živeli v »hotelu mama«. Da smo v mestu bili tudi turisti, je skrbela agencija Aviva Poland, ki nam je organizi- rala vodene oglede mesta, gradu, panorame in drugih znamenitosti. V lastni režiji smo si ogledali tudi mestni stadion in si privoščili adrenalinsko vožnjo z gokarti. Zame in za moje prijatelje je bila to nepozabna izkušnja. Gašper Kraje Ljutomer • Zmagovalci Grossmanovega festivala Slavil indijski film Tumbbad Nagrado hudi maček za najboljši celovečerni film letošnjega Grossmannovega festivala je prejel indijski Tumbbad v režiji Rahija Anila Barveja in Adesha Prasada. Častna huda mačka za izjemne prispevke k žanrski kinematografiji sta prejela častna gosta festivala, igralka Christina Lindberg in režiser Sam Firstenberg. Foto: Osebni arhiv Žirija v sestavi režiser Sam Firstenberg, direktor BIF-marketa Romain Roll, in režiser Roberto San Sebastián se je soglasno odločila, da s hudim mačkom nagradi Tumbbad. Pri tem so žirijo navdušili zgodba, fotografija, vizualni aspekti in še veliko več, kar lahko dandanes prinese čudovita fantastična kinematografija, so po sobotni podelitvi sporočili organizatorji. Hrupnega mačka za najboljši glasbeni dokumentarec je prejel danski film Allinovi režiserja Samija Saifa. Slakov hudi maček za najboljši kratki film je postal izraelski Moj prvi v režiji Asafa Livnija. Posebno omembo si je prislužil španski film La Noria režiserja Carlosa Baene. Nagrado Evropske federacije festivalov fantastičnega filma za najboljši evropski fantastični kratki film Melies d'argent je osvojil prav tako španski film Upi v režiji Rau-la Mongeja. Nagrado občinstva za najboljši celovečerec so podelili madžarskemu filmu X - izkoriščani režiserja Karolyja Ujj Meszarosa. Zmagovalni film Male delavnice groze pa je postal Smrtni greh režiserke Vanje Lee Kocen. Na petnajsti ediciji Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina so skupno prikazali rekordnih 35 celovečernih filmov, 12 dokumentarcev in 43 kratkih filmov iz 36 držav, od tega v tekmovalnem programu šest celovečercev, sedem glasbenih dokumentarcev in 28 kratkih filmov. sta , L- F Nogomet Primorska kluba glavna pretendenta za vrh 2. lige Stran 14 Nogomet Šumarji še drugič ostali brez pomembnega člena Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 2. krog tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Gledalci pomemben del zmage Aluminija Aluminij - Triglav 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Mlakar (38.), 1:1 Vrbanec (56., z 11 m), 2:1 Štor (91.). ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Amuzie, Martinovič, Kontek, Petrovič, Muminovič, Leko (od 68. Jakšič), Vrbanec (od 89. Marinšek), Štor, Matjašič (od 84. Flakus Bosilj). Trener: Slobodan Grubor. TRIGLAV: Čadež, Arh Česen, Šalja, Mertelj, Rogelj, Kryieziu, Udo-vič (od 70. Herič), Mlakar, Hasanaj (od 57. Aliaga), Tijanič, Majcen. Trener: Dejan Dončič. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so slavili tudi v drugi tekmi nove sezone v 1. slovenski ligi, po Sežani so ugnali še Triglav. Strelec odločilnega zadetka je bil Luka Štor. Nogometaši Triglava so najbolj zaželen gost Kidričanov, tudi v sedmem poskusu se je ta tradicija nadaljevala. Kidričani so tokrat zmagali tesno, da bi težko bolj, odločilni gol so dosegli v sodnikovem podaljšku ... Gorenjci so v Kidričevem le enkrat odščipnili točko Aluminiju, ta dogodek sega v pomlad 2013. »Aluminij je za nas res neugoden tekmec, tudi lani smo npr. ob polčasu vodili 0:1, pa nato izgubili 2:1 (dva gola Matjašiča, op. a.). Kljub porazu ne morem svojim igralcem ničesar očitati, morda smo le nekoliko naivno prejeli gol ob zaključku tekme, takrat je koncentracija mojim igralcem res nekoliko popustila,« je bil realen odziv trenerja Triglava Dejana Dončica po petkovi tekmi. Povsem drugačno je bilo razpoloženje v taboru Aluminija, ki so s »cige cage, cige cage, hej hej hej« nadvse glasno proslavili težko prigarane tri točke. »Danes so bili pomemben faktor naše zmage navijači, saj so nas spodbujali skozi celotno tekmo in nam v zaključku dejansko dali dodatnih moči. Bili smo utrujeni, imeli smo krče, a ob navijanju smo iz sebe iztisnili še zadnje atome. To nam je na koncu prineslo zmago,« je dejal eden izmed junakov uvodnega dela sezone, napadalec Luka Štor. Luka Štor zadel še na drugi zaporedni tekmi V sodnikovem podaljšku, v 91. minuti, so rdeče-beli pri rezultatu 1:1 hitro izvedli prosti strel ob robu igrišča, sledila je globinska podaja do rezervista Nika Marinška, ta je poslal predložek do drugega rezervista Davida Flakusa Bosilja, odbito žogo pa je Luka Štor odlično sprejel, preigral svojega čuvaja in mirno zadel gol - 2:1! »Že pred tekmo sem dejal igralcem, da tekme ne bo dobilo le 11 igralcev na igrišču, ampak vseh 18 igralcev skupaj z vsem strokovnim vodstvom. To se je dejansko izkazalo, pri vsem pa moram posebej omeniti tudi gledalce, ki so nas sijajno vzpodbujali in nam pomagali v ključnih trenutkih tekme,« je dejal domači strateg Slobodan Grubor. V začetni postavi Aluminija tokrat zaradi lažje poškodbe ni bilo Maria Lucasa Horvata - njegovo mesto je zasedel Matic Vrbanec, preostala deseterica pa je bila ista kot v Sežani. Uvodni pritisk sta diktirala Sanin Muminovič in Jure Ma-tjašič, ki sta bila zelo razpoložena za igro. V 19. minuti sta Matjašič in Vrbanec izvedla lepo kombinacijo, slednji je podal v sredino proti Leku, a ga je Mertelj oviral pri zaključnem strelu, sodnik Matej Jug pa se ni odločil za 11-metrovko ... Evrogol Mlakarja Po 35 minutah so do sape prišli tudi gostje in takoj povedli. Po napačni podaji v zadnji vrsti Aluminija so gostje z dvema podajama prešli v protinapad, Tilen Mlakar se je z več kot 25 metrov hitro odločil za strel in z neverjetnim zadetkom pod stičišče prečnika in vratnice popeljal goste v vodstvo - 0:1. »Ob polčasu smo se dogovorili, da dodatno stopimo na plin, pri tem nam je nekoliko pomagalo tudi to, da je začela vročina počasi popuščati. Vedeli smo, da ni še nič izgubljenega, zato smo se odločili za napadalno igro. Zavedali smo se kvalitete, ki je bila na naši strani, res smo verjeli v preobrat in ga tudi izpeljali,« je dejal kapetan Matic Vrbanec. Šumarji verjeli do zadnjega trenutka Začetek preobrata je bil izenačujoči gol Kidričanov v 54. minuti, s katerim so kronali premoč v drugem polčasu. Aktivni Alen Krajnc je lepo prodrl po boku, nato pa poslal žogo na kakšnih 11 metrov od gola, kjer jo je pričakoval Luka Štor, ob poskusu strela pa ga je od zadaj nepravilno oviral Egzon Kryieziu. Sodnik Jug se je tokrat odločil za najstrožjo kazen, v polno je neubranljivo zadel Matic Vrbanec - 1:1. Sledil je še močnejši pritisk šu-marjev, a nevarni poskusi Krajnca, Štora in Matjašiča niso prinesli želenega vodstva. Po 70. minutah so gostje vendarle vzpostavili ravnotežje - to je bilo obdobje, ko se je tekma »lomila«. Gostje so bili izjemno blizu vodstvu v 83. minuti, ko je Tijanič prestregel neracio- Dejan Zavec »V dvorani je res velik potemcial« Stran 15 Nogomet Podvinčane čaka še veliko dela, motivirani so Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íhbl CRADIOPTUJ ^ tta. afoUtcc www.radio-pluj.si nalno podajo branilcev Aluminija ter močno ustrelil, žoga je zadela prečko in se odbila še v vratnico, nato pa nazaj v polje ... Španec Aliaga jo je sicer potisnil v mrežo, a je bil globoko v prepovedanem položaju. Zaključek tekme je nato prinesel veliko veselje vztrajnim domačinom, z njimi pa so se lahko veselili tudi zelo razpoloženi domači navijači, ki se jih je tokrat zbralo blizu 400 in so z aplavzi celotno tekmo nagrajevali vsako lepo potezo igralcev v rdečih dresih. Pomemben faktor preobrata so bili trije igralci s klopi (Jakšič, Marinšek in Flakus Bosilj), ki so kljub poznemu (na srečo ne prepoznemu) vstopu na igrišče v igro vnesli dodatno svežino. Ob tem se je Krajnc preselil v zvezno vrsto, kjer je povzročal veliko preglavic Kranjčanom. Konec koncev je bil skupaj s Petrovičem tudi začetnik akcije ob zmagovitem golu . Kidričani bodo tudi naslednjo tekmo odigrali v petek, tokrat v gosteh v Celju. Jože Mohorič Olimpija in Aluminij v vodstvu, Kronaveter brez derbija Nogometna vročica se je razplamtela že po dveh krogih nove sezone v 1. ligi, kar pa je šele uvod pred prvim letošnjim največjim slovenskim derbijem med Mariborom in Olimpijo, ki bo v nedeljo v Ljudskem vrtu. Tam pa ne bo nastopil prvi zvezdnik moštva Rok Kronaveter, ki je v Velenju prejel rdeči karton. Sodnik Asmir Sagrkovič je zagotovo storil napako, ko starta Leon Črnčiča z dvignjenim podplatom nad Rokom Kronavetrom v 71. minuti ni označil za prekršek, poznejša napaka vezista Maribora, ki je sodniku namenil »ostre besede«, pa ga je drago stala - prejel je rdeči karton. Za nameček je Rudar številčno prednost na igrišču v sodnikovem podaljšku izkoristil za izenačenje (odlično asistenco Dominiku Radiču je prispeval Luka Lo-venjak). Resnično tekma, ki se je po obetavnem začetku in izjemnemu evrogolu Dina Hotiča na koncu za Maribor končala na najslabši mogoči način . Derbi (z) napak(o) Vodstvo na lestvici zasedata ekipi, ki sta edini osvojili 100 % izkupiček, Aluminij in Olimpija. Ljubljančani so se v derbiju ljubljanske kotline proti Domžalam hitro znašli v zaostanku 0:2, a nato uprizorili izjemen preobrat. K temu so s številnimi napakami neverjetno darežljivo prispevali kar Domžalčani sami. Pri tem so nerazumljivo prednjačili najizkušenejši igralci, v prvi vrsti Ibričič, Ilič, Mujan in Klemenčič. Trener Domžal Simon Rožman v naslednjih dneh zaradi tega zagotovo ne bo imel mirnega spanca . V drugem krogu so bile obrambe definitivno slabši deli moštev, le Tabor je ohranil mrežo nedotaknjeno. Novinec iz Sežane je proti Celjanom pokazal veliko več kot proti Aluminiju v 1. krogu, zato so se - ob nerazumljivo slabi igri Celjanov - zasluženo veselili prvih točk. Brez točk pa je še naprej drugi novinec, ekipa Brava. Ta je v Murski Soboti sicer hitro povedla (zadel je prvi strelec lanske mladinske lige Aljoša Matko), a je nato v poplavi zadetkov potegnila krajšo. Gledalci so Fazanerijo zapuščali zadovoljni zaradi zmage domačinov in velikega števila zadetkov, manj zadovoljni pa so bili v strokovnih štabih obeh moštev, saj sta bila predvsem obrambna dela moštev (na čelu z vratarjema) slabši del ekip. Po dveh odigranih krogih v 1. ligi ni več ekipe, ki ne bi prejela zadetka! V tej rubriki je prvi Aluminij, saj je Luka Janžekovič klonil le enkrat. 19 doseženih zadetkov na petih tekmah (povprečno skoraj štirje zadetki na tekmo) je dosežek, ki ga bodo strelci poskušali preseči v naslednjih krogih. Sedem igralcev se je doslej dvakrat vpisalo med strelce. Jože Mohorič PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 2. KROGA: Aluminij - Triglav Kranj 2:1 (0:1); Tabor Sežana - Celje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Sever (37.). Rdeči karton: Vi- zinger (Celje, 59.); Rudar Velenje - Maribor 1:1 (0:1); strelca: 1:0 Hotic (10.), 1:1 Radič (93.). Rdeči karton: Kronaveter (Maribor, 72.); Mura - Bravo 4:3 (2:1); strelci: 0:1 Matko (20.), 1:1 Šušnjara (21.), 2:1 Bobičanec (34.), 3:1 Šušnjara (46.), 3:2 Matko (50.), 4:2 Karničnik (74.), 4:3 Kancilija (83.); Olimpija - Domžale 4:2 (2:2); strelci: 0:1 Ibričič (19.), 0:2 Šoštarič Karič (23.), 1:2 Dobrovoljc (31., avtogol), 2:2 Suljič (42.), 3:2 Valenčič (71.), 4:2 Vukušič (85.). 1. OLIMPIJA 2 2 0 0 6 :2 6 2. ALUMINIJ 2 2 0 0 4 :1 6 2. MURA 2 1 1 0 6 :5 4 4. TRIGLAV KRANJ 2 1 0 1 3 :3 3 5. TABOR SEŽANA 2 1 0 1 1 :2 3 6. RUDAR VELENJE 2 0 2 0 3 :3 2 7. CELJE 2 0 1 1 2 :3 1 7. MARIBOR 2 0 1 1 2 :3 1 9. DOMŽALE 2 0 1 1 4 :6 1 10. BRAVO 2 0 0 2 3 :6 0 STRELCI: 2 ZADETKA: Luka Štor (Aluminij), Žiga Škoflek (Rudar), Luka Bobičanec, Luka Šušnjara (oba Mura), Aljoša Matko (Bravo), Senijad Ibričič (Domžale), Asmir Suljič (Olimpija). Luka Štor, Aluminij: »Prva domača tekma je vedno težavna, visoka vročina je bila še dodatna težava. Pomembno je, da se je na koncu naš trud poplačal. Dvakrat sem se znašel na pravem mestu, kar so mi omogočili soigralci s svojim angažmajem in asistencami. V veliko veselje pa mi je, da lahko kronam njihov trud, konec koncev je doseganje zadetkov moja naloga.« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Čeprav smo bili ob polčasu v rezultatskem zaostanku, je naša zmaga zaslužena. Od samega začetka tekme smo iskali pot proti golu. Kljub zaostanku sem verjel v igralce, ti pa so nato na igrišču pokazali pravo mero zaupanja v svoje sposobnosti. Od tega trenutka dalje je tekma arhivirana, nov izziv nas čaka v Celju.« Dejan Dončic, trener Triglava: »Vedel sem, da bo tekma težka, saj je Aluminij čvrsta ekipa, ki želi igrati kombinatorno. V prvem polčasu smo vendarle dočakali svojo priložnost in jo tudi izkoristili. V drugem polčasu je na začetku Aluminij močno pritiskal, obžalujemo pa lahko 83. minuto, ko je Tijanič zadel prečko in stativo; če bi žoga šla takrat v gol ... Imamo podobno okostje ekipe kot lani, tudi novinci so hitro sprejeli mojo filozofijo igre, zato nam je lažje. To se je videlo v Mariboru, kjer smo igrali bolje kot v Kidričevem.« 14 Štajerski Šport torek • 23. julija 2019 Nogomet • 2. SNL Primorska kluba glavna pretendenta za vrh Številni poznavalci slovenskega nogometnega dogajanja napovedujejo eno najzanimivejših sezon v slovenski 2. ligi v zgodovini, za kar imajo tudi precej objektivnih razlogov. Prvi je zagotovo nastop dolga leta vodilnih primorskih nogometnih kolektivov, Gorice in Kopra. Za nas bo zanimivo spremljati, kako se bo v zanimivi druščini znašla precej spremenjena zasedba ptujske Drave. Pot obeh omenjenih primorskih klubov do 2. lige je bila različna. Goričani so prvič v zgodovini samostojne Slovenije v dodatnih kvalifikacijah proti Bravu izgubili prvoligaški status, drugi pa se po administrativni selitvi v nižje lige (neizpolnjevanje licenčnih pogojev, op. a.) postopoma vračajo na pota stare slave. Neizpodbitno dejstvo je, da si obe ekipi želita prvoligaški status in da bosta naredili vse, kar je v njihovi moči, da te cilje uresničita. Koper in Gorica sta ekipi, ki imata v svojih vrstah najbolj znani nogometni imeni, kar je pri Gorici Etien Velikonja, pri Kopru pa Dare Vršič. Trenerji klubov 2. SNL: Beltinci: Radovan Karanovič Bilje: Sandi Valentinčič Brda: David Peršič Brežice: Vitomir Butorac Drava: Muamer Vugdalič Dravograd: Bojan Kus Fužinar: Domen Fasvald Gorica: Borivoje Lučič Jadran Dekani: Erik Kržišnik Kalcer Radomlje: Oskar Drobne Koper: Miran Srebrnič Krka: Zoran Zeljkovič Krško: Iztok Kapušin Nafta: Marian Sluka Rogaška: Damijan Romih Roltek Dob: Nenad Toševski Ob tem bo imel strateg Gorice Bo-rivoje Lučič na razpolago še Lipušč-ka, Osujija, Volariča (doslej Krško), Kavčiča in številne druge, namesto vratarja Sorčana (Domžale) pa bo med vratnice stopil Darko Marjano-vič (Krka). Tudi trener Kopra Miran Srebrnič ni brez adutov, med drugimi so to Galešič, Štromajer, Gube-rac, Nenezič, Žužek (Domžale) ... A Koper in Gorica nista edina kandidata za vrh, omeniti je treba vsaj še nekaj klubov. Prvi je drugi prvoligaš iz lanske sezone Krško, nato pa še Krka, Nafta, Kalcer Radomlje in Roltek Dob. Posebej velja izpostaviti Len- davčane, ki so imeli slabo sezono 2018/19,v novi imajo višje cilje. Znova bo eden glavnih adutov v napadu nekdanji dravaš Jaka Bizjak, iz Mure se jim je pridružil Mihael Re-bernik (nekdaj Aluminij), ob Vinku, Ploju, Raduhi in drugih domačih igralcih pa je trenerju na voljo močna falanga Madžarov (Pacu, Gra-bant,Toth, Balasz...). Zanimivo zasedbo bo imel na voljo tudi drugi prekmurski ligaš, Beltinci. Ta je vzpostavil sodelovanje z Muro, zato bo imel nekdanji trener Krškega Radovan Karanovič na voljo tudi pomoč nekaterih murskoso-boških mladcev. Pa še Mitja Mauka, Tadeja Apatiča, Patrika Raduha . Pisali smo že o prestopu Tadeja Izkušeni Dare Vršič je vijoličasti dres Maribora zamenjal za rumenega koprskega. Foto: Grega Wernig / m24.si Trdine k Fužinarju, na Ravnah pa bodo igrali tudi Denis Halilovič, Žan Medved, Matevž Turkuš (oba poso- Drava Dakinda Ptuj, novinci: Ante Melvan (Hrvaška), 21 let, branilec (Brda) Fran Šlamberger, 19 let, branilec (Maribor U-19) Medin Bajrami (Makedonija), 21 let, branilec (Maribor) Sebastjan Šlak, 20 let, vezist Matic Marciuš, 22 let, vezist (Brda) Lovro Grajfoner, 19 let, vezist (Maribor U-19) Andraž Kolar, 22 let, vezist (Dravinja) Jan Novak, 21 let, napadalec (Krka) Nermin Haljeta, 22 let, napadalec (Domžale, Ilirija) Jan Razgoršek, 19 let, napadalec, (Dravograd) Marcel Kene, 21 let, napadalec (Aluminij, posoja) jena igralca Olimpije), Sandi Čoralič, Timotej Dodelek, Ranko Moravac, Nemanja Gajič ... Ptujska Drava s v, »i 1 * • • številnimi novinci Drava bo v novo sezono (znova) startala z zelo spremenjeno ekipo, trenerju Muamerju Vug- daliču bo na voljo kar 11 novincev, prav vsi so stari med 19 in 22 leti. Zadnje pripravljalne tekme so pokazale, da jih ima kar nekaj potencial za prvo enajsterico, zagotovo pa je v mladi ekipi vzdušje zelo delavno, k čemur igralce še posebej vzpodbuja zdrava konkurenca. Jože Mohorič Nogomet • NK Aluminij Nogomet • NK Drava Dakinda Ptuj Drava toplo - hladno Drava Dakinda Ptuj -Tiszakecske LC 3:2 (2:1) STRELCI ZA DRAVO: Haljeta, Marcius, Vajda. DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik, Rešek, Melvan, Bajrami, Mate, Grajfoner, Nelson, Novak, Vajda, Marcius, Haljeta. Drava Dakinda Ptuj - Budaorsi 0:6 (0:2) DRAVA DAKINDA PTUJ: Milič, Drevenšek, Strah, Šlamberger, Živič, Brest, Gaby (od 46. Ashiru), Oduh, Kene, Kacinari, Razgoršek. Trener: Muamer Vugdalič. Nogometaši Drave so imeli v soboto dvojni spored - dva obračuna z madžarskima drugoligaškima tekmecema. Trener Muamer Vugdalič je na Mestnem stadionu na Ptuju videl pravo generalko pred pričetkom prvenstva, v kateri so modri ugnali ekipo Tiszakecske LC. Ptujski igralci so vseh 90 minut oddelali zelo dobro, le tu in tam se jim je v veliki vročini v igri prikradla kakšna napaka. Večino tekme so tekmece zelo agresivno pokrivali, po odvzetih žogah pa so izvedli številne hitre prehode v napad. Napadalni del je bil zares na zavidljivem nivoju. Za Ptujčane je po predložku Marciusa prvi zadetek dosegel Haljeta (1:0), ki je dobil dvoboj v sredini kazenskega prostora. Drugi zadetek je bil plod istih igralcev, le da sta se spremenila podajalec in strelec (2:0). Madžari so v končnici prvega dela znižali iz prostega strela (2:1). V sredini drugega polčasa je za modre zadel Vajda (3:1), ko je po protinapadu uspešno preigraval v kazenskem prostoru in zadel s kakšnih enajstih metrov. Tiszakecske LC je končni rezultat 3:2 postavil v končnici tekme, ko je nekoliko »zaspala« ptujska obramba. Ne glede na ta prepoceni dobljeni zadetek se je udarna ekipa Drave izkazala na uradni generalki pred prvenstvom in bo s takšno igro konkurenčna vsem ekipam v 2. ligi. Manj konkurenčna je bila na drugi prijateljski tekmi druga ekipa Drave, saj so kar z 0:6 izgubili z ekipo Budaorsi. Madžari so dosegli zadetke iz standardnih položajev, kakor tudi iz izigranih akcij in na koncu (pre)visoko zmagali. V glavnem mlada ptujska ekipa je dobila nekaj res poceni zadetkov, medtem ko bi sama lahko kakšnega dosegla, v najlepših priložnostih sta se znašla Razgoršek in Kene. To sta bili pred pričetkom nove sezone v 2. ligi zadnji pripravljalni tekmi Drave, v katerih je trener Muamer Vugdalič videl »toplo« in »hladno« predstavo svojih varovancev. V soboto dravaši v 1. krogu nove sezone gostujejo pri Jadranu iz Dekanov. David Breznik X ••vi .v Sumarji se drugič ostali brez pomembnega člena Med tekmo s Triglavom so se na stadionu v Kidričevem razširile govorice, da Kidričevo zapušča eden najpomembnejših členov Aluminija, vezist Sanin Muminovič. Kratko sporočilo, ki je bilo javnosti poslano naslednji dan, je te govorice potrdilo. »Sanin Muminovič in NK Aluminij se sporazumno razhajata. Sanin je za rdeče-bele zbral 44 nastopov, v katerih je dosegel dva zadetka. Sa- ninu želimo uspešno nadaljevanje njegove športne kariere,« so sporočili iz NK Aluminij. 28-letni igralec iz Srebrenice na Hrvaškem je svojo pot v Sloveniji začel v Zavrču na začetku leta 2015. Po vmesnem igranju na Norveškem je sledil prestop v Novigrad, nato pa je leta 2017 podpisal za Aluminij. V lanskem letu je pol leta igral v Iraku, nato pa se je znova vrnil v Kidričevo. Kot kaže, je v petek zaključil še drugo kidričevsko epizodo . O njegovi nadaljnji poti in vzrokih za razhod lahko samo ugibamo, saj sta se obe strani zavili v molk. (JM) Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so se v soboto v dveh ločenih tekmeh pomerili s tekmeci iz Madžarske. Ena je bila uspešna, druga ne. Sanin Muminouic torek • 23. julija 2019 Šport Štajerski 15 Boks • Dejan Zavec »V dvorani je res velik potencial« Dejan Zavec se je v zadnjih dneh večkrat znašel pred mikrofoni in kamerami, praktično vse slovenske TV-hiše so poskušale dobiti njegovo napoved ali odziv na boksarski dvoboj leta med Filipincem Mannyjem Pacquiaom in Američanom Keithom Thurmanom. S slednjim se je namreč Dejan meril marca 2013 v newyorškem Brooklynu, v dvorani Barclays Center. In izgubil po točkah ... S tem se lahko pohvali le 7 izmed 29 dosedanjih borcev, 22 jih je namreč Thurman predčasno poslal na tla. A je v nedeljo tudi odlični Američan naletel na tekmeca, ki mu je bil kos. Filipinski veteran je pokazal, da še ni »za v staro šaro«, in se je pri 40 letih okitil z naslovom absolutnega WBA-prvaka velterske kategorije. »Res nisem pričakoval, da lahko Pacquiao preseneti 10 let mlajšega tekmeca. V mojih očeh je bil Thurman popoln favorit, a to je čar boksa in športa nasploh! Gre za nepredvidljivost poteka dvoboja, ki se je v tem primeru že v 2. minuti prve runde zasukal v smer, ki si jo je želel Pacquiao. Filipinec je zasluženo zmagal, borbo je sanjsko odprl in s tem Thurmana 'povlekel na svoj te- ren'. V nadaljevanju ga je premagal z izjemno bogatimi izkušnjami. S tem dvobojem se je še dodatno zamajal ali morda celo padel mejnik, ki ga predstavljajo leta posameznega borca. V bodoče bomo vsi veliko previdnejši pri napovedih možnosti za zmago starejših borcev. Gre za dejanski mejnik," je o dvoboju dejal Dejan. Znova v Gymu Drugi razlog za obisk Dejana pa je novica, da znova deluje v Campusu! »Ja, zelo sem vesel ponovne vrnitve v Gym, dobro se počutim v svojem starem-novem Gymu. Neke stvari se v življenju očitno morajo zgoditi, da na koncu lahko uživaš v sadovih svojega dela,« nas je z nasmeškom sprejel Dejan. O podrobnostih ponovne vrnitve nerad govori: »Vizija je oživiti celotno dvorano, na tem v zadnjem obdobju zelo veliko delamo. Seveda so tukaj razne stopnice, ki jih pač moramo prehoditi, na žalost jih ne moremo preskakovati, tako kot bi si včasih želeli. Vsaka faza potrebuje svoj čas, a verjamem, da se bodo priprave v nekaj tednih končale in se bodo začela dela. Težava ni toliko v nas kot v izvajalcih in izdelovalcih materialov, saj so materiali v dvorani pač specifični. Zato prihaja do zamud. Potem so tukaj še razna dovoljenja ... Verjamem pa, da je v tej dvorani velik potencial in da bo v prihodnosti služila različnim namenom, od športnih, kulturnih, zabavnih...« Kaj sicer ob tem trenutno še počnešte? D. Zavec: »Treniram in poskušamo soustvarjati rekreacijo in tudi tekmovalni boks, to je tisto, kar znam in česar se veselim vsak dan posebej. Ne želim delati izključno tekmovalnega boksa, ampak se želim v čim večji meri posvetiti tudi rekreacijskemu športu. Izvajam tudi veliko individualnih treningov, to je tudi tisto, kar me navdihuje, pa tudi vedno več je povpraševanja, kar me je pozitivno presenetilo. V to dajem delčke sebe, uživam v tem delu.« Kdo vse trka na vaša vrata in išče te storitve? D. Zavec: »Veliko ljudi, predvsem iz poslovnega sektorja, pa tudi tisti, ki imajo stresne službe. Vsi na treningu nekako odvržejo s sebe bremena iz službe, predvsem psihična. Prihajajo tudi tisti, ki želijo trenirati zaradi boljšega počutja in konec koncev tudi boljšega videza. Nato so še tisti, ki iščejo druženje in aktiven način življenja. Prijeten je občutek, da zase narediš nekaj dobrega, iz tega lahko črpaš življenjsko energijo za vsakdanje življenje.« Kaj bi izpostavili v dosedanjem delu tekmovalne sezone? D. Zavec: »Vesel sem, da lahko sodelujem z velikim številom po- Rokomet • Reprezentanca U-21, SP • .1. • 1 . vi. • v • Osnovni cilj izpolnjen, zelje višje Ko so nastale te vrstice, smo še z nestrpnostjo čakali tekmo 5. kroga predtekmovalne skupine A med gostiteljico Španijo in aktualno evropsko prvakinjo Slovenijo. Tekma je odločala o 1. mestu v skupini in lažjem nasprotniku v osmini finala. „Osnovni cilj z uvrstitvijo v osmino finala smo izpolnili že pred tekmo s Španijo. Po pričakovanjih smo premagali Tunizijo, Japonsko in ZDA. Tekma s Srbijo je bila napeta do zadnjih sekund, a smo več kot žilavega nasprotnika ugnali z dobro igro v zadnjih petnajstih minutah. Veseli me, da smo kljub nekoliko slabši predstavi dosegli pomembno zmago. Ekipa je znova dokazala, da je mentalno izjemno močna, in če bodo naše glave še naprej tako funkcionirale, potem lahko posežemo po visokih mestih," je nedeljsko tekmo proti Srbiji opisal trener Saša Prapotnik. Slovenijo že v osmini finala čaka močan tekmec. „Kot ste lahko videli, sta glavna favorita turnirja enkrat že klonila - Francija proti Švedski in Portugalska proti Braziliji. Križamo se s skupino, kjer so si pot med 16 najboljših že priborili Egipt, Francija, Švedska in Južna Koreja. Lahko se zgodi, da se s Francijo srečamo že v osmini finala, tega pa si seveda nikakor ne želimo. Zato smo vse sile usmerili k tekmi s Španijo, ki smo jo dobro preučili na podlagi videoposnetkov Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je po vrnitvi v Campus znova prešerne volje. sameznikov, s katerimi delam na različnih nivojih. Zaenkrat so to bolj ali manj posamezni treningi ali posamezni cikli priprav pred kakšnimi tekmovanji. Zavedam se, da je pri meni zelo težko trenirati, da trening ni užitek, ampak bolj garanje. Ko stalno dosegamo stopnjo garanja, se komaj začne zahtevni del treninga. Med zgolj fizičnim in zahtevnim treningom je seveda velika razlika. Večina tekmovalcev dve ali tri leta zori, da lahko sploh začnejo delati zahtevne treninge. Zavedam se, da v današnjem času veliko mladine tega časa nima, kot ga nima za nič razen za virtualni svet, kjer lahko hitro dosežejo čisto vse. V Sloveniji v tem trenutku še nisem zasledil nekoga, ki bi bil pripravljen stopiti na to pot. Sedaj je lepa zgodba tudi ta, da se lahko amaterski in profesionalni boks dopolnjujeta, kar nam je najbolj poznano na primeru Aljaža Venka. Venko je morda tukaj bolj Tenis izpostavljen, ker kot profesionalec zmaguje, kot amater pa izgublja. Treba pa se je zavedati, da sta to dva popolnoma različna svetova. Tudi on bo prišel do razpotja, ko se bo moral odločiti, kam se dokončno obrniti, katera smer je prava. V amaterizmu je popolnoma drugačen sistem, vse skupaj se dogaja v krajših ciklih, medtem ko lahko imaš v profesionalnem boksu večje odmore, zato pa je psihofizično zahtevnejši.« Kakšni so načrti z vašimi varovanci? D. Zavec: »Konec avgusta nas čaka žensko evropsko prvenstvo v Španiji, ki se ga bo udeležila Vida Rudolf, potem nas v začetku septembra čaka svetovno prvenstvo za moške v Rusiji, kamor odhaja Aljaž Venko. Z njim nas čaka še cel cikel priprav, čez tri teden začnemo s sparingi: Pri tem se bomo letos močneje povezali s Hrvati, pa tudi južneje bomo posegli po celotni regiji.« Še beseda ali dve o Slovenski boksarski zvezi, kjer zasedate mesto podpredsednika. D. Zavec: »Vsi, na čelu s predsednikom Damjanom Habjancem, si želimo, da bi zveza do konca leta zaživela v polni meri in bi bila smernica ter pokazatelj nadaljnje poti. Vse seveda ne gre čez noč, ampak je treba vse postaviti v pozitivni in pravilni smeri. Če bomo vsi pihali v skupni rog, nam bo boksarsko barko uspelo pripeljati do mirne plovbe. Veliko časa porabimo, ko se ukvarjamo sami s seboj, kar je najtežje, saj nam v tem času vse drugo nekako uhaja. A je treba nastaviti nove orga-nograme, predsednik se je tega lotil na način, kot se to mora delati. Absolutno se zavedam, da je za takšne stvari potreben čas, verjamem pa tudi, da bo boksarska zveza končno našla tisto mesto, ki si ga zasluži.« Jože Mohorič s tekem tega svetovnega prvenstva," je še dejal Prapotnik. Ekipa je zaenkrat popolnoma zdrava, kar je pomemben podatek za tako dolg in naporen turnir. Slovenija je v pičlih sedmih dneh odigrala pet tekem, kar je za tako mlade igralce nehumana odločitev tako IHF kot EHF. In tako bo še dolgo časa, vse dokler bodo obe najpomembnejši rokometni organizaciji na svetu vodili upokojeni rokometni delavci. Uroš Krstič Belgijec v polfinalu ustavil Blaža Po nesrečnem porazu v kvalifikacijah Wimbledona je Blaž Rola skočil v zakonski stan (čestitamo!), po kratkem premoru pa se je znova podal na teniška igrišča. Prva postaja je bila Nizozemska, kjer je v mestu Amersfoot potekal challenger turnir z nagradnim skladom 46.000 evrov. Blaž je tekmoval med posamezniki in v dvojicah, turnir pa je potekal na peščeni podlagi. Kot 163. igralec sveta je bil 28-le-tni Ptujčan 3. nosilec, ta status pa je uspešno branil vse do polfinala. Za začetek je bil v 1. krogu prost, v drugem pa je drugič letos ugnal 24-letnega Čeha Adama Pavlase-ka (333.) - prvič se je to zgodilo v kvalifikacijah OP Avstralije. V tem dvoboju je Blaž najboljše prihranil za konec, podobno je bilo tudi v 3. krogu, v katerem je dobil obračun z vrstnikom iz Belorusije, Uladzimir-jem Ignatikom (263.). V medsebojnih dvobojih je Blaž sedaj v prednosti 2:1 ... Naslednji po lestvici je bil 9. nosilec, Čeh Zdenek Kolar (245.). Blaž je v obeh nizih izenačen dvoboj v končnicah obrnil v svoj prid in se Blaž Rola je pretekli teden nastopal na Nizozemskem, v tem bo igral na Finskem. Challenger turnir, Amersfoorth (Nizozemska), 46.000 evrov: 2. krog: Rola (3.) - Pavlasek (Češka), 4:6, 6:3, 6:1; 3. krog: Rola (3.) - Ignatik (Belo-rusija, 13.) 6:4, 4:6, 6:0; četrtfinale: Rola (3.) - Kolar (Češka, 9.) 7:5, 6:4; polfinale: Rola (3.) - Coppejans (Belgija, 2.) 4:6, 0:6; finale: Coppejans (2.) - Moraing (Nemčija, 5.) 6:2, 3:6, 6:3. zasluženo veselil uvrstitve v polfinale. Z 22-letnim Čehom ima sedaj razmerje zmag in porazov poravnano-1:1. V polfinalu je bil 2. nosilec Kimmer Coppejans (144.) za Blaža premočan, čeprav uvod ni nakazoval tega. Po zaostanku 2:4 je Blaž v uvodnem nizu izid z rebreakom poravnal na 4:4, nato pa je sledil popoln potop. 25-letni Belgijec je nanizal osem zaporednih iger... V finalu ni igral v podobnem slogu, ugnal ga je Nemec Mats Moraing (206.). Med dvojicami je Blaž igral skupaj z Uladzimirjem Ignatikom. Zmaga v 1. krogu in poraz v četrtfinalu sta bila njun izkupiček. Z osvojenimi točkami bo Blaž pridobil nekaj mest na ATP-lestvici (161.), naslednji izziv pa je našel na severu Evrope, na podobnem turnirju v finskem Tampereju. JM 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 23. julija 2019 Nogomet • NK Podvinci, 3. SNL vzhod Podvinčane čaka še veliko dela, motivacije jim ne manjka Nogometaši Podvincev so že začeli priprave na sezono 2019/20, v kateri se bodo merili med tret-jeligaši. V vzhodni skupini bodo iz MNZ Ptuj nastopale še ekipe Vidma in Bistrice. „Dejstvo je, da kakšnih posebej dolgih gostovanj ne bo, še najdlje bomo potovali v Šmartno, ki je oddaljeno dobro uro. Sam med vsemi ekipami ne vidim izrazitega favorita za vrh, prav tako pa ne izrazitih kandidatov za izpad. To obeta zanimivo sezono in veliko dobrih ter izenačenih tekem," je v uvodu dejal 3. SNL vzhod, žreb PARI 1. KROGA (24. 8.): Videm - Šampion, Šmartno 1928 - Podvinci, Zreče - Avto Rajh Ljutomer, Korotan Prevalje - Dravinja, Veržej - Odranci, Kety emmi Bistrica - Radgona. RAZPORED TEKEM VIDMA IN PODVINCEV: 2. KROG: Podvinci - Korotan Prevalje, Videm - Zreče; 3. KROG: Šmartno 1928 - Videm, Veržej - Podvinci; 4. KROG: Podvinci - Kety emmi Bistrica, Videm - Korotan Prevalje; 5. KROG: Veržej - Videm, Radgona - Podvinci; 6. KROG: Podvinci - Odranci, Videm - Kety emmi Bistrica; 7. KROG: Radgona - Videm, Dravinja - Podvinci; 8. KROG: Šampion - Podvinci, Videm - Odranci; 9. KROG: Dravinja - Videm, Podvinci - Avto Rajh Ljutomer; 10. KROG: Videm - Podvinci; 11. KROG: Podvinci - Zreče, Avto Rajh Ljutomer - Videm. _jr"_ Nogometaši Podvincev bodo v sezoni 2019/20 igrali v 3. ligi vzhod. Nogomet • ONŠ Golgeter Hajdina Foto: Črtomir Goznik trener Podvincev Aleš Čeh. Igralci so pod njegovim vodstvom že začeli treninge, odigrali pa so že tudi prvo pripravljalno tekmo (2:2 z Bistrico, op. a.). „Nekaj sprememb v ekipi je bilo, a sem mnenja, da bomo povsem konkurenčni v novi sestavi 3. lige vzhod. Zagotovo bo to za nas zanimiva izkušnja, saj je 3. liga močnejše tekmovanje od Superlige. Cilj je uvrstitev v zgornjem delu lestvice," je dejal Čeh. V Podvincih so se že zgodile prve spremembe v igralskem kadru, med tistimi na odhodni strani so Matej Svržnjak, Matija Goričan, Boštjan Petrovič in vratar Uroš Gašparič. Istočasno so pri novem tretjeligašu poskrbeli za popolnitev igralskega kadra, tako so novi člani postali Rok Koren (mladinec Drave), Jan Ziko Zajko (mladinec Aluminija), Leon Anžel (Markovci) in vratar Tibor Cajnko (Drava). Težave tudi z infrastrukturo Napredovanje v 3. ligo pomeni nekaj dodatnih skrbi tudi za vodstvo NK Podvinci, saj je treba zadostiti kriterijem Nogometne zveze Slovenije za nastop v tem rangu tekmovanja. „Spisek zahtev NZS je bil kar obširen, a jih bomo veliko rešili le z manjšimi posegi in korekturami. Tisti najobširnejši je povečava igrišča na zahtevane dimenzije, kar v našem primeru pomeni dva metra, z 98 na 100 metrov. Moram povedati, da nam bo v tem primeru korak nasproti stopila tudi NZS in nam bo iz sklada za infrastrukturo namenila sredstva za gole, ki so že dotrajani. Kljub temu pa bomo morali veliko postoriti še sami, da bo igrišče do začetka prvenstva pripravljeno tako, kot mora biti," je dejal predsednik NK Podvinci Mitja Lah. Jože Mohorič Plavanje • PK Terme Ptuj Uspešno končana 19. Poletna šola nogometa V uvodnih dneh počitnic je bila v organizaciji ONŠ Golgeter Hajdina izvedena že 19. Poletna šola nogometa, ki je tokrat na nogometno igrišče v Gerečjo vas privabila približno 80 otrok. V štirih dneh se je dogajanje vrtelo okrog nogometa, v sproščenem vzdušju pa je bilo prisotne tudi veliko zabave. „Ti treningi se ne morejo primerjati s tistimi med letom, bistvo tega dogodka je namreč povsem drugačno; tukaj je v ospredju druženje, zabava, spoznavanje novih prijateljev ... Seveda smo trenerji hoteli otroke naučiti kaj novega, kar nam je v neki meri zagotovo uspelo. Glede na pozitivne odzive otrok in njihovih staršev je bil namen šole dosežen. Na koncu so otroci prejeli spominske majice in se malce okrepčali s pizzami, še najpomembneje pa je, da so zagotovili, da se v naslednji sezoni spet vidimo. Zgodba sezone 2018/19 je s Utrinek s poletne šole nogometa, ki je bila tokrat organizirana v Gerečji vasi. T^r1f t f tJ v;;;■ :_ Trenerska ekipa, ki je skrbela za približno 80 otrok Sara izpolnila norme za državno prvenstvo Najboljša plavalka Plavalnega kluba Terme Ptuj Sara Lampret je pod vodstvom trenerja Igorja Strnada že dosegla predpisane norme za nastop na poletnem državnem prvenstvu. To ji je uspelo v vseh kratkih disciplinah v 50-metr-skih bazenih. V minulem obdobju je uspešno tekmovala na velikih nagradah in na mednarodnem mitingu za pokal Kopra. Mlada plavalka bo na združenem državnem prvenstvu, ki bo od 1. do 8. avgusta potekalo v Kranju, plavala 50-metrske disci- pline. Redki so tekmovalci, ki so tako kot Sara konkurenčni v vseh štirih različnih stilih. V PK Terme Ptuj so namreč vedno upoštevali smernice, da mladih športnikov, mlajših od 12 let, ne obremenjujejo s prenapornimi treningi in prešte-vilnimi tekmovanji. Sara Lampret je sedaj pri svojih 14 letih na začetku zahtevnejšega dela športne kariere. V začetku avgusta je v Kranju pred njo njen letošnji najpomembnejši nastop v tej tekmovalni sezoni. David Breznik tem dogodkom zaključena, uradni začetek nove, že 13. po vrsti, pa je v ponedeljek, 5. avgusta, od 18.00 na igrišču na Hajdini. Še enkrat hvala vsem staršem in trenerjem za izvedbo Poletne šole nogometa, pa tudi Občini Hajdina za podporo. Seveda pa hvala za udeležbo tudi otrokom, zaradi katerih se ta projekt tudi izvaja," je dejal Sandi Mertelj, predsednik ONŠ Golgeter Hajdina. UR Sara Lampret (PK Terme Ptuj) Šahovski kotiček EP U18: Nika Kralj odlično prestala krstni nastop za slovensko reprezentanco V Češkem mestu Pardubice se je končalo evropsko mladinsko prvenstvo za šahiste in šahistke do 18. leta starosti. Pri mladinkah je sodelovalo 18 ekip iz 13 držav, saj so posamezne države nastopile tudi z dvema ekipama, med njimi je bila tudi Slovenija. Svoj krstni nastop za reprezentanco Slovenije je v B-ekipi odlično opravila 14-letna Nika Kralj iz Gorišnice, bivša članica Šahovskega društva Ptuj, danes pa članica Celjskega ŠK. Nika si je nastop v slovenski reprezentanci priborila z dobrimi nastopi na domačih ekipnih prvenstvih, tehtnico v njen prid pa je gotovo nagnila zmaga na državnem prvenstvu mladink do 14 let. Ekipi mladink sta sestavljali po dve šahistki, Nika pa je bila s 14 leti med vsemi štirimi Slovenkami najmlajša. V slovenski A-ekipi sta nastopili FM Zala Urh (letnica 2002) ter M Nuša Hercog (2003), v ekipi B pa je ob Niki nastopila še MK Larisa Kuhar (2004). Nika je odlično začela tekmovanje, saj je v prvih treh krogih zabeležila tri remije proti precej močnejšim tekmicam z 200 in več višjim ratingom. Sledila sta dva poraza, ki pa mlade šahistke nista »vrgla« iz tira, saj je za konec dosegla dve zmagi in tako povsem upravičila zaupanje trenerja. Med slovenskimi mladinkami je s 3,5 točke dosegla drugi rezultat, boljša od nje je bila le Zala Urh s 4,5 točke. Odlično 8. mesto na drugi šahovnici je dokaz več, da se je povsem enakovredno kosala s tekmicami, čeprav je bila po začetnem ratingu na 37. mestu med 41 nastopajočimi. Odlične igre so dobra spodbuda za prihajajoče posamezno evropsko prvenstvo v Bratislavi, kamor Nika odhaja 1. avgusta in kjer bo kot državna prvakinja nastopila v konkurenci mladink do 14 let. Do takrat pa jo čaka še nekaj obveznosti, med drugim bo tudi posebna gostja na današnjem dogodku ob mednarodnem dnevu šaha, ki ga organizira Društvo za šport invalidov Most Ptuj, potekal pa bo v parku pri Domu upokojencev Ptuj s pričetkom ob 10. uri. Končni vrstni red mladinke U18 (18 dvočlanskih ekip): 1. (1.) ECU Pleven 13 točk, 2. (3.) GER 13, 3. (13.) SVK 9 ... 6. (10.) SLO A 7,5 (Zala Urh 4,5, Nuša Hercog 3)... 15. (17.) SLO B 6 točk (Larisa Kuhar 2,5, Nika Kralj 3,5)... Končni vrstni red mladinci U18 (15 štiričlanskih ekip): 1. (2.) GER 12 točk, 2. (2.) NED10,3. (7.) AUT 9 ... 9. (10.) SLO 8 točk... Silva Razlag ^t m s^t sport@radio-tednik.si mf ■ 0 M Sùortni tednik torek • 23. julija 2019 Šport, šport mladih Štajerski IT Atletika • Veronika Domjan lep čas povsem osredotočena na športno pot, na kateri v zadnjih letih trenira v Zagrebu pod vodstvom trenerja Rolanda Varge. Nekdanji odlični metalec diska usmerja članico Atletskega klub Ptuj in ji pomaga pri trenažnem procesu, pripravah in tekmovanjih. 22-letna Zavrčanka je letos ciljala na izboljšanje osebnega rekorda v metu diska, ki znaša 60,11 metra, ob tem je želela doseči normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Dohi (61,50 - to normo lahko še vedno doseže v prihodnjem mesecu in pol, op. a.), realno je pričakovala tudi medaljo na univerzijadi. V Neaplju pa ji ni šlo vse po načrtih, saj je orodje najdlje letelo do znamke 53,96 metra, kar je bilo na koncu dovolj za 8. mesto. To razdalja in uvrstitev nista zadovoljila Do-mjanove, ki pa ne glede na slabši nastop v Italiji pozitivno zre naprej v to tekmovalno sezono. Kakšne so bile vaše želje in cilji na univerzijadi? V. Domjan: »Na tekmovanje sem bila dobro pripravljena in sem imela višje cilje, kot je bilo doseženo 8. mesto. Realno bi lahko - glede na dosežke v tem letu - osvojila bronasto medaljo, in to celo ob povsem povprečnem metu, ki sem ga vsekakor spodobna narediti. A žal z mislimi nisem bila popolnoma pri stvari na sami tekmi in rezultat je žal sedaj takšen, kakršen je. Sicer osmo mesto ni tako slabo, ampak če ne greš na tekmo zmagat ali doseč dobrega rezultata, potem nisi pravi športnik.« mesto. Zakaj? V. Domjan: »Zaradi tega, ker je bila za medaljo dovolj daljava 56,50 metra, jaz pa imam letos najdaljši veljaven met 57,22 metra. Na treningih mečem še dlje, tako da verjamem, da sem bila spodobna stopiti na stopničke, a žal se nekatere stvari ne izidejo po naših načrtih ali željah.« Vaš najdaljši met je meril 53,96 metra. Kaj to pomeni za vas? V. Domjan: »Kot prvo moram povedati, da mi na tekmovališču ni ustrezal sam krog, iz katerega je potekalo tekmovanje v metu diska. Ta krog je bil zelo gladek in meni takšni krogi enostavno ne ustrezajo. Sam rezultat 53,96 metra pa ni nič posebnega, saj sem V tej sezoni ves čas lovite pravo formo. Zakaj? V. Domjan: »Enostavno imam neko blokado v glavi, ki jo bom morala razrešiti in potem verjamem, da se bodo stvari odvile same od sebe. Sedaj me čaka delo s psihologinjo, s pomočjo katere upam na rešitev omenjenih težav.« Kaj vas še čaka v tej sezoni? V. Domjan: »Prvo tekmovanje, ki ga imam v načrtu, je nastop na državnem prvenstvu Slovenije v atletiki, ki bo 28. in 29. julija v Celju. Po tej tekmi pa bomo videli, na katera tekmovanja ali mitinge bom še šla, vsekakor pa bom v nadaljevanju sezone lovila normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Dohi.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan Tenis • Poletna šola tenisa Mladi so uživali ob igranju tenisa Tenis klub Skorba in Športna zveza občine Hajdina sta ob pomoči občine Hajdina v prvem tednu počitnic na igriščih Goya centra v Hajdošah organizirala Poletno šolo tenisa 2019. V dopoldanskem terminu se je pod vodstvom Matjaža Plajnška ter članov Teniškega kluba Skorba s teniško igro ukvarjalo približno 20 otrok. Otroci so se učili osnovnih teniških vrlin, pri tem pa so se tudi zabavali. Na zaključku seveda niso manjkale pizze, pa tudi majice kot spomin na dogodek. Tenis klub Skorba vabi vse mlade nadobudneže, da se priključijo njihovim aktivnostim, ki so seveda tudi povezane s šolo tenisa za mlade. Sandi Mertelj Skupinska slika udeležencev 19. Poletne šole tenisa 2019 s trenerji Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXXII., ST. 21 Ptuj, 7. junija 1979 CENA 4 DINARJE Vil ISSN 0040 — 1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Človek si srečo ustvari sam (strun 3) Kakâne mesnic« Imamo v Ptuju (stran 4] Urejanje območja Pofekave (stran 7} Kulturni dnevi (stran 9) OsemdcsetiBtmk za volanom (stran 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah a iiiwrfjii i fkjr-OmW m» » ariMtB 2. luujj vi rt) no odprli «piihllU« mUJin-J,..-. dflmro jU'iiù Sl0**m4l S* ycijfiurri Mïtanma '4jvn tfvadirjm Mijaik Milk« Sufrtr - Naiiiíc U í ji**j1¡b jo M 1)1) Tone TotnSiil U IMni — M Ovir Polj«, e>ili jviitxni tuiii luj-r »'iTilajra m Ora P ar Lil, utu iMana vi-kirturl*» pr«dwihhu repuMUke liinipmt ZSMS, VHrw I.PCV vrt:HB «im « rr U'Jiü'.k. L1 delovne akrtje fu> k k ZiMi. pccduiinill dra]l>m< polïciinih w$iin/.xi| In 50 P*«* »imiMiiTTi *tr ivedMâi mil v«h ! I dbÜDiklh lonrtr|.. prrt ion »■■HÄjujf, „ tonlcrcnc í I ti.hljùnj \|«l?ilitK.«Ua, II tur boda jwnMJo*u pt«blli rrti Ji.«» drlftvnih ur. Ilruíi úxa tnunp S IXunjvl to w lupili»Ji cbdi hqjil njjpríi mola l"iUM Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Fimnillii. xirta pa W pMhofc. rtrje >pcifiuli h ob ijN«nvrn vgnf«. V pmuJilh-k ijiitraj ur FíVIÍ -rnuAli ildmp m lopam v IKibn„li pri »orlu, ur iwdiljtval, t Odlto^ svv>Wt ItjTiVdleiBih i".' ii IJki<*» duh!« Ari jarki j.i Miihnuit. po Ijwnm hu 'ïilçiHo 5c |Hnl Loncütn pdci.M _ iMjijtJlit- u. Inijjillfll »Ml il S SEJE KOMfTEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja sistema! V '.iJnil rariirjfni icii «Mirte«« t,imileia — «idcli»vali » lujt fJ ' ^ ÍJ -vtem, V sJvojh klinih ,.Vvnjh L«1! L kîii í'",J tt,n podf iVju. Crodana JC «kreur ÄHUif'^ *»«l«||»ífcliwiMi I vT ii|\niavil ni-.^ *f ft nliït. poiivl,J«. OLIuIi rairwavl uit» u p, ' ^n dot^-., . „, ¿ala projt^ za dcfci ^¡¿d nje .. ,, V tV*"1 J* "" ¡«-"Jmitl dífovan,,, dCl.ga«j i u J.o.piifn,. i mi'upf j-.mli imenih Aupnoot —/a íborc upoiahni- Í^SST" ^ ÄS«*» -MÍm Arra" "'«"J'^f* *t ftunh> Jndçlal Pr|«dïvati puuif „ akupio cnoilK¿l del» uuîht^.p.Jiut^h gtvnMaíijdll w . « >e JWlif«!» * pruí,ÉH¡a dítl komunMúY v i/^ÍL^uÍI,^" Tl'¡:'fCÍ lOCNMih ilurn»1» SmK *«u™fjnnrwmh »küpiwsi« H(lamrecU vçj„n ,tr&'1 Mnaíúlwi prav Jcleiih v wiopijo J-Djc L-isilw Hitntv; n liralib n.1 bíjah „ ■„ . .-,„JS.'ljN,p«iPraM>Srad>v -. »hii^n«, pj wJíUtaviíe Zatta !fVvB'all,Ui,"Vn,a 1d-elw,,f «« stuíbc J . e ^»PBmn^f fiimso «v . ® f le^^i i m » - " Ig; s-"--^šMj-ü 11 \ ■ -A ^ *. » ' 0 ira • I ' ■ ■ Foto: TV Veseljak To je tudi skladba, s katero so se Krjavlji predstavili na izboru za slovensko polko in valček 2019. Mična učiteljica Tjaša Pintar je strogo preizkušala njihovo osnovno znanje matematike in pri tem skoraj obupala, saj je fante bolj kot številke zanimala prav ona. Krjavlji zase pravijo, da so poskočno romantični, saj imajo radi tako valčke kot polke. Matematika poslušalce zaneti v ritmu polke in v uho zleze že ob prvem poslušanju. Lahko bi rekli, da je pesem tako prijetna kot ljubezen med dvema, ki jo je zaznati v besedilu, ki ga je napisal Matej Kocjančič. Pevcu Sašu je pesem še posebej pisana na kožo, saj ima zelo rad številke. Kakšne številke točno, pa ve le on sam. e/ www.tednik.si Istajerskitednik I Stajerskitednik Foto: Vili Ilc torek • 23. julija 2019 Nasveti r\ Štajerski 19 Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA polpeti v čebulni omaki, krompirjevi kroketi, solata, jabolčna pita zelenjavno-mesna prežganka, testenine korenčkova juha, sku- bograč, haloška enolončnica, z gobovo omako, ša na žaru, dušena gibanica polnozrnat kruh, solata, palačinke blitva, krompir v ribezov kolač s skuto kosih, breskov kompot s smetano Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko NEDELJA PONEDELJEK goveja juha, ocvrt kuhana govedina, piščanec, riž z dušeno sladko zelje, zelenjavo, rdeča pesa krompir v kosih, v solati, zagrebške sadje rezine Krompirjevi kroketi Sestavine: 750 g krompirja, 50 g masla, 100 g moke, 1 ščepec mletega muškatnega oreščka, 1 jajce, 0,5 žličke soli, 2 pesti drobtin. Krompir olupimo, narežemo na kocke in ga damo kuhat v slano vodo. Ko je kuhan, ga odcedimo, presip-Ijemo v skledo in ga pretlačimo. (Mi smo ta del recepta izpustili, ker smo za krokete porabili pire krompir, ki nam je ostal od prejšnjega dne. Tudi če ostane manj pireja, naredite krokete na zalogo in jih zamrznite.) Dodamo maslo, nariban muškatni orešček, moko, sol in razžvrkljano jajce. Maso dobro pregnetemo, da dobimo gladko testo. Izoblikujemo 4 cm velike svaljke in jih povaljamo v drobtinah. V ne prevročem olju jih zlato rjavo ocvremo, jih poberemo iz olja in odcedimo na papirnatih brisačkah. (Neocvrte krokete lahko zamrznemo in prihodnjič ocvremo, ne da bi jih prej odtajali.) Ribezov kolač s skuto Sestavine: nadev: 25 g masla, 2 jajci, 80 g sladkorja, 250 g skute, 1 žlička naribane limonine lupine, 2 žlici jedilnega škroba ('gustina'), 500 g ribeza; testo: 275 g masla, 375 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 200 g sladkorja, 1 vrečka vanilijinega sladkorja 1 ščepec soli. Na zmerni temperaturi stalimo maslo in ga nekoliko ohladimo. V večji skledi zmešamo presejano moko (2 žlici prihranimo za kasneje), pecilni prašek, sladkor, vanilijin sladkor in ščepec soli. Prilijemo maslo in vse skupaj z električnim mešalnikom (uporabimo gnetilne metlice) zmešamo, da nastane drobtinam podobna zmes. Potresemo s preostalo moko in skledo dobro potresemo. Po dnu namaščenega modela (premer približno 26 cm) razporedimo polovico maslenih drobtin in jih s prsti dobro pritisnemo ob dno modela. V kozici stalimo maslo za nadev. Ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake skupaj s 50 g sladkorja penasto umešamo, vmešamo skuto, limonino lupinico, jedilni škrob in ohlajeno staljeno maslo. Iz beljakov in 30 g sladkorja stepemo čvrst sneg in ga počasi vmešamo v skutno-rumenjakovo zmes. Nadev enakomerno razporedimo po testenem dnu, po njem pa potresemo opran ribez. Na koncu enakomerno potresemo s preostalimi maslenimi drobtinami. Pečemo v ogreti pečici (180 stopinj Celzija) približno 55 minut. Zeleni nasveti Težave paradižnika Začelo se je dogajati to, česar sem se bala: zaradi premrzlega maja so rastline zelo oslabljene. Mnogi smo na to že pozabili, saj je bilo junija izredno vroče, a to je povzročilo še dodaten stres na rastlinah. Nevihtni julij pa je v zraku pustil ogromno vlage, rastline so že obremenjene tudi s plodovi in težave so tu. Danes bi izpostavila eno posebno, ld se pojavlja samo v rastlinjaldh, saj nanjo ne delujejo običajni fungicidi. v Žametna pegavost v rastlinjakih Začela bom z najmanj znano boleznijo, žametno pega-vostjo. Pojavlja se samo v rastlinjaldh, na prostem je ne boste našli. Zanjo je značilno, da se pojavi lahko tudi po nekaj letih pridelave v rastlinjaldh, medtem ko je prej ni bilo. A ko se enlcrat pojavi, boste imeli z njo težave za vedno. Se ena značilnost je prav izrazita: nanjo so različne sorte zelo občutljive ali pa so odporne. Torej se ne bo pojavila na vseh sortah. Ce pridelujete svoje seme, po rastlinjaku poglejte, katere rastline Foto: MP Ko na listih paradižnika opazite prve znake, je znak za alarm. niso pegaste, in seme poberite s teh rastlin. Prav tako je nujno, da poberete seme prvih plodov, saj je manj okuženo. Kako je bolezen videti? Na listih boste na zgornji strani opazili izrazite svetle, rumene, skoraj okrogle pege, na spodnji strani listov pa hitro zatem zelenosive žametne prevleke. Če ne boste nič ukrenili, se bo bolezen hitro širila po listih, ti se bodo posušili in odmrli. Kaj narediti? Nujno je treba znižati zračno vlago v rastlinjaku. Rastlinjakov ne zapirajte, razen v nevihti, a samo za čas nevihte. Tisti, k ste tehnično sposobnejši, skušajte v rastlinjake namestiti ventilatorje, ti so učinkovitejši v preprečevanju bolezni kakor fungicidi. Porežite vse spodnje liste do prvega plodu, le zadnjega pod njim pustite. Če ste pobrali že plodove 2. etaže, lahko po-režete tudi liste do nje. Opozarjam samo, da je na teden smiselno in varno porezati samo 5 listov, torej jih režite postopoma, če jih je več. V naslednjih letih zagotovo odstranjujte zalistnike, povečajte tudi razdaljo med vrstami paradižnika. Bolezen se bo na občutljivih sortah zanesljivo ponovno pojavila, ko bo zračna vlaga nekaj časa visoka. Posebej občutljiva je sorta volovsko srce. Prav tako skušajte nekaj listov odstraniti tudi po vsej velikosti rastline, a tako, da plodovi ne bodo izpostavljeni soncu. Kaj narediti, če je bolezen v rastlinjaku Na bolezen ne delujejo običajni fungicidi. Zal moram reči, da tudi domači ne bodo učinkoviti. Ce reagirate takoj, ko opazite prve lise, bi žajbljev čaj in pripravek iz listov žajblja mogoče deloval, nisem pa prepričana. Zato res svetujem, da poiščete v trgovinah balcrena listna gnojila, posebej tista, ld imajo sistemično delovanje. Uporabite jih trilcrat v zelo Icratkem časovnem razmaku tri do pet dni. Balcrenim listnim gnojilom ne dodajamo ničesar. Pazite pa tudi, da temperatura v rastlinjaku ob tre-tiranju ne presega 25 oC, to pomeni, da tretiramo res pozno zvečer. Bakrena listna gnojila sicer nimajo uradne karence, svetujem pa, da vseeno pred začetkom potrgate vse zrele plodove in preostalih vsaj tri dni ne jeste. Ko končate tretiranje, uporabite vsaj enkrat pripravke, ki vsebujejo morske alge ali aminokisline. Namesto njih lahko uporabite čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Prav tako tla zastrite, saj iz njih izhlapeva veliko vode, s tem pa je zračna vlaga vedno visoka. Tudi v nadaljevanju bodite ves čas pozorni na pojav novih bolezenskih žarišč. Bolezen se v vročem in suhem vremenu rada potuhne in se ponovno pojavi v vlažnem. Paradižnik na prostem je zdaj nujno varovati, saj je vreme primerno za izbruh drugih bolezni, o tem pa kaj več naslednjič. Misa Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 23. julija 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (13) Kirkwall, Škotska: Združeno kraljestvo Na Škotskem je sonce pogosto zdoma. Nadomeščajo ga oblaki, iz katerih običajno curlja. Ne viski, voda. Oblečena v vrečko za smeti podobni pelerini se sredi mokre ulice trudim zaščititi fotoaparat, ko v izložbenem oknu zagledam rumene gumijaste škorenjčke. Če ne bi bila nedelja, bi jih zagotovo kupila, kajti v muhastem oceanskem podnebju bi mi prišli še kako prav. Sem na razmočenem otočju Orkney, ki leži na skrajnem severu Škotske. Sestavlja ga približno sedemdeset otokov, od katerih je poseljenih dobrih dvajset. Kirkwall leži na največjem izmed njih, na otoku Mainland. S svojimi deset tisoč prebivalci velja za največje naselje daleč naokoli. Sprehajam se med kamniti hiškami in skrbno urejenimi vrtovi, ki jih tukaj najverjetneje ni treba zalivati. Tukaj pa bi si še jaz omislila vrt, si mislim. Ko se že zdi, da sem zatavala bogve kam, srečam sodelavca. Po poklicni deformaciji fotografov me takoj uporabi za model. Očitno stotine fotografij, Foto: Mateja Toplak ki jih moramo posneti vsako noč, njemu niso dovolj. Požirati mu moram pred ogromno cerkvijo, za kamnito ograjo, zraven spomenika padlim borcem ... Celo ob boku priletnega gospoda v kiltu, ki kljub pršenju živahno igra na dude - verjetno, da bi zbudil pretiho mesto. Močnejši naliv naju končno prepodi v eno izmed kavarnic, ali bolje rečeno, pivnic. Dež morda le ni tako slab. Vsaj za nekoga, ki ne mara biti fotografiran, za posel gostilničarjev in, seveda, za lastnika gredice preko ceste. Dubrovnik • Pokvarjenega taksista poznajo tudi hrvaški mediji Dubrovniski taksist grdo naplahtal skupino turistov Voznik taksija v Dubrovniku je turistom za približno tri kilometre dolgo pot od pristanišča do njihove namestitve zaračunal 258 kun (35 evrov). Povrhu tega jim je, ker niso imeli drobiža in so vožnjo plačali z dvema bankovcema za 200 kun (skupno 54 evrov), vrnil 140 srbskih dinarjev, kar je približno 1,20 evra, poročajo lokalni mediji. Taksist je tako zlorabil dejstvo, da niso vedeli, kako je videti hrvaški denar. Lastnica namestitve, pri kateri so ogoljufani turisti na dopustu, je dejala, da so njeni gosti doživeli dodatne nevšečnosti, ker so hoteli s srbskimi dinarji plačati račun v restavraciji, saj je 140 srbskih dinarjev vrednih 15-krat manj kot 140 kun. Povedala je, da je o vsem obvestila policijo. Dubrovački vjesnik navaja, da ................,. l-oto: gre za taksista, ki je v javnosti znan po svojem problematič- _ nem obnašanju, o katerem so mediji že poročali. Dodaja, da Koper • Jezični policist izgubil službo taksist turistom ni izdal računa za vožnjo. Portal izpostavlja « « š^^rj Iztok preglasno o tem, taksi podjetje, ki so registrirana " D"bromiku- Msc kako bi se lotil Karnerjevih Policist Iztok Kustec je na facebooku zapisal, da razmišlja, kako bi bilo, če bi Karnerjeve ugrabil in jih dostavil Američanom. Zaradi tega je očitno ostal brez službe. Slovenski policist Iztok Kustec je pred dnevi na facebooku zapisal: »Ko 15 let treniraš skoraj vsak dan, se pripravljaš na nepredvidljive situacije, kako odreagirati v stresnih situacijah, študiraš metodiko, taktiko, porabiš pol družinskega proračuna za svoje kovinske igračke, nisi sprejet v specialno enoto, ker ti manjka en papir, a dobro veš, da Foto: FB maš ti to v sebi... Kljub vsemu vztrajaš v vsem tem cirkusu, za dve socialni pomoči. A enega lepega dne dobiš na mizo ponudbo, da izslediš, zapakiraš in dostaviš paket v Italijo na prevzem. O tem razmišljam, čeprav vem, da ne bi smel, a kaj vse se ne bi smelo, pa se dela.« Za medije je potrdil, da je s »paketom« mislil na družino Karner. Dodal je še, da po njegovem mnenju v Sloveniji vlada sistem, ki spodbuja kriminal. Pisanje na facebooku ga je, kot se je izkazalo, stalo zaposlitve. »Zoper policista PU Koper je zaradi po- Američani v okviru programa nagrad za podatke o narkotikih (NRP) za informacije o Mihaelu Karnerju, Alenki Karner in Matevžu Karnerju ponujajo 15 milijonov dolarjev (dobrih 13 milijonov evrov) nagrade oziroma približno 4,5 milijona evrov za vsakega. navljajočih se kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja uveden postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki še ni zaključen,« so povedali na koprski policijski upravi. Kustec je potrdil, da je dobil odpoved, in napovedal, da bo se bo proti temu boril s pomočjo odvetnika. Petra Rupnik IVANOVSKI, Gogo - makedonski pesnik, KOINE - oblika grščine kot svetovnega jezika v helenizmu, KULUK - obvezno neplačano delo v stari Jugoslaviji, zlasti pri izdelavi ali popravljanju cest in poti, RAMEK, Rudolf - avstrijski politik, zvezni kancler 1924-1926 (1881-1941) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 23. julija 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Hotel z zadnjimi sobami ... Vsak pošten kafič ima poleg sanka znotraj tudi zunaj kakšno hladno senčico. Z veliko marelo ali pa celo s pravo drevesno krošnjo. Kjer je v teh poletnih dnevih prijetno posedeti in modrovati. Oni dan sem prisedel k znancu, ki ga skoraj nisem prepoznal, saj je bil zapečen kot zamorc. »A si bil na morju?« sem se pozanimal. Seveda je bil. »Pa nisi imel denarja, da bi šel v kak bife na pivo, si se rajši na soncu pražil?« sem bil nekoliko nesramen (nevoščljivost pač). Pa mi je povedal nekaj morskih tračev in razložil, kako sta z ženo v hrvaškem obmorskem hotelu na srečo dobila še zadnjo sobo. Nekoliko sta namreč zavlačevala z odločitvijo, ali bi sploh kam šla, pa se potem v zadnjem trenutku odločila za dalmatinsko obalo. Stopila sta v bližnjo turistično agencijo in povprašala, kam bi lahko šla. Predlagali so jima neki hotel: »Veste, to je zadnja prosta soba, je 4 4 ravno danes neka stranka odpovedala, drugače bi bilo vse zasedeno!« Seveda nista dosti razmišljala (čeprav sta najprej mislila iti še kam drugam pogledat), ampak če je zadnja soba ... Lahko, da bi jo med tem časom prodali! Na morju sta v istem hotelu srečala kolege. Bili so presenečeni, kako da so v istem hotelu, kajti ko sta kolega v maju iskala morje, sta dobila v tem istem hotelu zadnjo ^^^^^^ sobo. »Pa še k ^^^^^ to zato, ker jo je nekdo zadnji trenutek odpovedal!« Ko so se o tem pogovarjali na hotelskih ležalnikih, jim pravi neka gospa: »Jaz sem dobila zadnjo sobo v tem hotelu pred desetimi dnevi!« In ko je beseda dala besedo, sta se našla še dva zakonska para, ki sta dobila zadnjo sobo v tem zasedenem hotelu - v mesecu januarju! Zanimivo: hotel je bil zaseden - na plaži pa sence in ležalnikov, kolikor hočeš. Ni bilo treba ob šestih zjutraj iti poiskat svoj prostor pod soncem in ga »rezervirati« z brisačo, da si se imel čez dan kje pražiti. Očitno še vse zadnje sobe niso bile prodane. Hrvaška turistična organizacija priznava, da je letos manj turistov kot lani. Ampak vzrok je po njihovem ta, da jih je lani bilo preveč! (Pa je najbrž tudi takrat še ostala v hotelih kakšna zadnja soba!) Pa vroč poletni pozdrav - ob zadnjem pivu (za danes)! Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 9 2 4 9 3 6 5 4 7 3 5 9 2 8 7 6 9 5 8 6 4 1 7 7 3 6 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © € ooo Bik ¥ ©©© €€€ oo Dvojčka ¥¥ ©© € ooo Rak ¥¥¥ © €€ oo Lev ¥¥ © €€€ o Devica ¥ ©©© €€ o Tehtnica ¥¥ ©©© € ooo Škorpijon ¥¥¥ © €€€ oo Strelec ¥¥ ©©© € ooo Kozorog ¥ ©©© €€ o Vodnar ¥¥¥ ©© oo Ribi ¥ ©©© o Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 23. do 30. julija 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 23. julija 10:00 Ptuj, Mestni kino: Poletne urice švedščine; vsak dan do petka med 10. in 12. uro, mentorica Iva Klemenčič; spoznavanje jezika, običajev, navad in kulture Švedske skozi igro 10:00 Ptuj, CID: Otroški laboratorij zabave; vsak dan do petka med 10. in 12. uro, mentorica Laura Maksimovic - znanstvena delavnica in kemijske reakcije 10:00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana: Pravljica o štirih godcih in delavnica poslikava obraza ob 17. uri v Domu kulture Muzikafe, Duo Dendrocopos ob 19. uri na gradu, Jure Pukl in Mellissa Aldana Quartet - koncert ob 20:30 v Domu kulture Muzikafe, koncert Vokalne šole Arsana ob 21. uri na Slovenskem trgu Sreda, 24. julija 17:00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana: Glasbena pravljica o Dodu in violini ter delavnica ob 17. uri v Domu kulture Muzikafe, koncert Ensemble Illyrica na gradu ob 19. uri, muzikal Domišljije iz Harmonije ob 20.30 na dvorišču minoritskega samostana, Nuša Bezjak ob 22. uri na Slovenskem trgu Četrtek, 25. julija 16:00 Makole, Strug 14: razstava v hostlu Strug - likovna dela mladih umetnikov iz Romunije in Turčije; na ogled med 16. in 19. uro 17:00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana: Pravljica o mišku in delavnica izdelovanja instrumentov ob 17. uri v Domu kulture Muzikafe, Zagrebški komorni orkester in mladi solisti ob 19. uri na gradu, Boštjan Gombač in All stars orchestra ob 20:30 na dvorišču Minoritskega samostana, Blaž Vidovič in Blaž Hameršak ob 22. na Slovenskem trgu 17:00 Ormož, knjižnica: predstavitev knjige Medicina svete Hildegarde -avtorja Veronika Plantan in mag. Uroš Plantan Petek, 26. julija 10:00 Grajena, dom krajanov: Kmetija leta MO Ptuj, podelitev priznanj 17:00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana: glasbena pravljica Mojca Poplesulja in delavnica Ali vulkan bruha ali kiha ob 17. uri v Domu kulture Muzikafe, Sonent duo ob 19. uri na gradu, Denise Dantas Quartet ob 20. uri v hotelu Mitra, koncert udeležencev glasbenega kampa ob 21. uri na Slovenskem trgu, Queen real tribute band ob 21.30 na dvorišču minoritskega samostana 19:00 Sela: 22. praznik KS Sela - gasilska vaja 21:00 Lenart, Dom kulture: LenArt, koncert Prosto po Prešernu, Tadej Toš in The band Sobota, 27. julija 9:00 Tinje: 21. Anin pohod po poti mlinov in žag (izpred doma krajanov in gasilcev) 20:30 Cirkulane, večnamenska dvorana: Tamburanje z degustacijo haloških vin Mestni kino Ptuj sreda, 24. julij: 20:00 Diego Maradona; četrtek, 25. julij: 20:00 Liffe po liffu: Utoya; petek, 26. julija: 17:00 Levji kralj; 19:00 Kralj plaže; 21:00 Propad ameriškega imperija I GLASBO DO SRCA Bodite (/ Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2$. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžreba- i dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanca Tednikove nagradne razrezanke sta: Živa in Mark Lukman,Trnovska vas. Knjižno nagrado prejmeta po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. julija 2019 na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP znämü- Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! .V. Informacije in rezervacije: A T P Turistična agencija ATP, Kerenčičev)trg 4, Ormož, tel.: 070 244 140. AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom piačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste najkasneje do 28. 8. sktemH naročniško razmerje za Štajerski tednik-Brezplačno boste lahko na morju uživa|i vse poletne sobote do 31. 8. 2019. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. t Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK radioPTUJ Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! fM orodno iabavne ^ lasbe Ptuj 2019 9. 8. 2019 Odštevamo do abrahama (l. 2008-l. 2018) 10. 8. 2019 Nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov 11. 8. 2019 Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju tem mm - * «Hie siv m •Jk» i S, r,( t am - J PTUJ f v - to iftgk V'1'?;* .^¿••--nrv V Jif» t ■ t h Festival narodno-zabavne glasbe na Ptuju je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji in Evropi. Radio Ptuj se je leta 1969 vključil v praznovanje 1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja tako, da je organiziral prvi tovrstni festival v Sloveniji. _ Letošnja prireditev bo 50. po vrsti. Družba Radio-Tednik Ptuj bo letos pripravila tridnevno festivalsko . jtfjHfek^^ dogajanje, ko se bo od petka, 9. 8. 2019, do nedelje, 11. 8. 2019, pred Mestno občino Ptuj, na Mestnem trgu, predstavilo več kot 70 narodno- tii^Smf ' zabavnih ansamblov, ki bodo razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne 'j ^ glasbe. Tridnevno dogajanje bodo obiskovalci spremljali brezplačno. Dogajanja: • 9. 8. 2019 zaključek projekta Odštevamo do abrahama, ko bodo lahko obiskovalci poslušali melodije ansamblov, ki so bile najbolj poslušane, všečne in nagrajene v obdobju petega desetletja festivalskih prireditev II. 2008-1. 2018). • 10. 8. 2019 bodo potekali nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov, ki bodo igrali melodije iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Gre za nastope več kot 20 ansamblov iz cele Slovenije. • 10. 8. 2019 bo v dopoldanskem terminu na Ptuju potekala okrogla miza na temo Usoda narodno-zabavnih festivalov na Ptuju in v Sloveniji. • Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju se bo končal zvečer, 11. 8. 2019, ko bodo obiskovalci lahko uživali ob poslušanju 25 najlepših festivalskih viž. V finalu festivalskega dogajanja bo izbrana tudi naj viža ptujskega festivala narodno zabavne glasbe. — • »JFrw hi «L s ■ I* v ^ t-—ut¡m W 1 Vse tri dni brez vstopnine! petek • 19. julija 2019 Oglasi in objave Štajerski , 23 0 ri (SI * UJ a: O t- 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Majšperk 09:30 Gostilna pr' Francet' 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Zapojmo prijatelji - Dolina Vinetu 21:00 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Eiptv.si 00:00 Video Strani 08:00 Kmečke igre v Gerečji vasi 10:00 Srečanje upokojencev Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otroška folklora v Staršah 20:00 Srebrna maša na Hajdini 21:10 Kmečke igre v Gerečji vasi 22:10 Sreda v sredo _23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz obflne Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Kronika iz občine Domava 21:00 Glasbena oddaja UfedniStvo: Oomava 11M. 2252 DORNAVA: ¡nro@siptv.3i 22:00 Utrip iz Ormoža kontakt: 02 754 00 33: mi 6ibo44: wv™.siptv.si 23 '00 Video strani 1: Me9aiTiarfcet'n9' ■>! 02 74914 27:031627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Mali oglasi KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAJAMO bele piščance domače reje! Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949 PRODAM prikolico za prevoz živine in mulčer, zelo ohranjeno, ter odojke. Tel. 051 219 567. PRODAM štiri koze in kozličke. Tel. 753 11 81. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm, zložena na paleti. Možnost dostave; Štajerska in okolica. Tel.: 041 893 305. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV \RVAVA RESNICA WZNmEEASTml'irn ■ 1 ll' ............ www.reporter.si POLITIKA Šarec jih reže kot salamo: po Cerarju in Fajonovi nad Bratuškovo INTERVJUJA Andrej Bertoncelj, minister za finance, in Roman Končar, igralec ZDRAVJE Nova raziskava: kako zdrave so ribe v resnici AKCIJA Fotografirajte se z Reporterjem in dobite nagrado ÜB* Ne spreglejte Prvič skupaj za medije: Najožje sodelavke Marjana Šarca POLITIKA JE ZA POGUMNE Umrli so TamaraSlatič, roj. Slatič, Ptuj, Obrtniška ul. 4, roj. 1982 - umrla 11. julija 2019; Henrik Jurgec, Ptuj, Rimska ploščad 20, roj. 1940 - umrl 15. julija 2019; Marija Kučič, roj. Zabavnik, Ptuj, Zagrebška c. 102, roj. 1934 - umrla 14. julija 2019; Ivan Slameršek, Pestike 1a, roj. 1961 - umrl 15. julija 2019; Alojzija Javernik, roj. Šeliga, Cirkovce 60a, roj. 1930 - umrla 15. julija 2019. Prav povsod si; kamorkoli se obrnem, te srečam. (Pam Brown) SPOMIN Mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Barbara Veit IZ ŠTUKOV Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. f!^ Njeni najdražji ZAHVALA Veliko stiskov rok, sočutnih besed in objemov smo bili deležni ob slovesu naše drage Vide Marije Topolovec (14. 6. 1940-28. 6. 2019) UČITELJICE IN NOVINARKE IZ SLOVENSKE BISTRICE Iskreno se zavaljujemo vsem, ki ste ji pomagali in nesebično stali ob strani v času težke bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti. Za prijaznost in pomoč se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, zdravstvenemu osebju, dr. Miranu Arbeiterju, patro-nažni službi, negovalkam Doma starejših krajanov, sodelavcem družbe Radio-Tednik Ptuj in mesečnika Bistriške novice in vsem znancem, ki ste jo obiskovali. Hvala Vidinim nekdanjim učencem iz OŠ Ormož in sošolcem z mariborskega učiteljišča. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste pripomogli k lepemu zadnjemu slovesu. Pogrešamo jo njeni najdražji. Branko Šmigoc-Džovani 1931-2019 4. julija smo se prijatelji in sotovariši skupaj s svojci poslovili od 88-letnega Branka Šmigoca - Džovanija. Pošteno je, da mu v spomin namenim nekaj besed. Branko je bil rojen 10. junija 1931 v Lancovi vasi, na Marofu, kot so takrat rekli manjšemu posestvu v lasti turniškega grofa Lippitta. Branko je bil zelo zgovoren možakar, radi smo mu prisluhnili, ko je pripovedoval svoje življenjske zgodbe. Verjeli smo mu. Z materjo in očetom, ki je bil na turniškem gradu oskrbnik, nekakšen »verbolter«, kot ga je poimenoval Branko, je s še dvema bratoma predšolska leta preživel na Marofu. Oče se je z grofom Lippittom dogovoril, da so se leta 1936 preselili v tristanovanjsko hišo ob vhodu v park turniškega gradu, od koder je imel Branko krajšo pot v šolo na Bregu, sicer bi moral v Videm ali celo na Sela. Branko se je večkrat pošalil, da je obiskoval osnovno šolo v treh državah: v kraljevini, nemško šolo med okupacijo, zadnji letnik pa je zaključil v novi Jugoslaviji. Takoj po osnovni šoli se je zaposlil na državnem posestvu Turnišče in skrbel za vozne in športne konje. Usoda je hotela, da se je zaljubil v poklic vodovodnega inštalaterja in monterja centralnega ogrevanja, potem ko je opazoval vodovodarje, ki so na turniškem gradu vgrajevali vodovodne cevi. Opazil ga je delovodja, pogovor je stekel in Branko je šel v uk v Mestne obrtne delavnice Ptuj, se izučil, zaposlil, tudi v nekdanjem Elektrokovinarju, leto dni delal v Celovcu, nato pa do upokojitve v Cevovodu Maribor. Z izkušnjami v praksi in dodatnim izobraževanjem je pridobil naziv visokokvalificiranega delavca. V tistem času je Cevovod pridobival dela po širni domovini, tudi na Belem dvoru in na Brionih. Branko je ohranil same lepe spomine na to obdobje. Rad je priskočil ljudem, ki so imeli težave z vodovodom ali centralnim ogrevanjem, tudi po upokojitvi, pri tem pa zbiral poškodovane dele in orodje, pred več kot desetimi leti pa mu je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož omogočil in postavil razstavo Brankove obrti. Na to je bil izredno ponosen, razočaran pa nad odnosom mestnih oblasti, ki za njegove zelo zanimive ideje in predloge za pospeševanje turizma v občini niso imele posluha. Njegovo družbenopolitično življenje je bilo pestro, takoj po končani osnovni šoli se je vključil v mladinsko organizacijo na Turnišču, eno najaktivnejših v tistem času na ptujskem območju. V publikaciji »55. obletnica mladinske delovne akcije na regulaciji reke Pesnice« je leta 2001 zapisal: »V mladinski organizaciji smo se kulturno izobraževali, razvijali kulturno in družabno življenje na vasi, prirejali razne igre, gledališke predstave, glasbene in pevske večere. Prostovoljno delo je bilo eno izmed naših aktivnosti. Pomagali smo pri poljskih delih, zbirali hrano in oblačila, urejali okolje.« Naj omenim, da je bil Branko leta 1947 tudi na zvezni mladinski delovni akciji pri izgradnji proge Šamac-Sarajevo. In dalje je Branko zapisal: »Pred 55 leti smo se mladi zavestno odločali za prostovoljno delo pri obnovi in graditvi naše domovine ... Prostovoljno delo in tovarištvo mi je priraslo k srcu, zato sem tudi od leta 1 977 aktiven član ptujskega kluba brigadirjev. V njem sem doživel mnogo lepih trenutkov na udarniških dnevih pri graditvi vodovodnega omrežja v Halozah in Slovenskih goricah«. Prav zato ga bomo ptujski brigadirji pogrešali in se ga še dolgo spominjali. Stanko Lepej Podravje • Število velikih tatvin v zadnjih petih letih v upadu Če ste vi na dopustu, tatovi niso, zato ne puščajte vidnih obvestil o odsotnosti »Nespametnoje širšemu krogu ljudi vnaprej objavljati, kdaj in za koliko časa se posameznik odpravlja na dopust. Takšne informacije so lahko odlična vaba potencialnim vlomilcem,« opozarja tiskovni predstavnik na Policijski upravi (PU) Maribor Miran Šadl. Statistika glede velikih tatvin, kamor spadajo tudi vlomi v objekte in stanovanjske hiše, je sicer vzpodbudna, saj kaže, da število tovrstnih tatvin nekoliko upada. Medtem ko so leta 2014 mariborski policisti obravnavali več kot 1.900 velikih tatvin, so jih lani skoraj pol manj, dobrih 1.000. Poudariti pa je treba, da med ta kazniva dejanja spadajo tudi vlomi v avtomobile in druga prevozna sredstva oz. v vse zaprte prostore, saj posebne statistike o vlomih v objekte na policiji ne vodijo. Veliko vlogo za odvrnitev storilcev ima pes čuvaj Kot še opažajo policisti, se storilci le redko odločajo za vlome, kjer so hišne živali, predvsem psi, saj ti na primer že z laježem povzročajo hrup in opozorijo domače oz. sosede. Seveda pa je dobro imeti dobre medsosedske odnose in nekoga, ki občasno obišče objekt. Prav tako je pomembno, da smo pozorni na neznane in sumljive osebe, kijih opazimo v bližini hiše, in si morebiti zapomnimo opis, čas opažanja in njihovo prevozno sredstvo. Izogibati se moramo tudi puščanju odprtih oken, skritih ključev v cvetličnih lončkih in odklenjenih vrat, saj je vse to lahko vabilo vlomilcu, da obišče naše prostore. ~ CP !i - c?* "{/'O . Rojstva: Mojca Šemnički, Podvinci 83, Ptuj - deklica Ela; Gordana Zelenik, Zgornja Hajdina 180 - deklica Eva; Terezija Vorsič, Drakovci 14, Mala Nedelja - deček Jan; Karmen Koser, Janežovski Vrh 21/a, Destrnik - deček Teo; Katja Fras, Pobrežje 54a, Videm pri Ptuju - deklica Zoja; Laura Fišer, Breg 56, Majšperk - deklica Klara; Graciela Čeh, Trnovec i8a, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Aleksandra; Katja Belovič, Moškanjci 46, Gorišnica - deklica Anka; Antonija Cimerman - deklica Kaja; Janja Kotnik - deklica Neža; Jasmina Ciglič - deček Timotej. Poroke - Ptuj: Denis Novak, Podvinci 22a, in Andreja Veber, Švica, Aabachliweg 3, Siebnen; Jakob Beričnik in Anita Kukovec, Rotman 28; Andrej Kekec in Aleksandra Pukšič, Nova vas pri Markovcih 42; Matej Rebernišek, Mestni Vrh 42b, in Mirjana Kmetec, Lancova vas 31; Gregor Sluga in Tanja Horvat, :> C;? Ptuj, Zavčeva ul. 43. «■♦Cb S^ C, . o o C?. c? Cb _ „C? J Poleti manj vlomov kot pozimi Kot je povedal tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl, se število vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja ne poveča v poletnih mesecih, temveč v zimskih: »Število vlomov se že več let konstantno poveča v zimskih mesecih, saj storilce varuje nočni čas, ki je takrat veliko daljši. V poletnih mesecih je število vlomov različno, to pa je odvisno od več dejavnikov, med katere moramo zagotovo uvrstiti število storilcev povratnikov na prostosti in gibanje tujih storilcev, ki večinoma delujejo v skupinah in na določenih območjih izvršijo večje število tovrstnih kaznivih dejanj. Torej težko govorimo o konstan- tnem povečanju števila vlomov v poletnih mesecih.« Vlomilce najpogosteje pritegnejo lepo urejeni objekti Na splošno opažajo, da nepridiprave najpogosteje pritegnejo lepo urejene hiše, na podlagi česar ocenjujejo, da so v njih dragocenejši predmeti: »Naslednji dejavnik, na podlagi katerega se storilci odločijo za vlom v nočnem času, je razsvetljava. Svetloba je njihov sovražnik in logično je, da bodo vlamljali v manj razsvetljene objekte oz. v manj razsvetljene dele objektov. Predvsem ko v hiši ni nikogar, bo vidna luč v notranjosti hiše lahko dobra obramba, Kaj storiti, če je nekdo vlomil v vaš objekt? V primeru vloma takoj obvestite policijo in počakajte zunaj stanovanja ali hiše do prihoda policistov, pravijo na PU Maribor: »Čim manj se gibljite po vlomljenem objektu in se tudi čim manj dotikajte predmetov, da ne boste uničili sledi, ki jih storilci puščajo na kraju. Policiste tudi seznanite z vsemi spremembami, ki ste jih izvedli v hiši do njihovega prihoda. V razgovorih s sosedi poskušajte pridobiti informacije o gibanju in zadrževanju sumljivih oseb in vozil v svojem okolišu. Priporočljivo je, da vse dragocenejše predmete (nakit, zlatnino ipd.), ki imajo individualne značilnosti za prepoznavo, že predhodno fotografirate, saj so lahko fotografije pri preiskavi v veliko korist.« Najpogostejše tarče: denar, nakit in zlatnina, tudi tehnični predmeti in orodje Vlomilci pri vlomu uporabljajo različne načine vstopanja, najpogostejša in najlažja sta delovanje na vrata ali okna na vzvod s priročnim orodjem (večji izvijač, »pajsar« ipd.) ali pa z razbijanjem stekla na vratih ali oknih. Najpogosteje odnašajo denar, nakit in zlatnino. V primerih, ko vlamljata vsaj dva storilca, pa so tarče tudi drugi predmet, predvsem tehnični in orodje. da se vlomilec izogne naše hiše. V stanovanjskih blokih so največkrat tarče napadov stanovanja v najvišjih nadstropjih, saj je tam za storilce manj možnosti, da jih bo kdo opazil.« Vlamljajo podnevi in ponoči Sicer pa nepridipravi v stano- Velikih tatvninje vedno manj, a tudi preiskanostje nizka I 2014 I 2015 I 2016 2017 I 2018 I Velika tatvina 1.947 1.382 1.414 1.173 1.051 Delež preiskanih kaznivih dejanj 16,7 % 19,5 % 13,4 % 16,7 % 22,3 % Vir: Poročilo o delu PU Maribor za leto 2018 vanjske hiše in stanovanja vlamlja-jo tako podnevi kot ponoči. Podnevi so tarče največkrat objekti na robu naselja oz. tisti, ki vsaj z ene strani nimajo sosednjega objekta. »V večini primerov si najprej ogledajo objekt z okolico, in ko ocenijo, da verjetno ni nikogar doma, velikokrat to preverijo še z zvonje-njem na vratih. Če pri tem pridejo v kontakt z domačimi, se na različne načine izgovorijo (npr. kaj ali koga iščejo). V primeru, da pa dejansko ni nikogar doma, vlomijo v objekt ali stanovanje,« še ugotavljajo na mariborski PU. Monika Horvat Na nebu megla 25. dne hudo zimo napove. Danes bo sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem do 23, najvišje dnevne od 31 do 35 °C. OBETI V sredo in četrtek bo sončno in vroče. VREMENSKA SLIKA Z vetrovi vzhodnih smeri doteka nad naše kraje postopno bolj suh zrak. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek 16.07.2019 17.07.2019 13.07.2019 % % i 1 15 15 18 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 24 26 24 Popoldan Popoldan Popoldan 4 V Hitrost ve(ra2 5m/i Hrltost vttraZImte Hitrost vetra0.5mfe Vir: ARSO