Pdti&m pTiStna v~ ggfo<
Maribor, sreda 24. oktobra 192
ur nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri
Račun pri poStnam £ek.zav. r Ljubljani št. 11.409
prejeman v upritvi ali po pošti 10 Cin, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oea*a.6t^3
Oglati po tarifo
Oglas« sprejtma tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Praš«ntom*uBc«*3t£4
Telefon:
Urodn. 440 Uprava 455
Cgfia 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 243
Izhaja razun i. _
Račun pri poštnem čok. rav. * Ljubljani št. 11.409
Velja mesečno,
«
Veliki zaroti na sladi
PREISKAVA O UMORU CIRILA KRISTO Vič A NA JESENICAH JE SPRA-VILA NA DAN SENZACIJONALNA RAZKRITJA. — NAMERAVAN JE BIL ATENTAT NA KRALJA, PRIBIČEVIČA, DR. MAČKA IN DR. KOROŠCA. — SKRIVNOSTNI NAKLEPI MAKEDONSKIH REVOLUCIJONARJEV.
LJUBLJANA, 23. oktobra. Preiskava o umoru visokošolca Cirila Hristoviča iz Beograda na Jesenicah, je dovedla do senzacionalnih razkritij.
V nedeljo so Hristoviča pokopali na Jesenicah z njegovo obleko vred. Čim je za to zvedela beograjska policija, je odredila takojšnjo ekshumacijo njegovega trupla, ki je bila dejanski izvršena v ipondeljek med 19. in 20. uro v največji tajnosti.
Ko so pregledali suknjič umorjenega študenta, so našli pod podlogami, zlasti na ramenih, na oprsju in gornjih delih rokavov všitih celo vrsto listin, pisanih na takozvanem nešumečem papirju (mehak. pergamentu podoben papir.)
Med temi listinami je bil tudi nekak proskr/pcijski seznam oseb, ki bi Jih moral Ciril Hristovič in še nekateri drugi nfegovi tovariši umoriti. Med drugim bi se moral izvršiti atentat na kralja Ale. ksaiidra, na ministrskega predsednika dr. Korošca, na Svetozarja Pribičevlča In dr. Vladimirja Mačka.
Iz korespondence, ki so Jo našli v suknjič« umorjenega, na njegovem stanovanju v Beogradu in pri neki njegovi beograjski ljubici, je dalje razvidno, da so nameravali makedonski revolucljo-
narji s temi atentati izzvati v Jugoslaviji kar največjo zmedo, ki bi jo potem izkoristili za svoje politične namene in načrte. Računali so s tem, da bi umor Pribičeviča in dr. Mačka še bolj povečal razdor med Beogradom in Zagrebom in dovedel končno do talcih komplikacij, ki bi imele za posledico razpad Jugoslavije. To zmedo bi potem makedonska revolucionarna organizacija izkoristila za to, da bi odcepila od Jugoslavije Macedonijo in Jo priključila Bolgarski.
Kdo je pravzaprav umoril Hristoviča, še vedno ni dognano. Govori se, da je morilec najbrže neki Miloševič iz Beograda, ki je tamkaj znan kol komunist, obenem pa je osumljen, da je zaupnik makedonske revolucijonarne organizacije v Sofiji. Beograjska policija je dognala le toliko, da se je Miloševič po dogodku na Jesenicah mudil v Beogradu in takoj nato neznanokam izginil.
Podrobnosti preiskave čuvajo policijske oblasti še vedno v največji tajnosti. Vendar pa zatrjuje beograjska poilcija, da je preiskava o umoru študenta Cirila Hristoviča na Jesenicah odkrila velikopotezno zaroto in da bodo v kratkem sledile še nadaljne senzacijonalne aretacije.
London v vrtinčastem viharju
KOMIČNI PRIZORI MED VIHARJEM PO RAZNIH LOKALIH. POVODNJI V FRANCIJI, ITALIJI IN ŠVICI.
VELIKE
LONDON, 24. oktobra. V pondeljek zvečer je nastal v središču mesta blisko ma komaj pol minute trajajoči nenavadno srditi vrtinčasti vihar, ki je povzroči! silna opustošenja in obenem tudi nenavadno komične prizore. Na tisoče okenskih šip je zletelo na kose, ria stotine napisnih tabel je padlo na ceste, raz hiše so se valili dimniki in opeka. Tudi cela vrsta ljudi se je nenadoma znašla na tleh. Po zraku so frčale saje, papir in nešteti klobuki. Več streh je bilo razkritih. V neki znani kavarni je vihar odtrgal vrata, vrgel v dvonini navzoče go ste na tla in prevrnil dve težki in zelo dagoceni kitajski vazi. V neki drugi restavraciji ie odnesel vihar raz mize vse prte s posodo vred, goste pa posul na debelo s sajami. Avtobusi in težki omnibusi so se zibali ves čas kot ladje na morju. Zanimivo pa je, da je padal po raznih delih Londona med tem samo rahel dež.
PARIZ. 23. oktobra. Vsled povodnji v francoskih alpah je velika železniška proga Lyon—Ženeva na petih krajih pretrgana. Neki tovorni vlak je včeraj dopoldne v bližini Amberieuxa zadol na plaz in skočil s tira. Jezero pri Anceyu je več sto metrov daleč prestopilo bre-feove in poplavilo železniško progo. Reka Rodan je silno narasla in se je bati, da vsak trenutek poplavi vse nižje ležeče mestne dele Lyona in Avignona.
MILAN, 23. oktobra. Trajno deževje in južno vreme je imelo za posledico težke poplave. V provincah Brescia in Bergamo je prebivalstvo pobegnilo iz več vasi, ker je voda udrla v hiše in odnesla skoro vse pohištvo. Reka Deizo nabavila v strugo Oglia ogromne
množine peska. Deželna cesta iz Triden-ta v Brescio je pod vodo, polja med Bo-zenom in Meranom popolnoma poplavljena.
BASEL, 23. oktobra. Dolina Arbedo v Bellinzoni je pod vodo. Na več krajih so se vsuli močni plazovi in so se pojavila nova jezera. Vodne mase so že udrle preko nasipa in se razlile po dolini. Številne rodbine- v Arbedu so morale izprazniti svoje hiše.
Protižičousfce demonstracije u Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 23. oktobra. V minuli noči je prišlo zopet do velikih protižidovskih demonstracij budimpe-štanskili visokošolcev. Več omladin-cev je skušalo okrog polnoči vdreti v upravo lista »Az Est«, vendar pa je še pravočasno nastopila policija, ki je demonstrante takoj razpršila. Dose-daj je bilo aretiranih že okrog 208 visokošolcev. Glavno gibanje študentov je naperjeno sedaj proti ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu ki mu očitajo, da ščiti Žide.
Hou potres u Rtenah
ATENE, 23. oktobra. Včeraj je bil v Atenah in okolici zopet močan potres, ki je izzval med prebivalstvom silno paniko. V Atenah se je porušilo 35 hiš, okrog 100 poslopij pa je tako težko poškodovanih, da so jih morali izprazniti, ker za človeška bivališča niso več somerna in yama.
Krvava bitka med Četami policistov in dvojico zioiincev
ZLOČINEC NAZAe«.
BREZ PRIMERE
V KRIMINALNI ZGODOVINI! DNJE ŠE UTEKEL.
Od pondeljka zvečer do torka zjutraj se je v Kolnu bila bitka, kakor-šne še svet ne pomni. Fronto je tvorilo na eni strani okroglo 400 policistov in nad 1000 civilistov z oklop-nimi avtomobili, žarometi, rešilno postajo itd., na drugi strani pa najprej — dva in končno samo eden zločinec.
Že v nedeljo proti večeru je ustavila policijska patrulja sredi mesta tri težke vlomilce in roparje brata Heid-ger in nekega Lindemanna. Zločinci so potegnili revolverje, težko ranili dva policista in več pasantov ter utekli.
V pondeljek zvečer je pa v koln-skem predmestju Nippes neki civilist spoznal oba Heidgerja ter obvestil o tem najprej pasante, potem pa še policiste, ki so se nahajali v bližini pred sodnijsko zgradbo. Tekom par minut so se razvile neverjetne scene. Zločinca sta streljajoč v zasledujočo množico pritekla do neke restavracije ter skušala odpreti osebni avto, ki je stal pred njo. Ker ni šlo, sta z naperjenim revolverjem po restavraciji iskala lastnika, da bi odprl voz. Nista ga našla in ker so zasledovalci bili že pred restavracijo, sta se skozi zadnja vrata spustila zopet v beg. Od časa do časa sta streljala nazaj ter ranila več oseb. Ko sta pridrla do kri žišča cestne železnice, sta se — pov-
spela na najbližji železniški voz, & orožjem izgnala voznika in potnik« ter se z največjo naglico odpeljala proti zoološkemu vrtu. Starejši je vozil, mlajši je pa streljal na poHcisie, ki so se vozili za in proti njima.
Ko sta se pripeljala do velikega, z grmovjem obrastlega travnika, sta ustavila, ter se preko grmovja spustila v beg. Na begu preko travnika je bil mlajši brat od strelov, ki so padali od vseh strani, smrtno zadet, sta rejši je pa beg nadaljeval ter dospel do bloka vil, kjer je skočil preko najbližjega plota. Policisti, bilo jih je že okrog 400, so takoj za njim obkolili stavbinsko skupino od vseh strani; Nabralo se je tudi preko 1000 civilistov. Bilo je že blizu nolnoči in rad# teme so poslali po žaromete. Skupino vil so oblegali vso noč in od časa do časa so na raznih mestih vdrli tu-di preko železniških plotov in- v vile. Četudi so imeli od žarometov dovolj luči, vendar niso ničesar našli.
Glavni naskok so odložili na jutro in ko se je dovolj zdanilo, so ga tudi izvedli. Našli so ob plotu dvoje brov-ningov in nekaj vlomilskega orodja. Zločinec je med obleganjem utekel.
V boju je bilo ranjenih sedem policistov, med njimi tudi nadporočnik; in komesar, eden je od ran že umrl,' koliko je ranjenih civilistov, pa še ni znano.
fmtoš Souič zapet u audijenri pri kralju
BEOGRAD, 23. oktobra. V ministrskem predsedništvu se je vršila davi konferenca vodstva demokratske stranke, katere so se udeležili: Davidovič, Marinkovič, vsi demokratski ministri' in posamezni prvaki demokratskega poslan skega kluba. Na konferenci se je razpravljalo o referatih na skupni seji širšega glavnega odbora, poslanskega kiu ba in centralnih odborov v Beogradu in Zagrebu. Sklenjeno je bilo, da bo Davidovič referiral o notranjepolitičnem položaju, Voia Marinkovič pa bo podli poročilo o naši zunanji politiki. V demokratskih krogih zatrjujejo, da bo Davidovič izrazil tudi pripravljenost demokratov za sporazum z Zagrebom in še posebej naglasil, da je vsa četverna koalicija pripravljena storiti vse, da pride država iz „edanjega nevzdržnega položaja.
Kralj Aleksander, ki se je več dni mudil v Južni Srbiji, se je včeraj vrnil v Topolo. Danes popoldne bo sprejel v avdijenci Miloša Savčiča, ki je vodil zad nje dni znano akcijo za dosego sporazuma med Beogradom in Zagrebom. Nje govi avdijenci pripisujejo politični krogi veliko važnost.
Uolfcoui u Dalmaciji
SPLIT, 23. oktobra. V okolici Drni-ša in Petrovega polja so se pojavile v zadnjem času vsled silnega mraza cele črede volkov, ki so prodrle do človeških naselbin in napravile pravcate pokolje med živino. Pred dvema dnevoma so volkovi napadli tudi dva kmeta, ki sta se vračala domov. Le z največjo te~ , žavo sta se otresla lačnih zverin.
Trčouratna Turčija
RIM, 23. oktobra. Italijanska vlada je posredovala pri turški vladi, da bi Turčija priznala albanskesa kralja in1 albansko kraljevino. Posredovanje pa je bilo brezuspešno, ker Turčija trdovratno odklanja priznanje kralja Ahmeda Zogu 1.
Kurilniška afera
se je obravnavala včeraj pred okrožnim; sodiščem. Dne 31. marca so kurilništif delavci protestirali radi odtegljajev pr©, mij in ukinitve živilskega skladišča. Razvile so se tožbe radi žalitve uradnikov. Obsojen je bil ključavničar Martin Dobič, sedem njegovih tovarišev je lntoi pa oproščenih. Dobič se je pritožil ib okrožno sodišče je včeraj tudi njega o» iprostilo. —
Na cesti se Je zgrudila Neža Šafhalter iz Koroške ceste, matt tragično preminulega uslužbenca občine. Pri padcu se je ranila na obrazu, obeh rokah in levem kolenu, tleh ležečo bi skoro povozil drveč! motociklist ter bi bila skoraj delala nsodb svojega sina, katerega je — kakor znano — zmečkal mestni traktor. Ponesrečen-ki je rešilni oddelek nudil prvo pomoSf Ker. so poškodbe lažje narave, so jo od-premili v domačo nego. —
Drava naglo narašča Vsled obilnega deževja v gornjem toku Drave je ista od včeraj na danes neverjetno naglo narasla. Prebivalci Dravske doline se boje, da se ponovi katastrofalna poplava, znana iz predlanska1 in lanske jeseni. Zlasti Ptujsko polje je3 zopet v nevarnosti za pozne ■ jesenske pridelke. — Naglo narasli valovi nosijo s seboj drevje, drva in dračje, kar je znamenje, da je reka v gornjem toku že. stopila iz svoje struge, —
/kri¥si@sfne afer®
ŠPIJONAŽA. _ NABAVE. — SUMLJIV KRIK. — SUMLJIV MOLK.
Pri nas so pogostoma špijonažne afere in vse so jako čudne. Z velikim razmahom se objavijo ali začno, razblinejo se pa v malenkost ali v — nič. Imajo še drugače marsikaj čudnega. Najprej to, da jih nekateri beograjski listi po svojih posebnih metodah izrabljajo politično. Potem je še marsikaj, kar se da najboljše pokazati na konkretnem primeru.
Pred leti je bila špijonska afera, ki se je sukala okrog neke lahkožive ženske Androličeve. Po mentaliteti te osebe bi bilo vseeno, odkod je doma, ker je taka oseba že tip svoje vrste. Naglašalo se je pa vedno in s posebnim povdarkoin, da je Androličeva rodom iz Hrvatske in da je bivala nekdaj tudi v Zagrebu. Trdijo se je, da se je ta ženska vedno sukaia okrog državnih uradov in državnih funkcijonarjev, ter da je tako prišla do raznih tajnosti, katere je potem prodajala. Ko se je dognalo, da je spadal med njene intimnejše -znance tudi neki hrvat-ski>kapetan, ki je služboval nekje v južni Srbiji, ni bilo namigavanj v veliki zaroti ne konca ne kraja. Toliko hrupa je bilo, da so se prevpili vsi trezni pomisleki: Zakaj naj bi bilo važno, če je pokvarjena ženska doma iz Zagreba ali Beograda? — Kaj je lahko izvedela od Hrvata-kapetana II. ki.? — S kom jc bila še dobro zpana?
Ko je prišla preiskava do teli vprašanj, je — molk zagrnil vso veliko špijonažno afero.
Potem so prišle druge take afere s hrupom ob začetku in s tihim in tajnim koncem. Beograjski politični cinizem si je vsakokrat dal duška do skrajnosti računajoč, da bo tudi pri vsaki gorostas-iiosti in neumnosti nekaj ostalo za seme mržnje in nezaupanja. Če se v listu, kakor je n. pr. -Politika«, servirajo neosno vana sumničenja, si ni težko predstavljati, kaj vse govorijo razni begemonisti-čui agitatoji.
Sedaj je zopet misterijozna afera in sicer v Novem Sadu. Pravijo, da je tudi vohunska, lahko bi bila pa tudi sleparija pri nabavah za naše zrakoplovstvo. Ko so bile izvršene prve aretacije, se je pisalo, da je glavni krivec Dragotin Dinič, trgovec in dobavitelj za naše zrakoplovstvo ravno v inozemstvu. Mislilo sc je, da ga ne bo blizu, Dinič je pa svojo vrnitev napovedal že iz Prage in res se je tudi vrnil. Sedaj je zaprt.
Oblasti molčijo, Dinič pa govori. Pred preiskovalnim sodnikom je rekel svojemu odvetniku, da bodo po njegovem procesu prišli na obtožno klop njegovi tožitelji in da bo proces svetovne zanimivosti. Ta izjava se mnogo komentira in govori se o velikih svotah po 100.000 Din, ki jih je prejel neki gospod, sin velikega gospoda. Imenujejo se tudi imena politikov in bivših ministrov.
'1 e dni se je ustrelil avijatiki v Novem Sadu prideljeni tehnični mornariški kapetan I. ki. Vladimir Matijevič. Čudne so okolncsti njegove smrti. Malo pred smrtjo so ga obiskali štirje drugi oficirji. Govori se, da je šel Matijevič na drugi svet, da ne bi šli drugi. Njegova soproga seje zastrupila z veronalorn, a je še pri življenju. V svojih pismih jc kapetan zatrjeval svojo nedolžnost in to je trdila tudi njegova žena, predno se je zastrupila. V Novi Sad prihaja mnogo važnih oseb iz Beograda, baje vse radi skrivnostne afere.
Mnogo žrtev v krvi in blagu je že bilo za naše zrakoplovstvo. Ob mnogih tragičnih slučajih se je. že pripisovala krivda slabemu materijalu. To ni čuda, saj se od nikoder ne pošilja v svet številno tako močnih, sposobnostno pa tako slabih nabavnih komisij kot ravno iz Beograda. In končno eni grihi nad narodom in državo ne morejo biti daleč od drugih.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 24. okt. ob 20. »Therese Raquin«, ab. A., Premijera.
Četrtek, 25- oktobra ob 20. urj »Hlapci« ab. C- Kuponi,
Petek, 26. oktobra. Zaprto.
Sobota, 27. oktobra ob 20. uri »Robert in Marijana« ab. B. Premijera.
Nedelja, 28. oktobra ob 15. uri »Ognjenik«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Gejša«. Znižane cene. Kuponi.
»Robert in Marijana« na mariborskem
cdrn. Naš vzgledno marljivi ansambi pri pravlja Gerardyjevo ’ prekrasno igro »Robert in Marijana«, ki je imela lansko sezono velik uspeh na večini jugoslovanskih odrov. Premijera bo že v soboto 27. oktobra.
H koncertu čelista Ca u maribaru
Izmed solističnih koncertov .so menda nastopi čelistov najredkeji. Pri nas je v desetletni pop fe vrat ni dobi koncertiral edinole čelist Tkalčič iz Zagreba leta 1920. Čelo jc po modelu violine zgrajen bas-instrument, 'ki zavzema v modernem godalnem orkestru približno isto mesto, kakor pa tenor v mešanem zboru. Njegova •uporaba je doslej različna kakor pri violini, vsled česar je tudi igranje na teni godalu bolj kompliciranega značaja.
Bogata je danes literatura za ta Instrument. Najdemo tukaj zastopnike vseh dob in narodov. Dvofakov koncertov h-molu je svoječasuo proizvajal I kalčič. Skladbe onih skladateljev, ki so bili obenem čelisti, imaio to svojstvo. da temelje v bistvenostih ;Instrumenta, katere pač najbolje pozna isti, ki ga igra. To bomo videli pri uriegovi sonati, ki se šteje k najzna-menitejšim skladbam za čelo. Igralec, ki hoče to kompozicijo smiselno interpretirati mora imeti na svoji tonski j paleti najraznovrstnejše barvne odten jke ter mora razpolagati z globoko j muzikalnostjo in visoko tehniko.
ČVsi ti predpogoji so oodani v naj-
višji meri pri Cassali. Slišali bomo še dve njegovi skladbi. Poseben vtis je napravila njegova sonata v starem španskem slogu, katero jc igrala letos dunajska čelistinja Folgerjeva ob priliki nastopa Brandl-tria v veliki kazinski dvorani. Španska glasba poseduje posebne značilnosti in se močno otresa starih italijanskih vplivov. Postaviti se hoče tudi na narodne posebnosti in danes je španska muzikalna literatura že bogata in obsega vse panoge muzikalnega ustvarjanja. Predstavniki španske glasbe so dosegli 'svetovni sloves. Je pa tudi nekaj posebnega s špansko narodno glasbo. Ta je namreč absolvirala tekom tisočletij vse muzikalne elemen-*,c narodov, ki so tukaj skozi daljšo ali krajšo dobo bivali. Znano je, da je bil pirenejski polotok vsled svoje lege med Evropo in Afriko preho-disče najraznovrstnejšim narodom, z najraznovrstnejso kulturo in da je vse to zapustilo svoje sledove v narodni glasbi. I udi španske virtuoze odlikuje neka posebnost. V njih je neka resna plemenitost, grandeca in južna živahnost. T o smo opazovali svoječa-sno pri violinistu Sarasateju in pred dverna^ letoma pri Manenu. Ti umetniki učinkujejo povsod z neko sugestivnostjo. O Cassadi niše ljubljanski poročevalec »Jutra« ob priliki letošnjega nastopa, da »tehniških problemov zanj očividno ni več in vse nepremostljive težave programa so zanj igrača. Njegova igra je prevzela vso Koncertno publiko«.
O ostalem delu sporeda bi še omenili, da se nahajajo tukaj najboljši zastopniki literature za ta instrument m to iz starejše ter klasične dobe. Spored jc torej sestavljen kar najbolj vestno in instiktivno. Odkril nam bo krasote doslej nam šc nepoznane muzikalne literature.
»Nova muzika« — dvomesečnik za vokalno in instrumentalno glasbo v izdaji in zalogi ljubljanske Glasbene Matice je izšel v 5. .številki svojega I. letnika. Zastopani so Pavčič, Ravnik, Osterc, Premrl in drugi komponisti.
matej Benčur-Kukučin
Kakor smo že včeraj poročali, pripeljejo danes zvečer preko Zagreba na potu na Slovaško v Maribor zetnske o-stanke najbolj plodovitega in priljubljenega slovaškega pisatelja Benčur-Ku-kučina, ki je umrl v Pakracu v Slavoniji dne 2i. maja v 68. letu starosti. Benčur-Kukučin se je rodil pod Tatro v uravi. Svoja mlada leta je preživljal sprva na ozemlju današnje Čehoslovaške, drugo polovico pa največ med Hrvati v Dalmaciji in Južni Ameriki.
Za časa njegovih študij je madžarska vlada zapirala slovaške srednje šole in mladi Benčur je hodil od ene do druge, dokler ni bil primoran, da vstopi v madžarsko učiteljišče. Kot učitelj ni mogel gledati in trpeti madžarskega pritiska na svoj narod in vpisal se je na medicinsko fakulteto v Pragi. Ker se radi tega ni smel več vrniti v svojo domovino, se je- preselil kot zdravnik med brate Hrvate na otok prač, kjer si je tudi poiskal svojo življensko družico. Pozneje je odpotoval z izseljenci zopet k Hrvatom in Slovencem v Južno Ameriko.
Največ motivov in podlage za svoje delo je vzel ravno iz življenja Jugoslovanov. Napisal je mnogo slikovnih povesti, a največje knjige so:	-»Dom v
strani« (»Dom ob bregu«) in »Mati vo la« (»Mati zove«). Tudi v tujini je inno go delal za osamosvojitev svojega naroda in svoje zemlje. Po svetu sta ga češkoslovaška vlada in . Slovaška Matica ponovno pozvala, da naj se vrne v svojo domovino irt pomaga na zgradbi mlade češkoslovaške države, toda iz rodbinskih in zdravstvenih ozirov je Kukučin ponudbe in vabila odkloni), dasi je svejo domovino tako vroče ljubil.
Mrtev potuje Benčur-Kukučin sedaj tja, kamor ga je nekoč vleklo srco. Slovenski narod se o priliki prevoza zem-skih ostankov klanja manom velikega slovaškega rodoljuba in pisateiia in po šilja iskrene pozdrave tudi bratskemu slovaškemu narodu.	Simčikovd,
Slavnost ob desetletnici ČSR.
K proslavi desetletnega obstoja češkoslovaške republike, ki se bo vršila v soboto 27. tm-, prispejo tudi delegati posameznih lig iz Celja, Ljubljane in Zagreba ter zastopnik Saveza JČ Lig iz Beograda, kot tudi odposlanec češkoslova škega poslaništva v Beogradu, sekretar g. dr. hub. Slavnost bo otvorila polnoštevilna vojaška gedba pod vodstvom kapelnika kpt- I. ki- g. Svobode s češkoslovaško himno in overturo Smeta nove opere Libuše- Nato bo govoril pred sednik mariborske JČLige narodni poslanec g. dr. Pivko in predsednik Češkega kluba g. Franjo Bureš, ker slavi češki klub obenem 251etnico svojega de lovanja v Mariboru- Na dnevnem redu so nato še pevske točke Glasbene Matice, govori zastopnikov oblasti in odličnih gostov. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ne bo. Člani Lige dobijo pismena vabila, ostali prijatelji ČehoslovakOv lahko dvignejo vabila pri g. Burešu v Vetrinjski ulici. Iiidro.terspeviičKO kopališče v Maribora.
Po sklepu ankete zastopnikov OUZD (Okrožnega urada za zavarovanje delavcev), Delavske zbornice in mestne občine bo OUZD zgradil v Mariboru veliko stavbo za svoje uradne prostore, za poaruznico Delavske zbornice, za ambu-latorij ter za fizikalno in čistilno kopališče. Mestna občina bo dala zemljišče, vodo in plin za gotovo dobo po režijski ccni, elektriko po znižani ccni in subvencijo v slučaju pasivnosti kopališča. Dokler ne bo načrtov za novo javno kopališče, ostane staro kopališče, kakor je sedaj. Drugi mesec bo še enkrat posvetovanje o teh načrtih in pripravi OUZD do tedaj vse skice. —
Preobtežba Chevrolet-avtobusov.
Z ozirom na večkratne defekte se je izkazala nujna potreba omejiti število potnikov na mestnih Chevrolet-avtobu-sih. V to svrho se je določilo kot najvišjo dopustno obtežbo 20 potnikov (14 sedežev, 6 stojišč) in imajo mestni šoferji strog nalog za točno izvajanje te določbe,,
Gradbena akcija
zaostaja. Mestni svet je sinoči na svoit seji podelil le dvoje dovoljenj za graibo hiš ir. sicer g. Petejanu za stanovanjsko hišo v Gajevi, g. Kosarju pa za stanovanjsko hišo in pekarno v Kettejevi ulici. Uporabno dovoljenje se je izdalo za hišo g. Gerliča v Radvanjski in za hišo g. Jerebiča v Kosarjevi ulici. — Zatvoritev južnega dela Mlinske ulic&
Vsled regulacije Tattenbachove ulice bo Mlinska ulica med železniškim podvozom ceste Ob Brodu in Prečno ulico počenši od četrtka dna ‘-5. oktobra za nekaj dni za vozovni promet zaprta. --Opisu niških roparjev je treba dostaviti, da je bil izvršen nočni atentat pri pokopališču na nekega poštenega moža in ne na človeka, ki je zločincem grozil z izdajo. Zakaj so na moža streljali, mora šele ugotoviti preiskava. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, dne 26. oktobra, se predvaja v Apolo-kinu interesanten higijenski film »Boj proti kozam ali osepnicam«. Fiim predstavlja, kako so se borili različni narodi do najnovejšega časa proti tej grozni morilki človeštva. Uvodno predavanje bo imel oblastveni referent dr. Ju-rečko. Prva predstava je za mladino ob 4. pop. Druga predstava ob 8. zvečer. V pondeljek, 29. oktobra bo predaval odvetnik dr. Žnuderl o jugoslovanskih bra-čnih zakonih. —
Iz mariborskega občinskega sveta.
Občinski svetnik Anton Golež, trafikant na Aleksandrovi cesti, js odložil svoj mandat v mariborskem občinskem svetu in pride na njegovo mesto dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru_______
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu Je bil od 15. do 21. oktobra prijavljen samo 1 slučaj obolelosti na nalezljivih bolez* nih in sicer en slučaj ošpic. — Obratovale! čas v mestni okolici.
Trgovski gremij za okolico Maribor naznanja, da traja obratovalni čas v trgovinah in branjarijah izven mesta ob delavnikih od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah pa: a) v krajih brez službe božje od ‘A8. do V> 10. ure, b) v krajih z eno ljiašo po isti 2 uri in c) v takih krajih, kjer je več maš, določi obratovalni čas občinski predstojnik. V občinah Krčevina in Lajtersberg morajo biti trgovine ob nedeljah ves dan zaprte. V občinah: Kamnica, Krčevina, Lajtersberg, Pobrežje, Radvanje, Studenci in Tezno smejo vse trgovske obratovalnice ob sobotah obratovati tudi v opoldan skem odmoru. •—
Ureditev vojaškega pokopališča na Pobrežju.
Udruženje vojnih invalidov v Mariboru je sklenilo, da tudi letos primerno u-»redi zapuo.ene vojaške grobove na mestnem kopališču v Pobrežju pri Mari-, boru. Do praznika Vseh svetnikov bodo popravljeni in okrašeni grobovi vseh žrtev svetovne vojne brez razlike narodnosti. Mestna občina je dala v to svrho radevolje na razpolago več delovnih moči. Urejevanje grobov se je že pričelo in sicer pod nadzorstvom ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda Emila Gerba-ca. Za ureditev grobov je dala na razpolago večje število vojakov tudi vojaška oblast. —
Diplomski izpit na višji pedagoški šoli v Beogradu s® napravili učitelji iz naše oblasti: Ljubomir Gorup v Slovenski Bistrici, Josip Štancar v Ljutomeru, Simon Dobernikv Dolnji Lendavi ter Vida Pogačnik v Ljutomeru. —
Nehvaležen gost.
Sinoči si je policiji že znani A. T. dovolil novo junaštvo. Prijatelj ga je povabil v svojo skromno barako v Vrbanovl ulici iz usmiljenja ter mu obljubil, da mu prinese dobro južino. Pustil ga je v svojem domovanju samega ter Šel zanj iskat južine. Ko se ie vrnil z južino v žepu, je našel svojo barako prazno ter takoj o-pazil, da je s prijateljem izginil dobro ohranjen usnjat suknjič in srebrna žepna ura... — Možu je že večkrat izginila kaka stvar, a na svojega »prijatelja« do
danes ni mogel niti v sanjah sumiti________
Policija je danes zjutraj uvedla poizve* dovanje za svojim znancem. —>■
V iii a i i o u i Ui litiii -4. J*L. l^.*^.
5H^gB8gaaeBBaBBig5^MCiwagsamiowaB
JU- rihor>ni V J- C £ H
SZOBBS
Vstajenje iz pepela
HERCULANUM. - TRINADSTROPNE HIŠE. — OPREMA IN POSODA.
VELIKO PRIČAKOVANJE.
Profesor Aniadeo Majuri, ravnatelj napuljskega muzeja je objavil svoje prvo poročilo o izkopavanju Herculanum-a, ki se je začelo pred tričetrt leti. Kopati sc je začelo na jugu mesta pri ta-kozvani »hiši okostja«. Ta stavba je del bloka, ki je bil že poprej do polovice izkopan iz lave.
Delo je radi tega tako težavno, ker ni bil Herculanum zasut od pepela kakor Pompeji, temveč od ogromnega toka lave. ki se je spremenila v tako trdo kamenje, da je za odstranitev potrebno delo kakor v rudnikih. Nad starodavnim mestom pa leži moderna Resina in ker bi bilo podiranje mnogih hiš predrago, bodo morali graditi mnoge dolge rove.
Po novi, že nekaj let v Pompeju izvajani sistematični metodi bo ostal vsak kamen na svojem mestu in vse najdene starine se bodo skrbno ohranile v prvotnem položaju in stanju. V prastaro mesto prodirajo od one strani, kjer je bilo manj zgradb — torej iz predmestja — in nadajo se, da bodo tako najlažje dosegli Decumšnus Maximus — glavno Casio in forum s svetišči in vsemi umetninami.
, »Miša okostja« je popolnoma odkrita-Nekdaj pod Karlom lil. so s krampi razbili mnogo sten fer uničili dosti stenskih slik meneč, da bodo prodrli do raznih zakladov. Ostalo je pa le še več sob z barvanim tlom iz marmorja, z mozaiki in freskami pompejskega sloga.
Zraven »hiše okostja« je veliko poslopje v načrtu popolnoma enako že znanim pompejskim hišam. Novo in presenetljivo je ra to, da ima ta zgradba tudi tretje nadstropje nad galerijo atrl-uma-
Zriue džungle
Kultura, ki je objela evropska in ameriška mesta, je povzročila, da se divja priroda vedno boij oddaljuje od človeštva in sc nam sodobnikom že naravnost čudno zdi, da sploh še žive kje levi, tiren in druge zverine, ki napadajo člqveške naselbine in zahtevajo velikanske žrtve- Čudno se ram zdi, da obstoje pokrajine, v katerih se morajo ljudje neprestano boriti za svoj obstanek z divjimi zvermi. Pred kratkim je izdala vlada Sprednje Indije statistiko, iz katere je razvidno, kako strašne žrtve ima tamkajšnje ljudstvo v boju z levi, tigri itd. L. 1926 so pomorile zverine 1955 oseb, leta 1927 pa je znašalo število žrtev že 2.285. Ako pa prištejemo že žrtve strupenih kač, pa je številka še neprimerno višja. Skupna vsota žrtev džungle iz-gleda sledeče: tigri so pobili 1.033 ljudi, leopardi 218, volkovi 465, mrjasci 85, medvedi 78, sloni 56, šakali 41, krokodili pa 136. Toda ti graoežljivci so še skromni napram strupenim kačam, ki zahtevajo letno skero do 20.000 človeških žrtev. Na drugi strani pa je treba pripomniti, da tudi človek ni čisto nič obziren napram zverinam. Preteklo leto je bilo ubitih v Indiji 1-268 tjgrov, 4.300 leopardov, 2-738 volkov in 57-116 strupenih kač.
Ruiomobilist zažgal uas
Neprevidnost nekega avtomobilista je povzročita, da je vas Selpiere de Mesage pri Grenoblu v Franciji postala žrtev požara. Avtomobilist se je ponoči pripeljal v vas ter si je s svečo svetil, ko je nalival bencin. Nastal;«, je eksplozija, ki je razdejala avto, pri tem pa zažgala najbližjo hišo. Ker v vasi ni gasilcev, sc je ogenj v vetrovni noči tako razširil, da so vse hiše pogorele do temeljnih zidov.
Hindenburg in Lunčenčorff
Vodja nemških ekstremnih nacijona-listov general Ludendorff vidi ’ vsepovsod zarote prostozidarjev. Z velikim krikom je razodel tudi novico, da so ga tajne lože obsodile na smrt ter da mu že strežejo po življenju. Državnemu predsedniku Hindenburgu je poslal br-zojav s prošnjo za varstvo pred zarotniki. Nacijonalisti so računali, da bodo Hin denburga na ta način spravili iz rezerve
Odkopali so gornje nadstropje neke manjše hiše ter naleteli na velike umetnine- Prostori so deljeni z lesenimi stenami, nadstropja pa vežejo lesene stopnice. Ves ta les so dali pod steklo, da ne bi na zraku razpadel. Spalnica z nizko široko posteljo iz lesa ima zanimive slike in ostanke velike lesene omare in drugega pohištva. Druga soba je bila najbrž za otroke, ker stoji v njej dvoje malih postelj.
Našlo se je tudi precej posode: kozarcev, krožnikov, steklenic in celo ostanki jedil so ležali naokrog. Pričakuje se, da bodo druge hiše še v boljšem stanju kot prve. Pri prvih se je zgodilo precej škode z nesistematičnim delom. Te škode v bodoče ne bo več.
Sedaj pridejo na vrsto vodovodne naprave in razne delavnice, ki bodo nudile obilico zanimivega materijala-
Ob začetku raziskovanja so bili zgodovinarji še mnenja, da je Herculanum identičen s takozvano »pisonsko skupino,« kjer se je našlo 150 bronastih in marmornatih soh, ki so ponos napuljskega muzeja. Izkazalo se je pa, da so se vse te umetnine našle v neki hiši predmestja in da morajo biti pravi zakladi v središču mesta, ki je bilo sedež elite. Nadalje je bilo mesto Pompej od katastrofe 1. 79 po Kr. zadeto počasnejše kot pa sosednje mesto, kjer se je lava razlila nalik silnemu hudourniku. — Pompejci so lahko bežali in skrivali svo je dragocenosti, v Hercttlanumu *e bilo pa to nemogoče. Iz tega zasutega mesta se bo dala dobiti najboljša slika tedanje dobe.
in da bo Ludendorff dobil od njega nekaj besed, ki bi se dale propagandistično izrabiti. Ludendorffov list »Deutsche Wochenschau« pa priobčuje sedaj sledeči, odgovor: »Ekszelenca, čast mi je po nalogu gospoda državnega predsednika potrditi prejem Vašega brzo-java. Podpisan: Dr. Meissner, državni tajnik.« — Listu ni po volji ne odgovor in ne dejstvo, da ni Hindenburg osebno potrdil prejema brzojava.
Poskusne uolitue
Amerikanci si res privoščijo marsikaj, kar je pri nas v Evropi nemogoče. Sedaj, ko ne morejo pričakovati izida predsedniških volitev, je eden od velikih listov izvedel enostavno poskusne volit ve. Razdelil je 19 tniljonov glasovnic s pozivom, naj vsakdo vpiše ali ime Hoover ali pa ime Smith. Od 19,000.000 glasovnic jih je prišlo nazaj samo okrog 300-000. To je seveda popolni fiasko volilnega poskusa. Čitatelji so si mislili, naj list kroti svojo radovednost. List pa kljub temu objavlja izide svojih »voii-tev« in po njegovi objavi naj bi bilo 200.000 glasov za Hooverja, za Smitha pa samo 100.000. Vse skupaj je najbrž samo reklama za republikanskega kandidata.
Prava beseda.
Sodna razprava, publika kriči:
Sodnik: »Kdor se še oglasi, bo odstranjen iz dvorane!«
Obtoženec: »Živijo, to je prava beseda!«
Otroci drugih.
»Otroke drugih res obožujem,« je nekdo dejal v družbi, ko se je govorilo o družinah’ s številno deco.
»Potem se pa oženile,« mu je drugi nasvetoval.
Nemogoča zvestoba.
Kako naj bom možu preko groba zvesta, ko se pa hoče dati sežgati?!
Dober svet.
Draga moja, če že hočeš po poti greha, potem glej, da ne greš peš!
Tolažba.
»Zakaj tako slabe volje, gospod doktor?«
»Pacijent, ki sem ga včeraj prevzel, je umrl.«
»Čemu slaba volja? Saj bi bil mogoče tako tudi umrl!«
Henauadno maščeuanje nesrečnega soproga
Londonski sodnik Dumet je imel razsoditi v nenavadno kompliciranem sporu. Gospa Fanny Silver je tožila svojega moža Barneta radi zanemarjanja zakonskih dolžnosti in radi neprijaznega obnašanja. V obtožbi je navedla, da je postal položaj zanjo že naravnost neznosen. Leta 1925 je leto dni po poroki povila moško dete. Namesto, da bi bil mož tega dogodka izredno vesel, pa se je od tedaj popolnoma izpremenil- Čeprav živimo v isti hiši, skupaj obedujemo in večerjamo, je izjavila gospa Fanny, pa od tedaj ni mož izpregovoril z menoj niti ene besede, ki ni bila potrebna. Vrh tega me ni nikdar poklical po krstnem imenu, še manj pa povabil na sprehod. Sploh od rojstva otroka ni pokazal napram meni niti najmanjšega znaka ljubezni in je celo odločno odklonil tudi to, da bi se z menoj prepiral, kar bi vsekakor imela raje, kakor da ga gledam, kako se sprehaja po hiši, kakor da bi bil nem. Gospod Barnet je priznal resničnost te obtožbe, pripomnil pa je, da je prišlo do tega položaja samo po krivdi tašče. Odkar je namreč njegova žena rodila otroka, je tašča skoro vsak dan prišla v hišo in se ponašala, kakor da bi bila ona gospodarica. Zaman se je temu upiral, zaman svaril svojo ženo-Ko pa je uvidel, da rajše posluša svojo mater kakor njega, je sklenil, da bo odslej naprej živel, kakor da bi ona za njega sploh več ne obstojala in je zato več let molčal. Obe stranki sta tudi na sodniji trdovratno vztrajali pri svojem stališču in se nista niti pogledala. Sodnik je prišel seveda v nemalo zadrego, kako naj reši ta nenavaden spor in je končno odgodil razpravo na nedoločen čas.
Slabost močnega spola
Nedavno so stavili ne\vyorški listi svojim čitateljem sledeče vprašanje: »Ali so v Zedinjenih državah bolj gizda-vi moški ali ženske?« Zveza brivcev in trgovcev s parfumom je nato odgovorila s pismom, v katerem so zelo zanimivi podatki. V Zedinjenih državah se nad pol milijona moških poslužuje kozmetičnih in drugih sredstev za olepševanje. Ti moški so samo 1. 1927 potrošili 750 milijonov dolarjev za razna lepo-tila. Poročilo neke organizacije vlasu-ljarjev pa pravi, da si v velikih mestih Zedinjenih držav številni moški, mladi in stari, onoulirajo lase kakor ženske, Cesto se dogaja, da se starejši gospodje poslužujejo najraznovrstnejših znanstvenih masaž, upajoč, da bodo na ta način izbrisali sledove svoje starosti-
Najuečjo hišo na suetu
grade sedaj v Ne\vyorku. Visoka bo nič manj kot 242 metrov in bo imela 68 nad stropij. Evropejci si tako ogromnih hiš ne moremo predstavljati. Delavci že kopljejo temelj za tega velikana in bo stavba gotova 1. 1930. Poslopje bo veljalo 30 milijonov dolarjev-
Golobi u službi zrakoplousiua
Mchikanska letala, ki nimajo radio-aparatov, jemljejo seboj na novo otvor-jeno zračno progo Tuxpam—Tampico polobe-pismonoše. da jih odpošljejo v slučaju kake nezgode. Golobi so se baje že dobro obnesli v službi zrakoplcvstva.
Učitelj, ki uoz! solo s seboj
Učitelj Ilunnicut, ki je bil premeščen iz Seattle na Alasko, ni imel za svojo prtljago samo knjige in druga učila, tem več tudi — šolo. Ta šola je lesena ter se da zložiti in razdreti. V njej lahko sedi 28 šolarjev.
Ni za ta posel.
Oprostite, blagajniško mesto ni za Vas! Kako to?
Opazil sem, kako se zanihate za Zeppelinov let v Ameriko. To je že sumljivo.
Predrago.
Sodnik: »Ugotovljeno je, da ste tnži-telju rekli »lopov«. Ali imate še kaj pristaviti?«
Obtoženec: »O, dos?> še! Pa bi me prišlo predrago.«
ISSK Maribor stopa v prvenstvo.
V nedeljo nadaljujejo mariborska prva moštva z bojem za točke. Potem ko so nastopili v prvi letošnji prvenstveni tekmi že vsi klubi mariborskega okrožja razen ISSK Maribora, smo imeli sedaj tritedenski odmor v prvenstvu. Prihodnjo nedeljo, pa stopi na plan tudi naš prvak, ki se v svojem prvenstvenem startu sreča z ambicijoznim Železničarjem v ljudskem vrtu. Poslednja tekma te dvojice je bila šele predzadnjo nedeljo v finalu za poškodbeni fond; takrat se je posrečilo »Mariboru« šele po odmoru zagotoviti si zmago. Železničar se tega dej stva zaveda in bo napel vse sile, da dokaže svoj napredek. Rutinirano in v vseh ozirih — zlasti kar se tiče skupnosti igranja — boljše moštvo »Maribora« pri čakuje mirno svojega starta v trdnem prepričanju, da njegovo znanje ni popustilo v štirih mesecih med starim in novim prvenstvenim letom. Nedeljska igra imenovane dvojice bo prva zanimivejša prvenstvena tekma tekoče jeseni. Ako-ravno pojde tu za dragocene točke in nič manj važno razliko golov, upamo da bomo gledali lep šport, vreden sijajnega dviga mariborskega nogometa.
V predtekmi nastopita mladini Maribora in Železničarja pravtako v borbi za prvenstvo. Poslednjikrat sta si stali ti enajstorici nasproti avgusta meseca v finalu za pokal Ilirije, kjer so zmagali Železničarji v podaljšku tekme 3:2.
Silno razburjenje vlada v zagrebških, športnih krogih radi spremembe § 17. pravil JNS, ki je bila sklenjena na nedeljskem občnem zboru JNS. V bodoče zadostuje namreč za spre membo pravil navadna absolutna večina navzočih delegatov, medtem ko je bila doslej potrebna kvalificirana dvotretjinska večina. Čemu se Zagreb toliko boji te izvršene spremembe pravil? V Beogradu se je že večkrat pojavila namera in želja dobiti sedež JNSa iz Zagreba v Beograd. No in sedaj po nedeljskem glasovanju, ko je glasovalo kvalificirano število dveh tretjin navzočih de legatov za uvedbo navadne večine, lahko izvedejo Beograjčani svojo namero, kadar hočejo... Zagreb ni nikdar pričakoval, da bo razmerje glasov pri omenjenem predlogu 201:96! Zaio sedaj v silni nervozi iščejo krivcev, kako je moglo priti do tega, da je ostal Zagreb v manjšini za pet glasov. Če ne bi bili po kazali neki zagrebški klubi toliko nemarnosti — ostali so doma — ne bi prišlo do spremembe, pravijo eni. Drugi u-gotavljajo, da je kriv poraza Zagrebčanov Gradjanski, ki je prejei baje 27 polnomočij, a mu jih je bilo verificiranih le 20. Čemu se ni šlo na občni zbor z vsemi 27 polnomočji, o tem je Gradjanski dolžen dati pojasnila, vzklika dnnes gospod Ks. v »Jutarnjem listu«. Na drugem mestu pa prinaša isti list pod naslovom »Neka se znade« seznam vseh ?-0 klubov oseške opdzveze, ki so glasovali za Beograjčane ter tako »omogočili da morejo sedaj Beograjčani prenesti po mili voijl oseške podzveze, ki so glasovali zaBeo grad«. — Nikjer pa ne vpraša g. Ks. niti sebe niti JNSa, kaj je bil globlji razlog, da je pri nedeljskem glasovanju dobil Beograd tolikšno večino!
Nogomet v Ptuju.
Isti dan ko igrata v Mariboru prvenstveno tekmo »Maribor« in Železničar, se bo vršila prihodnjo nedeijo tudi v Ptuju prvenstvena igra SK Ptuj—SK Svoboda. Obe moštvi sta si enakovredni in ni mogoče prerokovati izida.
Nedeljski derby v Gradcu med Sturmom in GAKom je končal z neodločnim rezultatom 2:2. Tej tekmi, za katero se zanima tudi naše športno občinstvo, je prisostvovalo blizu 3000 ljudi. Za Sturm je zabil dva gola Dellin-ger, za GAK tudi dva gola Ptaček.
Težka odločitev.
— Kako ime naj dava svoji novi tvrdki? vpraša Žvižgovec družabnika Čiv-koviča.
— »Pri rdeči svetiljki!«
— Neumnost! To ime je za film, ne pa za trgovino! Reciva raje »Pri peterih letnih Časih«!
— Bedak! Saj so samo štirje!
— Kaj pa mrtva sezona,.,?.
Prebivališče izobčencev
(Božva).
Meseca oktobra t. 1. je stopila mariborska kaznilnica v štirideseto leto obstoja.
Za mesto Maribor je ta zavod v prvi vrsti kot večja javna in znana ustanova vitalnega pomena. Mimo tega pa ima poseben pomen za mariborsko trgovstvo, za katero prihaja kaznilnica v od-Hčni meri v poštev kot konzument.
Dalje imajo od zavoda korist v Mariboru bivajoči državni nameščenci vseh strok in zavodi, ki jim kaznilniške obrti po znižani ceni izvršujejo razna naročila. —
Kaznilnica nudi tudi ceneno delavno moč za poljska in težja domača dela.
Kljub razmeroma ozkim stikom, kijih imajo na ta način Mariborčani s kaznilnico, je vendar redkim natančneje znan njen notranji ustroj, njeno bistvo. Zato bomo v pričujočem opisu skušali seznaniti širši krog naših čitateljev z nekaterimi posebnostmi te hiše, kjer je že na stotine naših rojakov delalo pokoro za nepremišljena dejanja in kjer si bo brez dvoma še marsikdo moral hladiti prevročo kri, premišljevati med svojo in tujo lastnino itd. Saj kaznilnica je končno kakor odprt grob, iz katerega neprestano veje resnica: Danes meni, jutri tebi...
I.
Pred dobrimi štirimi desetletji sta bili moški kaznilnici Karlau v Gradcu in Ljubljani tako prenapolnjeni s kaznjenci, da nista mogli več prevzemati novih obso-
jencev. Ker ni bilo pričakovati, da bi se v doglednem času dotok kaznjencev zopet zmanjšal, je sklenila bivša avstrijska pra vosodna uprava zgraditi med Ljubljano in Gradcem nov kazenski zavod, ki naj bi po svoji obsežnosti, kakor tudi po arhitekturi in notranjem ustroju ustrezal potrebi in zahtevam modernega načina kazenske izvršitve. Stavbišče za novi za vod je bilo kupljeno od barona Rasta in nekega njegovega soseda in sicer več travniških, njivskih in vrtnih parcel na desnem bregu Drave, v Magdalcnskem predmestju Maribora. Tu je bila dograjena leta 1889. mariborska moška kaznil nica, ki so zidali pet let. V avgustu navedenega leta so bila končana zadnja stavbna dela, oktobra so vselili prve kuz nence.
Kaznilniško poslopje je zgrajeno na poseben način. Že okolnost, da je v celo s 6 m visokim obzidjem ograjeno kolonijo kaznjencev en sam dohod iz zunanjega sveta, opozarja na strogo premišljenost arhitekture, ki se je v tem slučaju omejila le na najpotrebnejše. Glavni in hkratu edini vhod vodi skozi tako zvano vhodno poslopje, v katerem so nastanjeni nadzornik straže in njegova namestnika. ki imajo družinska stanovanja, ter vsi neoženjeni pazniki. Na obeh koncih vhodnega poslopja se pričenja obzidje. Pri glavnih vratih noč in dan bdi v svoji celici paznik-vratar.
Od osme ure zvečer do šestih zjutraj je prihod in odhod za vsakega brez izje-
me zaprt. Podnevi prosto prihajajo in odhajajo samo kaznilniški nameščenci, a zasebniki, ki imajo opravka pri ravnateljstvu ali upravi, smejo vstopiti šele tedaj, ko so se vratarju izkazali s kako izkaznico, oziroma, če se »cerberusu« ne zde sumljivi. S tem pa, da so prekoračili glavni vhod, jim še nikakor ni odprta pot v notranjost hiše. Le preko preddvorja in po kamenitih stopnicah na mostovž pred stražnico in nadzornikovo pisarno lahko prispejo. Tu namreč zadenejo na močno železno pregrajo, ki straži prihod v mračen hodnik in od tam k pisarnam. Službujoči paznik prišleca še enkrat pre meri z očmi od vrha do tal, nakar vtakne ključ v ključavnico paličasttih železnih vrat in spusti človeka noter. Šele sedaj more prišlec neovirano skozi steklena vrata tja, kamor se je bil namenil. Na levi in desni strani so vrata, opremljena z napisi, ki pojasnjujejo, kdo notri uraduje.
Pisarniški oddelek zaključuje poprečen hodnik z dvema oknoma. Na tem hodniku se zbirajo vsako jutro ob osmih kaznjenci in pazniki, ki žele ali morajo govoriti s hišnim gospodarjem — višjim ravnateljem. Mnogim je na tem mestu že burno utripalo srce, bodisi iz bojazni pred kaznijo, bodisi v skrbeh pred neugodnimi novicami, ki so jih slutili, ali pa tudi v nestrpnem pričakovanju olajšanja in razbremenitve. Slednji so taki, ki gredo k višjemu ravnatelju po »slovo« in zadnje nauke za novo življenje.
Odtod vodijo zopet železna vrata v globočino zgradbe, v centralo. Teh vrat ne sme prestopiti drugi kot uslužbenec, višji sodni funkcionar, ali pa taki, ki ima jo za to posebno dovoljenje od višjega državnega pravdništva ali ministrstva
pravde. Le ob javnih kaznilniških koncertih, ki se vrše na centrali, je dovoljen vstop povabljenim gostom. Kratek, temačen hodnik spaja centralo s pisarniškim oddelkom.
Centrala napravi na nevajeno oko skrivnostno-veličasten dojem. Skozi velikanska okna v treh nadstropjih lije v prostor dnevno svetloba, ki ob solnčnem vremenu mehko obseva prazne, bele ste ne in zlasti križem razpeljane železne ograje ob mostovžih. Človeku se zazdi, da stoji v ogromni kupoli. A ko se oko znebi prvega, splošnega vtisa in jame stikati za posameznostmi, stisne srce plaha groza; zakaj nenadoma se zave, da to ni veličastna kupola, ki bi se dala njena svetla okna odpreti na tri strani sveta v brezmejno prostost, ampak da je močna železna kletka. Iz nje pač morejo splavati misli in hrepenenja tja ven proti zelenemu Pohorju, a telo, ubogo, trepetajoče telo mora ostati za železnimi rešetkami, ki so vzidane v betonski okvir teh devetih velikih oken.
S centrale se cepita v vodoravni sme* ri na levo in desno tako zvana A in B oddelka skupnega zapora, a od sredine centrale v kotu 60° takisto A ih B oddelka samotnega zapora. Iz ptičje perspektive ima ta del kaznilnice obliko polovice šesteroglate zvezde. Prostori, v katerih bivajo kaznenci, so razdeljeni na visoko pritličje in dve nadstropji. V vsakem nadstropju skupnega zapora je po ena soba za 12, štiri za 8 in ena za 4 može. V vsakem nadstroju bi torej praviloma moralo bivati 48 jetnikov, a pri sedanjem stalno visokem številu kaznencev jih je navadno nad petdeset.
(Dalje prihodnjič.)
Mat tflmi MabBfvv
donita« Ib ■Mij*)*« niuMn« •Minotm: raoka bandi SO p. «*jmanjSi maook Ota 8-—
Mali
2—1»»,4opbMnieJ« In fd«
•t t**«nInf* «S reManaoaga —eSaJa: aaafca baaada 30 p MJsmoJU —»k Ota 10'—*
Simpatična gospa
36 let stara, izurjena tudi v trgovini in gostilniški obrti, išče dobrosrčnega gospoda za skupno gospodinjstvo. — Naslov pove uprava.	2033
Damski česalnl salon
Paradiž, Koroška cesta 7 izvršuje česanje, umivanje glave, ondoliranje, manikiranje itd. prvovrstno. 2036
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po nai-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X
Velurje za damske plašče,
pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5.	1991
Bučno olje,
sveže in prvovrstno. Tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7, desni breg Drave-	2015
Oddam takoj
ali s 1. novembrom lepo solnčno sobo s posebnim vhodom v bližini parka mlademu, solidnemu gospodu ali dijaku. Naslov pove uprava lista. 1$>90
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1837
Važno za vse!
Popravila- šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
1879
Ceneno češko perle!
1 kg sivega opuljenega perja ?0 Din, napol-belo 90 Din belo 1( 0 Din. b»ljSe 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 2C0 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. PoSiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poitnine prosto. Vzorec zastonj.
Blago se tudi zamenja in ncugsjajoie vzame nazaj.
Naročila samo na Benedikt Sothsel, LobezSt.4, Plzne. tetko* Slovatke. — Pottne pošiljke raoijo iz OeSkoilovjiške v Jugosla vijo približno 10 dni.	1903
plačuje najvišje
M. GerSak & Co.
Ljubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli) Tc cfon 232«	1	p	12
VSI, KI SO Sl ŽE IN VSI, KI Sl SE NISO
ogledali bogate, izbirne zaloge
KRZNA
pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA 9
naj se fcim preje odločijo za nakup, kajti povpraševanje je veliko in najlepši komadi bodo kmalu razprodani. 1787
Hodna trgovina
ANTON PAS
Maribor, Slovanska ul. 4
Potrebščine za krojače in šivilje
Baržun
v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	•	u.
Samo Din 26—28 plačate za podplatatije ženskih čevljev in Din T—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy,'Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Grozdje »Izabela«
na prodaj — kg 4 Din. — Studenc!, Slomškova ul. 17.	2030
z motorno žago se priporoča
Karol Kresnik
DrZavna mta St, 20
Zastopniki se Iščejo I
Javna dražba!
Dne 26. oktobra 1928 ob 3. uri popoldne se vrši v Frančiškanski ulici št 17 prisilna dražba nagrobnih kamnov, različnih cementnih plošč in cevi, dveh konj, dveh težkih vozov, ene železne blagajne, pisalnega stroja, moškega kolesa, pisalne mize i. t. d., nakar se interesentje opozarjajo.
TAPETH8K
OSKAR U/ISTAK
Maribor, Koroltuva u. 4
se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. - Izvršuje popravila tudi na domu.
aHKHHESHHH
Spomnite se CMOS
asBraBBsase;
W aseiiMO
In kremo xa čevlje, motvoz, vrvarske izdelke, pletenine, drobnarijo, parfumerije, papir In šolske potrebščine, baterije, žepne svetlljke itd.
Na debelo in drobno priporoča
DRAGO ROSINA, MARIBOR.
Vetrinjska ulica St. 2« sros
Bogomir Divjak
MARIBOR
Trgovina z dvokolesi in pnevmatiko, tam dobite tudi vse sestavne dele.
Isto-
Glavno zastopstvo svetovnih koles
Waffenrad-Steyer
Mehanična delavnica z električnim pogonom za popravila dvokoles in motociklov. Lastna poniklovalnica, bakranje in emajliranje.
Trgovina: Glavni trg 17 Delavnica: Ključavničarska
ul.
1590
Št. 1
izdaja Konzorcij »Jutra«
v Ljubliani: predstavnik izdajatelja tn urednik: Pran BrotoviJv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detelav Mariboru.