265. številka. Ljubljana, v četrtek 19. novembra._XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MU [shaja vsak dan sveeer, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oge rsk e dežele za vse leto lf> gln\, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje detel e toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah št. 1*2. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admiuiatrativne stvari. Deputacija koroških Slovencev na Dunaji. Navadna taktika nasprotnikov naših, kadar govore* o težnjah naroda slovenskega, je de vedno ta, da trdijo: Narod v svoji celoti je miren, on želi v miru živeti s svojimi sodeželani, le nekateri vročekrvni, brezvestni in častihlepni hujskači ga vznemirjajo. Take in jednake priimke dajejo na-sprotniki požrtvovalnim domoljubom, ki so budili in še bude narod slovenski. Posebno rado se je to uporabljalo, kadar se je govorilo o tužnih naših bratih onkraj Karavank, ki so se najpozneje probudili in najdalje spali v narodni nezavednosti. O koroških Slovencih bo je že sploh mislilo, da so narodno mrtvi, da so izgubljeni. Smatralo se je le še za uprašauje ČaBa, kdaj bode ponemčen poslednji koroški Slovenec, kdaj bode nastal večni mir nad grobovi prvotnih prebivalcev tužnega Gorotana. Ali motili so se vsi taki zli proroki. Koroški Slovenec se je prebudil, junaško začel se je potezati za svoje narodne pravice, akopram do sedaj, žal, ni mogel doseči mnogo. Najbolji dokaz za to, kako neosnovana so vsa nasprotna trdila, da bo koroški Slovenci zadovoljni b svojim sedanjim stanjem, je deputacija njihova, katero so poslali na Dunaj, da na merodajnem mestu oglasi pritožbe in želje naroda slovenskega na Koroškem. Zuamenito je to, da je koj četrti dan po govoru naučnega ministra Gauča šla deputacija koroška na Duuaj ter bode predložila izborno sestavljen memorandum in ga podkrepila tudi ustno. Možje, ki so v tej deputaciji, so slovenski veljaki in korenjaki, ki ne bodo molčali in povedali marsikatero britko reBnico, kako se godi koroškim Slovencem, katerim se je toliko boriti za pravice, zajamčene jim po temeljnih državnih zakonih. Odposlanci koroških Slovencev so gospodje: Franjo Muri, posestnik, deželni poslanec, župan in načelnik krajnemu šolskemu svetu pri Jezeru. Luka Frustuk, posestnik, župan in član krajnega šolskega sveta v Žabnieah. Franjo Kobentnr, posestnik iu načelnik LISTEK. Kneginja Ligovska. (Odlomek romana M. J. L o r m o n t o v a , poslov. V r b a n o v.) .Daljo.) Sicer mi pa še uobena odevetela devica ni zaupala misli in čutil, ki so jo vznemirjale po dolgem plt'Hu ali kaki drugi večerni zabavi, ki je sama v sebi premišljala svojo preteklost, preštevale vso razkritja ljubezni, katera jo poslušata kedaj ali s prisiljeno hladnostjo, s prisiljenim smehljanjem — ali s pravim veseljem, katera pa neso imela drugih posledic, kakor kakih deset nepotrebnih vrst v albumu ali maščevalue epigrame, katere je mej dolgo ma-zurko odklonjeni oboževatelj vrgel za njen »tol. Toda jaz mislim, da tuke misli morajo biti težke, neznosne za samoljubje in srce, če je dotičnica res ima, kajti prirodopis je pridobil dandanes jeden nov razred, razred žensk brez srca. Da bi ložje uganili, kaj je mislila Elizabeta Nikolajovna, prisiljen sem, kar mi je pa jako žal, puvedati vam nekatere podrobnosti iz njenega življenja, prisiljen sem to storiti tem b olj, ker drugače tudi sledečih dogodkov razumeti ne moremo. Hodila se je v Petirburgu in krajnemu šolskemu svetu v Št. Jakobu v Rožni dolini. Lukež Kotnik, posestnik in župan v Tolstem vrhu J. Service)j, župnik z Rebra, in Martin Štih, posestnik, župan in načelnik krajnemu šolskemu svetu v Št. JanŽu v Rožni dolini. Ta deputacija došla je na Dunaj predvčerajšnjim zvečer in bode poaetila ministerskega predsednika, naučnega, pravosodnega in poljedelskega ministra in jim potožila težnje svoje. Slovenski poslanci izvolili so izmej sebe grofa II o h e n \v ar ta , dr. Ferjančiča, Kluna in Šukljeja, da uvajajo deputacijo pri posamnih ministrih. O dosedanjem postopanji deputacije koroških Slovencev poroča nam nas Dunajski dopisnik tako-le: Danes 17. t. m. v jutro dospela je deputacija v zbornico in se je predstavila grofu Hohe nw ar tu, na to pa se je podala pod vodstvom naših državnih poslancev dr. Ferjančiča, Kluna in Šuklj eja k poljedelskemu ministru grofu P a 1 ke nh ay n u. Prosila ga je, da bi izvolil pri nastavljanji potovalnega učitelja za gospodarska predavanja ozirati se na to, da zna dotičnik slovenski, kajti pri takih shodih vedno večina poslušalcev kmetskega Btanu nemški niti ne ume in shodi radi tega ne prinašajo nikake koristi. Dokler pa nastavljenje takega učitelja ni mogoče, naj se naroči učitelju g. Pire u iz Ljubljane, da bodi na Koroško predavat. Grof F al k e n h ay n je na to odgovoril, da nastavljanje potovalnih učiteljev ne spada v njegov delokrog, nego da jih nastavljajo kmetijske družbe. Pač pa se zgodi mnogokrat, da ima ob takih slučajih tudi minister govoriti kako besedo, in on bode, kakor doslej, i v bodočnosti v takih slučajih delal na to, da se nastavljajo potovalni učitelji, ki umejo jezik, v katerem jim je poučevati svoje poslušalce. Nadalje posetila je deputacija ministra pravosodja, grof* Schonborn a, b kateremu jo je uvel poslanec dr. Ferjančič. Kakor njegov tovariš, tako je tudi grof Schonborn zelo prijazno vsprejel deputacijo, ki mu je potožila, da se slovenščina izvzemfii prav redke slučaje pri sodiščih prav nič ne rabi. Še vedno in v velikem številu nahajajo se v še nikdar ni potovala kam iz tega mesta. No, jedenkrat je bila odšla za dva meseca v toplice v Revel. To pa sami veste, da Revel ni Rusija, in zatorej ua njeno Peterburško vzgojanje to potovanje ni imelo nobenega upliva. Pri nas v Rusiji so iz navade francoske madame, v Peterburgu jih zlasti več nemajo. Angličanke njeni stariši najeti neso mogli, kajti Angličanke so drage. Nemke vzeti tudi ni kazalo. Dog ve, kakšna se dobi, tukaj je toliko vsakeršuih . . . Elizabeta Nikolajevna je tako ostala brez madame. Francoski se je naučila od matere, še bolj pa ud gostov, kajti od otroških let je bila pri materi v salonu iu poBtušula vsakovrstne reči... Ko je dopolnila trinajst let, najeli so jej učitelja za nekaj ur na teden, v jednem letu je dovršila učenje francoščine ... in začela so je svetna vzgoja. V njeni šoli stal je glasovir, pa nikdo ni slišal, da bi kdaj igrala na njem . . . Plesati naučila se je na otroških plesih. Romane začela je čitati, da je le slovkovati znala in čitala jih je čudovito hitro . . . V tem je oče njen precej podedoval, hkratu pa dobil boljšo službo, živeti je torej začel javueje. Petnajstletno deklico so jeli voditi na javne plesove in izdajati jo za sedemnajstletno devojko, katera pogojna starost se potem ni premenila do petindvajsetega leta. Sedemnajst let je začetna točka, ki slovenskih okrajih sodniki, ki slovenski ne govore, komaj malo umejo ali celo niti tega ne. Radi tega poslužujejo se Se vedno tolmačev pri sodiščih, ker se ne morejo sporazumeti s strankami. Na to po-samniki navajajo primere iz lastne skušnje in navajajo, da se slovenski zapisniki na Koroškem nikjer ne pišejo. Grof Schonborn navel je v odgovoru, da pozna razmere na Koroškem tudi izvenuradno, po pritožbah poslancev, a k or a v n o nimajo koroški Slovenci svojega poslanca. V svojem območji ozira se na to, da če le možno nastavlja sodnike slovenščine vešče. Nadalje uprašal je odposlanca gosp. Štiha, če se tudi v kazenskih zadevah zapisniki ne pišejo Blovenski, na kar je ta odgovoril, da ne. Minister je na to z glavo zmajal in je deputaciji zagotovil, da bode strogo na to pazil, kakor je že tudi poslancem povedal, da se obstoječi zakoni izvajajo v pravem zmislu, in da bode, če se mu naznanijo slučaji, v katerih se je nezakonito ali protizakonito ravnalo, take slučaje takoj odpravil. Dne 18. t. m. podala se je deputacija k mini-Bterskenm predsedniku in k tinančnemu ministru. Ob 2. uri popoludne veli so jo nadi poslanci gg. doktor Ferjančič, K lun inšuklje k miniBterskemu predsedniku grofu Taaffeju, pri katerem vspre-jemn je bil navzočen tudi minister nauka in bogoslužja baron Gautsch. Uraljivo je, da je bila situvacija poslednjega radi zadnjega nastopa njegovega nasproti našim poslancem v tem slučaju nekoliko sitna, kar se je dalo razvideti iz njegovih odgovorov in v kretanji ob tej priliki. Ljubše bi mu bilo pač, da naših poslancev ni bilo navzočih, ker bi bil njegov položnj mnogo lažji, in bi ne bil toli vezan dati določnih odgovorov. Deputacija je zahtevala, da se minister odločno izjavi, se li hoče ozirati ua to, daseslovenščinukotučni jezik uvede vsekako v ljudske šole. Minister pa je iskal izgovorov in končno izjavil decidovano, da zagotovi rešitev njemu predloženih rekurzov v zmislu zakona, a meni, da zahtevajo koroške razmere, da se jemlje ozir na celo vrsto raznih dogodkov. Na odločno se da raztegniti, kakor elastični hlačniki. Elizabeta Nikolajevna ni bila grda — bila je celo jako zanimiva. Pledost iit suhost sta zanimivi, ker so Francozinje blede, Angličanke pa suhe . . . Treba je omeniti, da se lepota bledosti in suhosti nahaja le v ženski domišljiji in da tukajšnji moški pritrjujejo ženskam v tej stvari le iz prijaznosti iu pa zaradi tega, da se jim ne očita ne-uljudnost. Ko je stopila prvi pot na parket, je takoj imela častilce . . . To so bdi ljudje, ki ljubijo vse novo, ki hodijo ooslušat le nove pesmi in ki Čitajo ie o o.t romane. Te so zameni li drugi, kateri so hodili zanjo, da bi vzbudili ljubosumje ohlajajoče se ljubice ali pa zbadali samoljubje kake trde kra-8otice. Za njimi prišla je tretja vrsta obožateljev, ljudje, kateri se zaljubijo, ker nemajo druzega delati, da morejo prijetno prebiti večer, kajti Elizabeta Nikolajevna je pridobila spretnost svetnega govorjenja. Bila je jako ljubezniva, malo šaljiva, malo sanjarska ... Ti obožavatelji so se drugim zdeli jako dolgočasni . . . Jeden je bil od obupnosti dolgo bolan, drugi so se hitro potolažili . . . Tako je tekel čas. Skušnje so jo zniodrile in spametovale. Vse je nekako drzno pogledovala, govorila je smelo, zaruduvula ni ob dvomiselnih govorih in po- upražaoje glede rešitve uloženih rekurzov jet ako-pram nerad, odgovoril, da bode v par tednih redil došle rekurze. Najnovejše pa je odposlal deželnemu šolskemu svetu v pretres in je bode, kakor je zagotavljal, rešil popolnem v zmislu zakona. Deputacija je prosila tudi za uvedbo novega abecednika, to je druzega, nego je sedaj določeni, na kar je minister odgovoril, da bode omenjeni abecednik predložil strokovnjakom v presojo, in v slu-čaju, da se jim vidi neumesten, ukrenil potrebno, da se ne uvede. Na željo, da se nastavi na učiteljišči slovenščine zmožen učitelj, odgovoril je, da je mesto že od lani razpisano, a da se ne oglasi uikaka kvalitikovana moč. V zadevi pritožbe, da niti učitelji niti šolski nadzorniki ne umejo slovenščine, odgovoril je minister, da je ob sobi umevno, da bode vedno gledal na to, da no bodo le nadzorniki temveč tudi učitelji v okrajih in na šolah, kjer se tudi le deloma poučuje slovenski jezik, slovenščine popolnem zmožni. Mini^terskega predsednika je deputacija prosila, da tudi v svojem območji nastavlja slovenščine zmožne uradnike. Na ugovor: Dajte mi jih! — b strani grofa Taaffe-ja, odgovorila je deputacija, da so tudi na Koroškem taki, ki umejo slovenski, a da deželua vlada že poskrbi, da je prestavijo v popolnoma nemške kraje. Pri tem je tudi navela okrajnega glavarja, rodom iz Kranjskega, ki je po-poluem vešč slovenščine, a službuje v okraji, kjer ne stanujejo Slovenci. S tem opravila je deputacija glavno svojo nalogo. Toliko poročalo se nam je z Dunaja. Želimo prav iskreno, da bi deputacija koroških Slovencev dosegla naibolji uspeh, da bi se ji posrečilo prepričati merodajne kroge, da koroški Slovenci še žive, da se čutijo Slovencu in da je njih vseh iskrena želja, da žive kot Slovenci, kakor so živeli njih pradedje ua nekdaj čisto slovenskih koroških tleh, katera bi zdaj po mnenji nekaterih nemških zagrizenih nasprotnikov komaj imela prostora za grobove slovenske. Težaven je boj koroških bratov, delati jim je za življenje ali smrt narodno, zatorej naj bodo preverjeni, da so na njihovi straui simpatije vseh Slovencev, ki z globokim zanimanjem zasledujejo ta boj koroških Slovencev za svoj obstanek. Na njihovi .strani so simpatije vseh, ki ljubijo pravico in žele njeno zmago. Sloveusko časopisje pa bode kakor doslej po vzdigovalo svoj glas vselej odločno v obrambo bratov svojih, in ne bode dato nasprotniku pridobiti niti pedi svete zemlje pradedov slovenskih ter bode z moraličuim uplivom svojim stalo vedno na strani pravice, katera mora konečno zmagati, ako bode sleherni sin naroda Btoril svojo dolžnost. Slovenski Gorotan se je prebudil, nas vseh sveta dolžnost je paziti, da ne opešajo junaški borilci v nejednakem boji. Koroški Slovenci stopili so s to deputacijo odločno na noge, pokazali bo, da ni res, kar trdijo nasprotniki, zatorej ne dvomimo, da bode imel ta njih korak le dobre posledice, kar želi vsak pošten Slovenec. V to pomozi Bog i sreča junaška! gledov. Okrog nje so se ovijali lepo rudeči mladeniči poskušujoči svoje moči v slovesnem besedičenji in posvečujoči jej prve skušnje strastnega govorništva. Oj, pri teh je bilo še manj upnnja, kakor pri vseh prejšnjih. S hudo nevoljo in hkratu s tajnim zadovoljstvom ubijala je njih nade, ustavljala s pikro šalo toke njih govorništva. Kmalu so se preverili, da jo nezmagljiva in čudna ženska . . . In nazadnje je za Elizabeto Nikolajevim nastopila najmučnejša doba, ki je najnevarnejša srcu odcv6-tujoče žemute . . . Bilo je v teb leti, ko hoditi za njo se še neso sramovali, ali zaljubiti vaujo je pa bilo že težko. Bila je v letih, ko se kakemu brezskrbnemu zlikovcu no zdi več greh za šalo zagotovljati jej, kako je strašno zaljubljen v njo, da bi jo potem osramotil v očeh njenih tovarišic in tako sebi pridobil več veljavo ... da bi vsem zagotovljal, kako je zatelebana vauj, kako se mu smili, pa se je znebiti ne more . . . uežuo se jej laskal, glasno je pa zba-dal . . . Kevicu, sluteč, da je to poslednji obožavatelj, skuša ga brez ljubezni iz samega samoljubja dolgo obdržati pri svojih nogah . . . Zastonj, veduo bolj iu bolj se zamotava, nazadnje ostanejo le Banje o možu, o kakem možu . . . samo sanje. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 19. novembra. Državni zbor. Državni zbor bil je precej razburjen zaradi izrednega postopauja, kajti drugače ni imenovati borznega manevra, kateri je uprizoril „Wiener Tagblatt" in v zadnji seji stavili so te zadeve tičoče se interpelacije vse državnozborske stranke. Inter-pelovali m P I ene r, Javor s ki, Heilsberg, Kaizl, dr. Ferjančič in baron Morsev, doktor Steinvvender, dr. Lueger in Hane k. — Na dnevnem redu bilo je nadaljevanje proračunske razprave, in sicer proračun deželnobrambenega ministra. Deželni zbori. Iz začetka se je nameravalo sklicati deželne zbore koncem meseca decembra, a grof Kalnoky, ki bi rad imel, da stopijo nove trgovinske pogodbe v veljavo dne" 1. februvarja 1892, napovedal je s tem, da se mora za državni zbor določeni program spremeniti. Vlada namerava sklicati deželne zbore le v toliko, da bodo provizorno dovolili proračune za prihodnje leto, a pravo zasedanje deželnih zborov začelo bi se Šele meseca aprila. Grof Klam-Martinlc. Grof Rihard Klara-Martiuic, ki je, kakor smo javili te dni, umrl, bil je odličen pristaš čeških veleposestnikov. Za stranko veleposestnikov je smrt Klam-Martinica hud udarec, kajti baš pokojnik bil je res narodnega prepričanja (seveda v kolikor je zahtevati od visokega fevdalnega aristokrata) in uekako zastopnik narodnih smotrov mej akupiuo zgol stanovske interese zastopajočih veleposestnikov. Ta skupina bode Klama Martinica težko pogrešala, kajti v kratkem se bode moralo odločiti, jeli so veleposestniki integrujoč del naroda češkega, ali samo in jedino zastopniki svoje kaste, kateri so se zavezali celo z najhujšimi narodnimi nasprotniki, samo da bi dosegli svoj cilj. Staroceška stranka. Zaupni možje staročeške stranke imeli bo preteklo soboto drugi sestanek ter se dogovarjali glede priprav za občni shod staročeške stranke. Shod se bode vršil dne 29. novembra, a zaupni možje stavili bodo, kakor smo že javdi v svojem času, predlog, da naj deželni poslanci Btaročeški obdrže svoje mandate. Kakor vse kaže, bode ta shod zelo buren, kajti staročeška stranka izgubila je še ono malo zaelombe, kar je je imela v narodu, zaradi tega, ker ni mogla pregovoriti grofa Taaftea, da bi do volil notranji uradni jezik češki. Tedaj je vse odvisno od udeležbe, kajti čim več zastopnikov naroda se bode shoda udeležilo, toliko gotoveje je pričakovati staročeške stranke poraza. JTemško-liberalno sieparstvo. Moralna izprijenost nemško-liberalnega novinarstva pokazala se je posebno jasno te dni na Dunaji. Vsled cesarjevega govora delegacijama in vsled izredne avdijencije, katero je imel načelnik poljskemu klubu, vitez Javorski, nastala je zlasti v finančnih krogih velika vzuemirjenost, katero je porabil tudi baje z našo vlado v zvezi stoječi židovski list „\Viener Tagblatt". Ta list raznesel je veBt, da se je cesar izrazil nasproti Javorskemu jako peBemistično o vnanjem položaji in da je rekel : Vsled lakote na Ruskem je vojna gotovo. — To poročilo \zbudilo je grozen, uprav nepopisen strah na borzi in papirji so padali v vrednosti strahovito Znamenito je to, da je Rotschild kupoval vse, kar se je dobilo in naredil na ta način velikansk „g'schaft", imel namreč več milijonov dobička. Poljski klub je izjavil, da je vse, kar je poročal „\Vieuer Tagblatt" izmišljeno, a ta list je nasproti temu prosil državno pravdništvo, naj začne preiskavo. Radovedni smo, kdo bo končno spoznan za prouzročitelja temu sleparstvu. Kalnoki/jev ekspose in Francozi. Kalnokyjev eksposo o vnanji politiki avstro-ogerski, ki smo ga priobčili v primernem izvodu v včerajšnji številki našega lista, vzbudil je seveda tudi pozornost vnanjih političnih krogov. Glasilo francoskega ministerskega predsednika „Journal des Debats" pravi o tem tako: Besede grofa Kalnokyja so sicer miroljubne, ali vender ne v tisti meri, kakor Rudinijeve ali Salisburvjeve. Kalnoky para-frazuje prestolni govor, ki je sicer resen, nikakor pa ne tako tragičen kakor dokazujejo nekaterniki. Sicer je pa to že star običaj, da vsi ministri, kadar hočejo denarjev, govore navadno z jako umerjenim optimizmom Z ozirom na to, da so se razširjala o Kalnokvjevih in cesarjevih besedah jako vznemirjajoča poročila, vidi se nam ta karakterizacija položaja najbolj srečna. V n a nje drža tč. Stambalov, Minister Kalnoky govoril je v delegacijah tudi o povoljnih razmerah v Bolgariji. Kako povoljne da bo te razmere, vidi se lahko iz tega, kako gospodari Stambulov: Morilcev nesrečnega Belčeva še dandanes niso dobili, zaprtih je pa na stotine oseb, mej njimi tudi Petico Karavelov, a sodbo le ni in je ni. To je povsem umevno. Stambulov ve, da hrani Karavelov mnogo takih papirjev, kateri bi, da pridejo v javnoBt, mogli njemu jako škodovati. Da zveze torej Karavelovu roke, vrgel ga je v zapor,, in ga drži ondu brez sodbe; gre se samo za to, kdo bode delj vstrajal, ali Karavelov ali Stambulov. In to zove nas minister vnanjih zadev „povoljne razmere.* Francija. Pričakovane ministerske krize torej na Francoskem le ne bode. Štirideset članov desnice dogovorilo se je v četrtek, da ne bodo podpirali radikalne stranke Clomenceau-a in njenih teženj, ovreči sedanje mintsterstvo in sicer zategadelj ne] ker velikih političnih uprašanj in važnih gospodarskih zadev ni podrejati malenkostnim prepirom. Ko bi se to zgodilo, zavlekla bi se debata o novih carinah prav po nepotrebnih in bi zakon ne mogel" stopiti v veljavo dne 1. februvarja 1892 — Kakor se čuje, stavili bodo radikalci interpelacijo o vnanji politiki in bode o tej gotovo huda debata, ki pa, vsled omenjenega ukrepa monarhistične stranke, ne' bode imela nobenega pomena. Kriza na Itumunskem. Rumunska ministerska kriza rešila se je začasno; zmagal je Vernescu s svojima kandidatoma Vericeanom in Blarembergom, a Še le potem, ko nikakor ni bilo doseči sporazumljenja mej konservativci in juministi. Blaremberg je odločen privrženec Rusije in komaj leto dni je tega, kar je v narodni zbornici jasno in brezdvojbeno povedal, da je po njegovi sodbi Rumunije največja neBreča — kralj Karol, ki bi rad zvezal Rumunijo s trojno zvezo. Pristaši trojne zveze zo vsled tega, kar poparjeni. Dopisi. X Dunaja 17. novembra. [Izv. dop.] V soboto 14 t. m. imelo je podporno društvo za slovenske visokošolce svoj občni 2bor. Zbralo se je lepo število Dunajskih Slovencev. Gospodom državnim poslancem ni bilo mogoče udeležiti se seje, ker so imeli ta večer važno posvetovanje.JZato pa nas je jako iznenadil in razveselil s svojim prihodom milostljivi knezoškof dr. Napotnik iz Maribora. Gospod knezoškof se je prvi mej našimi visokimi dostojanstveniki oglasil kot ustanovni!« in društvo si ga je zbralo tudi za prvega častnega uda. Kako iskrene simpatije goji „do tega vse hvale in vse podpore vrednega društva," pokazal nam je s svojim po obliki in vsebini dovršenim govorom. Globok utis so napravilo na vse navzoče udo njegove besede o veliki potrebnosti podpornega društva in ne meuj na dijake, katere je opominjal, naj se kažejo podpore vredne s primernim življenjem in učenjem. Iz celega srca so pa tudi vsi navzočniki pritrjevali sivolasemu predsedniku gosp. Navratilu, ko je kratko in jedrnato nupil Slomšekovemu nasledniku. V svojem poročilu mogel je tajnik g. Jereb povedati, da društvo lepo napreduje in si pridobiva vedno več prijateljev, ali tudi število prosilcev in ujihove potrebe se vedno množijo. NaglaŠal je g. tajnik, da še manjka mnogo rojakov, od katerih bi društvo moglo pričakovati pomoči. Obilno je društvo podpirala častita duhovščina. Kako važno je društvo za ves slovenski narod, kaže pač pomanjkanje Slovencev v raznih strokah, saj že za uaše sređuje šole niti suplentov nimamo več zadosti. Kako čudno bo to sliši, če pomislimo, koliko filozofov je mej Slovenci nekdaj bilo ! Iz poročila blagajnika g. dvornega kapelana dr. Sedeja bodi omenjeno, da je društvu pristopilo sedem novih ustanovnikov in sicer gospodi: Prevzv. g. dr. A Zorn, knezoškof Goriški; gospodje Ferk, zdravuik v Mariboru; Ivan Perdan, predsednik trgovinske zbornice v Ljubljani; Vaso PetričiČ, podžupan Ljubljanski ; V. Pfeifer, državni in deželni poslanec ua Krškem ; Viktor Rohrmann, trgovec v Ljubljani, Ivan Šabec, trgovec v Trstu; slavna kmetijska posojilnica na Vrhuiki plačala je drugo polovico ustanovnine. Teh 400 gld. mora se naložiti k glavnici. Letnina 85 darovalcev je znašala 641 gld. 12 kr. Vsa društvena imovina predstavljala je lepi znesek 37G5 gld. 54 kr. Izdalo so je za podpore v obednicuh 343 gld. 14 kr., v denarju 316 gld., z drugimi stroški 703 gld. 7 kr. Ostalo je po takem društvu v gotovini 3062 gld. 47 kr. K temu še pride volilo 1000 gld. pokojnega Fr. Kotnika. Predsednik in ves stari odbor so bili voljeni z aklamacijo na novo. Revizorjem bb je pridružil g. dr. K. Sežun, advokat na Dunaji. Tajnik in blagajnik sta izrekla prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom učeče se mladine in prosila novih darov. Odbor ponavlja to prošnjo tudi ■V Dalje v prilogi. ""^M Priloga „Slovenskenm Narodu" St. 265, đnć 19. novembra 1891. javno. Letno poročilo izide takrat še ob novem letu, ali v prihodnje bode društveno leto se pričelo in končalo b šolskim lotom. Naj oam torej blagi rojaki prihitijo kar najhitreje 8 svojo pomočjo, ker letos se je pojavilo toliko prosilcev, da se jim je že za oktober in november razdelilo 286 gld., to je več nego četrtina vseh lanjskih stroškov. Darovi se kakor dosedaj naj pošiljajo blagajniku 5. g dr. Franu Sedej-u c. in kr. dvornemu kapelanu in ravnatelju v Avgustineji (I. Augustinerstrasae 7.) Komur je pri srci vsestranski napredek slovenskega naroda, naj ne pozabi slovenskega podpornega dru štva na Dunaji! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 17. novembra. Predseduje župan gosp. Grassel I i* Nuvzoč-nib je 25 odbornikov. Overovateljema zapisniku današnje seje imenuje gosp. župan mestna odbornika K a j z e 1 in Tomšič. Župan naznani, da bode presvetla cesarica (Zborovalci ustanojo raz sedeže) 10. t. m. praznovala svoj godovni dan. Izprosi si dovoljenje občinskega zastopa, da se s posredovanjem gospoda deželnega predsednika izrazijo najsrčnejše čestitke presvetli cesarici Elizabeti k nje godovnemu dnevu. (Dobro 1 Dobro!) Župan gospod Grassel li naznani, da se je pred kratkim mudila deputacija občinskega svetu Ljubljanskega ua Dunaji, da se je razgovarjalu s centralnim oblastveni o odpravi vojaške bolnice in oskrbovalnice iz Bredine mesta. Z veBeljem naznanja gospod župan, da je gospod vojni minister obljubil pospeševati namero občinskega sveta Ljubljaustiega, ker se strinjajo s potrebami vojaštva. Mnogo je torej upanja, da se stara želja, odprava vojuške oskrbovalnice in vojaške bolnice s sedanjega prostora, le uresniči, kar bode občinski svet gotovo z radostjo vzel ua znanje, kajti potem bode mogoče, da se Ljubljansko stolno mesto na tem kraju krasno razširi. Gospod župan prosi, da občiuski svet to poročilo vzame na znanje. (Dobro! Dobro!) Mestni odbornik dr. Stare poroča o izpre-membi pravil mestue hranilnice, kakor je iste zahtevala c. kr. deželna vlada in nasvetuje, da se vsprejmo in da se nova pravila razglate kakor hitro jih c. kr. deželna vlada odobri. Predlog obvelja. Mest. odb- dr. Tavčar poroča za persoualui in pravni odsek o mestne hranilnice dopisu glede poslovne dobe upravnega odbora iu nasvetuje, naj občinski svet določi, da se tista konča dne 1. oktobra 1892. 1. Predlog obvelja. Mest. odb. dr. Tavčar poroča o peticiji mesta Upave glede obdačenja bančnih podružuic. Mestni svet v Opavi vabi občinski svet Ljubljanski, naj bi se i on pridružil tej peticiji ter naglasa, da dotične bančne podružnice ne plačujejo davkov torej tudi ne deželnih in mestnih priklad v mestih kjer poslujejo, nego zgolj v mestih, ker imado svoj sedež, tuko \t činoma ua Duuaji, v Pragi itd. Po ročovalec pravi, ako bi peticija mesta Opave dosegla kaj uspeha, gotovo bi to bilo le v korist tudi Ljubljanski občini, zatorej uasvetuje, naj se mestnemu magistratu naroči, da izjavi, da so pridruži prošnji mesta Opave tudi Ljubljansko stolno mesto. Mest. odb. Prosenc se temu predlogu protivi. Ta prošnja pripada tistim nesrečnim peticijam, katere je „Vervvaltungsgerichtshof (sloveuskega izraza so govornik ni spomnil!) odbil. Zatorej je on proti predlogu. Poročevalec dr. Tavčar pravi, da je mest. odb. Prosenc vso zadevo zmešal. Bankam je pač vse jedno, kje plačujejo svoj davek, ali na Dunaji, v Prugi ali pa v Ljubljani. Če pa ima plačati banka „Slavija" ali pa „Unio catholica" 200 gld. davka s prikladnim vred in ostane od tega denarja 50 gld. v Ljubljani, je to za Ljubljansko mestno bi aga j ni CO koristno. Pri glasovanji se vspiejtne predlog, da se občinski svet Ljubljanski pridruži peticiji Opavski. Mest. odb. cea. svetnik Murnik poroča glede stavišča za poštno iu telegrafsko poslopje Trgovinsko ndnisrerstvo je odobrilo prostor ua Cesarja Jož« fa trgu in v državnem zboru skleuil se je o tej zadevi zakon, katerega je presvetli cesar odobril. Mosto oddalo jo za poštno poslopje 2000 □metrov, za katere bode dobilo 10 000 gld. od poštnegu ravnateljstva. Potrdilo se je v ponudbi, da stolno- mesto Ljubljansko le težko prinaša to žrtev in odda Cr-aarja Jožefa trg, da se večinoma zagradi. Stori se to le v dokaz, da hoče biti občinski odbor zahtevam trgovinskega ministerstva na sproti postrežen, da se sploh omogoči novo poštno in telegrafsko poslopje v Ljubljani. Te sklepe storil je občiuski svet dvakrat, in sicer z 19 in 18 glasovi. Da poštni erar zahteva sedaj 64 n metrov Yeč, namreč 20G4 □ metrov, to nikakor ne ovira prej storjenih sklepov občinskega sveta, zatorej nasvetuje poročevalec, da se odstopi poštnemu vodstvu 2064 Qmetrov na Cesarja Jožefa trgu za zidanje poštnega in telegrafskega posloj>ja in se magistratu naroči, da ukrene potrebno. O teh predlogih prične se dolgotrajna in deloma jako burna debata. Mestni odb. prof. Toma Zupan pravi, da je nasprotuik zazidanja tega (Cesarja Jožefa) trga. Naši predniki bili so bolj oprezu i si pridobiti proste prostore, nego je to sedanje prebivalstvo. Pred 100 leti je bil prostor Cesarja Jožefa trga popolnem zazidan in tako zvana frančiškanske vrata Ljub Ijanske trdnjavo dvigale so se tam, ko je ue daleč bil mlin ob Ljubljanici pri mesarskem mostu. A prišla je francoska invazija in maršal Marmont, kateri jo hotel imeti prostor za male revije svojih vojakov, odstranil je zidovje ob temu trgu in proBt je bil. To jo storil tuj general. A upraSanje je, se li bode Še kdaj našel kak Marmoot, kateri bode osvobodil še jedenkrat Cesarju Jožefa trg V Naj bi se zidanje poštnemu poslopja zavlačilo še 15 do 20 let, bolje je, nego da bi Cesarja Jo žela trg bil zazidan za 100 ali 200 let. Trdi se in trdilo se je, du ni dobiti druzegu prostoru, kamor bi se postavilo novo poštno in telegrafsko poslopje. Jaz zmatram to zgolj za frazo. Ako, kakor je v tem slučaju potrebuo, delujejo tako rekoč štiri velesile, potem se bode za tako monumentalno zgradbo že dobil drug prostor. Najbolje bi bilo, da se razširijo špitaibke ulice, in tu je kresijsko poslopje. Tudi Češkotov prostor bi dobro ugajal in mestni prostori kjer so doBlej naše menažerije „pod Tivoli" so prav pripravni za novo poslopje, če se trdi, da na Cesarja Jožefa trgu ni nič estetičnega, se temu pruv lahko opomore. Ljubljanski grad nad njim obzida se naj z lepimi vilami in krasen bode ta proBtor. Govornik končno zahteva, da naj zapisnikar v zapisnik zapiše, da je on proti zazidanju Cesarja Jožefa trga, ker bi ga bilo sram, ko bi se reklo, da je glasoval za zazidanje tega prostora. Mest. odb. Prosenc misli, da so mestni odborniki, ko so oddali prostor za zidanje na Cesarja Jožefa trgu za poštno poslopje, glasovali zato le s solzami v očeh (Smeh.) On (Prosenc) glasoval je tudi za ta predlog, a le zaradi tega, ker je to dvorni svetnik Koch zahteval. (Ponovljeni smeh.) Če bi se bilo takrat vsukimu mestnemu odboruiku pogledalo z očaii v srce . . (Klici: Oho!) Mestni odbornik doktor Tavčar kliče oho! (Doktor Tavčar: „Jaz ne!" Veselost) No potem ne bi bili glasovali za predlog (Veselost) Maiijin trg lahko bi se reguloval, Kantova ali lekarnika Majer-teva hiša bila bi pripravna, tudi umrlega dr. Sup puutBchitscha. Tako bi se regulovale ceste in ulice. Če nastane kočljivo tinancijulno uprašanje, imamo Že denarni zavod, ki bi nam pomogoi, iu to je kranjska hranilnica. (Dr. vitez Bleivveis kliče: Da. za nemške zgradbe! Klici: Za uemškutarje!) Tudi prostor na Marijinem trgu se lahko priredi iu zatorej naj se pooblasti mestni magistrat, da išče novo stavbišče za poštno iu telegrafsko poslopje, kajti poštna poslopja se ne zidajo za bodočnost, nego za sedajnost in se tedaj ue bodo zidali tam, kjer je sedaj življenje mrtvo. (Klici; Čudno!) Ako vlada meče toliko milijonov ven v Galiciji, zakaj bi ne storila tudi kaj za kranjsko deželo. Govornik nasvetuje: Ponudba poštnega ravnateljstva, da prevzame Cesarja Jožef trg za poštno in telegrafsko poslopje, se odkloni, mestni magistrat uuj išče zu poštno iu telegrafsko poslopje drug prostor, v smislu nasvetov kakor je iste stavil v svojem govoru mestni odbornik Prosenc; uaprosi naj se kranjska hranilnica za podporo zu uukup stavbišča, a slovenski državni poslanci naj se naprosijo, da uplivajo pri vladi, da vsprejme, tudi drugi po občinskem svetu Ljubljanskem ponuđeni prostor. Mestni župan Gasselii: Mestni odbornik Prosenc rekel je v svojem govoru, da vlada meče denar ven v Galiciji. Ker nema gospod Prosenc pravice takim načinom govoriti o vladi, pozi vi jem ga k redu! Mest. odb. dr. Tavčar pravi, da zdaj, ko sta govorila dva govornika proti oddaji prostora na Ceaarja Jožefa trgu za poštno in telegrafsko po- slopje, hoče izjaviti i on svojo mnenje. Kar se tiče klica do državnih poslancev, katerega je priporočal mestni odbornik Prosenc, misli dr. Tavčar, da bi pač prav nič odmeva no imel, kajti zadnji Čas šele smo videli, koliko veljajo zahteve naših državnih poslancev pri ministrih. Oba predgovornika nngla-šala sta, kaka velikanska škoda bi se Ljubljanskemu mestu godila, ako se jeden del Cesarja Jožefa trga zazida in da so mestni odborniki v prejšnjih sejah tako rekoč s solznimi očmi glasovali za ta predlog. Ako je oddaja tega prostora res tako važno uprašanje, tako grozna stvar, zakaj se pa niso meščani oglašali proti temu. Ni jednoga glasu iz meščanskih krogov ni bilo slišati pri občinskem svetu proti oddaji tega prostora za gradnjo poštnega poslopja, ni korak se ui storil in Ljubljansko meščanstvo je zaradi tega sklepa občinskega sveta prav mirno spalo. (Mest. odb. Prosenc: „Pa samo na Poljanah!) Ako hoče mesto, da dobi lepo poštno poslopje, potem je treba glasovati za odsekov predlog, da ne bodo poštnim uradnikom več poslovati v sedanjih tesnih prostorih in tudi zaradi tega, ker bodo naši obrtniki dobili dosti zuslužka pri stavbi tega poslopja. Ako se danes odkloni nasvet odsekov, du se za grudujo poštnega poslopja da prostor na Cesarja Jožefa trgu, potem bode nasledek ta, da se sploh nič zidalo ue bode. Komur je torej za iuteres Ljubljanskega stolnega mesta, ta mora glasovati danes tako, kakor je glasoval že prej, posebno ker se ni bistveuo ničesar Bpremenilo, ker so razmere ostale, kakeršne so bile in ker ni dobiti boljfiega prostora, vsaj takega ne, katerega bi odobrilo postno vodstvo in ki bi bil dobiti za ceno, katero bi zmogla mestna občina. Poštno novo po-Blopje pa je danes ravno tako potrebuo, kakor je bilo takrat, ko se je sklenilo odstopiti del Cesarja Jožefa trga za njega gradnjo, zatorej bode govornik kakor je to storil prej, tudi danes glasoval zu odstop prostora. Mest. odb. Valentinčič podpira odsekove predloge. Stvar se mu zdi tako malenkostna, da po njegovem mnenju ni bilo priti zopet z njo pred občinski svet. Teh 04 □metrov, katere potrebuje poštno ravnateljstvo za Btavbo več, bi bil lahko dovolil mestni magistrat sum. Keklo se je, da bi za zidanje poštnega poslopja bilo pripravno tudi kre-sijsko poslopje. Razširile bi se na ta način tudi Špitaibke ulice, kar je res potrebno. Toda žo dvorni svetnik Koch je izjavil, ua poštno ravnateljstvo no more zahtevati od mesta tako velike žrtve —> 90.000 gld., kujti kresija je last meščanskega taki uda, iz katerega dobe ubožani meščani podporo. Treba bi torej bilo založili zaklad in ga popolniti in to na troške davkoplačevalcev. S tem bi se davkoplačevalci obremenili prav po nepotrebuem. Ako je rekel mestni odbornik Prosenc, da se poštno poslopje zida za Bedanjost, tedaj pač niso zato stavbišča ua prostorih Češkotovih dediCev. Sicer pa ne gre pivikrut zato, da bi so zazidal del Cesarja Jožefu trga. Zidati je hotel meBtui zbor tam ljudsko šolo iu opustil je to le zaradi tega, ker se je mastni fizik izjavil, da je prostor provlažen. Zidati se je hotelo tam tudi deželuo gledališče in dovolil so je prostor v ta uumou, a zidalo se samo zaradi tega ni, ker se je vlada oglasila proti gradnji gledališča, češ, da bi poslopje c. kr. finančnega ravnateljstva bilo v nevarnosti, Mest. odb. Prosenc priporoča tudi llautovo, Seunikovo in Lučetovo hišo na Marijinem trgu Ne oziraje se ua to, da se zastopnik erarja ni izjavil za ta prostor, kje so pu novci, kakih 150 000 gld za nakup hiš? Zmirom se naglasa, kako lepo se razvijajo druga glavna mesta, omenim le Zagreb, ali uprašam, jeli se tam postopa takiui unčinom kakor pri nas, ker se hoče stlačiti vse le na jedeu prostor v blažeui Tivoli. Stlačilo se jo deželuo gledališče tjc, zdaj se hoče stlačiti tje tudi poštno poslopje, tedaj vse le pod Tivoli. Le počakajte, da bode stalo poštno poslopje na Cesarju Jožefa trgu, no bode manjkalo ni tam hotelov. Stavišč je za gradom proti biambovski vojašnici dobe, ki so bile ua stroji, so pa manj ali več vse poškodovaue. lltzburjenost mej potovulci je bila tolika, da so šli ruje 2 uri peš, nego da bi se vozili z vlakom, ki je prišel na pomoč iu se je moral vruiti. — (Tamburaši iz Siska.) Dvanajstorica tamburašev, ki so se zjedinili v društvo v Sisku, naredili so pogodbo z nekim gostilničarjem, ki jih je najel za tri mesece in jim zajamči! za ta čas dohodek 5400 mark. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 17. novembra. Vsled predložitve trgovinskih pogodb odpade zasedanje deželnih zborov v januvarji. V drugi polovici decembra bodo deželni zbori imeli provizorično ukreniti kar je treba za deželne budgete. Državni zbor se snide zopet 5. januarja, deželni zbori pa bržkone v aprilu. Pariz 17. novembra. Giers pride jutri zvečer in ostane do nedelje. Carnot priredi njemu na čast diner. Pariz 17. novembra. Neznane osebe nabarvale so preteklo noč na poslopji italijanskega generalnega konzula okno in grb z ru-dečo barvo in napisali „Vive 1' anarchie." Policija še nema nobenega sledu, ltibot obljubil je strogo preiskavo. Berolin 17. oktobra. Bismarck se je izjavil, da bode izvrševal svoj mandat še le po novem letu. Berolin 17. novembra. Ogromne zahteve novega državnega etata na požrtoval-nost prebivalstva, posebno novo posojilo 150 milijonov, s katerim se bode državni dolg pomnožil ua 17 milijonov, neso zadovoljile niti konservativcev državnega zbora. Vse je nekako potrtega duha. Praga 18. novembra. Danes zjutraj bila konstitujoča seja češke sekcije deželnega kulturnega sveta. Navzoči bili skoro vsi delegati. Predsednika kneza Lobkovica nagovor bil pohvalno vsprejet. Poudarjal je, da vsi, ki so sodelovali pri ustanovitvi deželnega kulturnega sveta, so hoteli spravo in konec neplodnega boja na gospodarskem polji. MladoČeŠki delegati izjavili so, da v interesu mandatarjev se hote udeležiti posvetovanj narodnogospodarskih, da se pa ne odreko nikdar svojemu pravnemu prepričanji, da se je po novi instituciji prekršila dolgoletna zakonita jednotnost deželnega kulturnega sveta. Pri volitvah načelnika, njegovega namestnika in družili iuiikcijonarjev zmagali so Mladočehi s 60 do 04 glasovi proti Staročehom, ki so dobili 48 do 50 glasov. Dunaj 19. novembra. Jutranji buletin o zdravji nadvojvodinje Margarete: Noč mirna, spanja dovolj. Zjutraj splošno počutje dobro. Groznica 37*7. Dunaj 19. novembra. Povodom godu cesarice v vseh cerkvah slovesna božja služba. V dvorni kapeli bili navzoči cesar, nadvojvode, saksonski kralj in kraljica. Opoludne v cesarskem dvoru renuncijacija nadvojvodinje Lujize z navadnim ceremonijelom. Navzoči nadvojvode in saksonski poslanec. Po cesarjevem nagovoru prebral Kaluokv odpovedno pismo in nevesta prisegla je na evangelij, ki ga je prožil kardinal knezoškof. Ženin in nevesta podpisala sta potem odpovedno pismo. Hazne vesti. * (Turnir na biljardu.) V Gradcu končal se je te dni veliki turu r ua biljardu, ki ga je izvršil g. Et8cher proti jedneinu najboljših igral cev v Gradci, g. Schultererju Kakor smo že naznanil*, dal mu jo „napreju 1100 ua 150O. Gospod Etscher dobil jo igro, naredil je namreč loOO ka-rambolov, g Schulterer pa od 400, katere bi moral narediti, samo 379. EtSCker delal je serije po 275 karambolov zapored. * (Velik požar) nastal je v Krutnovu na Češkem v hiši necega trgovca. Unelo se je petrolje in eksplodiralo ter se je tako zanetil požar. Dve osebi st i zgoreli. Eksjdodiral je tudi smodnik, ki ga jo trgovec imel v zalogi. Dinamit, kar ga je bilo, pa je zgorel, ne da bi eksplodiral. * (Megla v Bor ol inu.) Pretekli teden bila je uprav Londonska megla v Berolinu. Zgodilo se je mnogo nesreč in je bilo več osob poškodovanih iu tudi mrtvih. Tri Železniške delavce povozil je vlak, ki ga neso videli in so skočili baš na tir, ko je dohajal. * (Roparski napad ) Stacijbkega načelnika v Bagrdunu v Srbiji napadli bo pretekli teden ponoči štirje razbojniki iu ga ustrelili v pisarnici. Oropuli so blagajnicu, v kateri so pa le 60 frankov našli. * (Nesreča na železnici.) Na kolodvoru postaje Poute Galera pri Rimu trčila sta brzovlak in oBebni vlak. Tri osebo so baje mrtve, sedem pa je rauienih. * (R o p a r fi k i načelnik A t h a ti a z i o s ) poslal je guvernerju v Drinopolji pismo, v katerem zahteva jedenkrat za vselej vsoto 50.000 turških lir (lVt milijona frankov), drugače bode kmalu zopet izvedel kaj »lepega", da so bode zopet govorilo o njem. * (Napad na železniški vlak.) Roparji napadli so vlak, ki je odhajal ob polunoči iz Chi-cuge, jedno uro pozueje blizu MiUvaukea ter ga oropali. Sodi ro, da je oropana vsota velika, to je kakih 100.000 dolarjev. s Anatheriaova ustna vođa in zobni prašek a ohrani usta, kropču čeljustno meso ter odpravlja alabo sapo iz ust. Jedna steklenica astne vode vetja 40 kr.; jedna škatlja tobnega praska 20 kr.; VJ steklonio 4 gld.; 12 »kateli sumo I gld. (81—142) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetja zneska. .......nnuiiuiiif „LJUBLJANSKI ZVON" ■tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. MtlttiHl ITTTT*TVi¥^T*iTlTTTTi f ri^> IjOterlJiie srečke 18. novembra. V Pragi : 74, 70, 23, GO, 35. Tujci * 17. novembra. Pri H»ii<'i : Pl. VVattemvigl, Schack, Pisoher, Prem z Dunaja. — Vnflič ii Celovca. — Mali z Blok. — Stern iz (Jorico. — Pl. Thoman i/. Kočevja. — Ilrsstnig iz Urade*. — Schumi iz Kranja. — Epplcb, Perzt it Dolenje vasi. — Paulin iz Trsta. — Schupfer iz Brna. — Krčal iz Ura'''"1'-'- Pri tolmun : Oambiagloi Ddvaritokj iz Trata. — Kronig iz Buljuka. — \Veiss. Eisner, Noč z Dunaja. — Scbinid iz Grade*. — Franki iz Prago. - Pl. Mottony iz Bistrice. — Uirschman iz Siska. — Bottlhoim Is Vtliko Kunižo. — Fiscber iz Budimpešte. Pri julueiM kolodvoru : Printz iz Uraden. Pri tavMtrlJtfkeiu eeanrjl: Morilk iz Idrije. — Trost z Dunaja. Umrli ko f tM<"l>ljaeal : 17. novembra: Ana Kolnik, delavka, 31 let, Kurja vii9 St. 13, jutika. 18. novembra i Jera Kokalj, poMitelkovi žena, 72 let, Itečne ulicu št. 8, starost. V deželni bolnici: 17. novembra: Prau Sulan, delavec, 42 let, fracturft coinpl. Tržne cene \ Ejiiltljaiil dno 18. novembra t. 1. A. kr {K kr. , Pšenica, t.ktl. . . H ffl Apeli povojen, kgr. . — 64 .Ko*, . 8 HO Surov o maslo, , — 6H1 JeCiuen, 8 ■ • . 4 M Jajce, udno : . , . — 3 0 o», 1 " • . 3 0.- Mleko, i.ter .... — 8 Ajda, 1» * * *f . 6 30 Grovojo iiicmo, kgr. — 6U Proso, Ti * • . 4 f.f Telečje h" 69 :\ u: ,!,■-•. t • . 5 30 Svinjski) , „ 54 Krumpir . 2 32 Koštruuovo „ , — ■10 Leca, . 10 - Pilaneo...... — 85 Grah, 8 . .10 - — 16 Fižol, .19- Seno, 100 kilo . . . i 87 Maglo, kgr. . — 82 Slama...... 1 H7 .M.lHt, » . — »;♦; Drva trda, 1 □iuetr. 7,60 Bpeh tri še n „ . — 54 „ mehka, 4 . 4 20 Meteorologično poročilo. Dan Ćua opazovanja Stanje barometra v mm. Tempo ral ura V". EtOVI Nebo Mo-krina v mm. 17. DOV. 7. zjutraj 2 popol. 9. zvečer i 88 D mm. 734'l mm. 736 7 mm. i", t; (' si. jzh. 11*8« C si. svz. 4 ti" C jsl. svz. dež. d. jas. megla 0 00 mm. I> o «a od i—i 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 788*9 mm. 73*i'9 mm. 742'1 mm. 1-6« C 1 l-o° C 40o c si. zah. si jzh. si. vzb. obl. jasno jasno 0 00 mm. Srednja temperatura 7'7đ in 5'50, za 4-30 iu 22° nad □ormalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 17. novembra 1891. Prejšnji tedni Ilatikovcov v prometu 457,875.000 gld. (— Zaklad v gotovini . 247,300.000 . ( — Portfelj.....188,448.000 , (-*■ Lombard..... 28,945.000 „ (-*- Davka prosta ban- kovčna resorva . . 8.46'4.000 6,818.000 gld.) 102.000 „ ) 12,4»i2.0O0 „ > 86.000 _ ) (— 9,H04.i)0J XD"Lxn.aoslra, borza dne" 19. novembra t. 1. (Itvirno trlngnitio.no poročilo.) Paplrua rotita..... •Srebrna renta..... Zlata renta ...... !> „ marčna ronta .... Akcijo narodno banka . Kreditue akcijo..... London ....... Srobro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemško marko..... 4°/0 državne Mrečke iz I. ItfM Državno srečke iz I lHH-l Ogernka zlata ronta 40/0 ■ O^eruka papirna ronta 5u/( . Dunava mg, srećke 5"'0 . Z^mlj. obČ. avstr. 41,zlati Kreditne i ročko..... ltudollovo sročke .... Akciju anulu-avstr. banke . včeraj — oiatio* 89 4f) — KM 8 9- 95 9 83 — 89 3 5 0 107 50 107 85 101 5U - 101 40 9H7 — n 10O2- — n 2G5 — 207 — n 118 10 *~ m llSlfj ■ ■ ~~ n —'— il 40 — m 940 68 m fV83 ft8T5 ' m 5840 860 K'd. 134 gld. — kr. 100 . 181 - ^ . 101 100 . 05 , 100 gld. 180 ■ 50 n i:inr. liati . . 1 IG , 8§ . m 100 gld. 183 . 2.> . 10 „ 1 ' • W , 130 » 142 • 75 n a. v. , . . 217 a • Zahvala. Vsem onim, kateri so tekom bolezni in po imrti najino nepozabljene hčerke V H: S I O B izrazili tolažilno sočutje, isto tako darovateljem krasnih vencev, kakor tudi za izredno veliko spremstvo k večnemu počitku, zahvaljujeva bo najprisrčneje. (.1007) Henrik Frankovič. Ana Frankovlč. V Kostanjevici, dno lw. novembra 1891. Vsak slovenski gospodar, ** 9 ' gospodarski list „Kmetovaloo" s prilogo ,,Vrtnar", pošlje naj svoj naslov e. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopošljo prvo številko brezplačno in iz katere more spreviduti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—42) Spretne agente vrtprejme pod ugodnimi pogoji in s stalno plačo dobro znana in v AvBtriji razširjena Buvarovalulo« mm #.lv-ljenje. — Ponudbo, v katerih je navesti referenco, poši-Ijajo nuj so upravnistvu tega lista. (1008—1) V vseh gospodinjskih opravilih vešča in pridna kuharica želi do 1. decembra v službo stopiti v mestu ali na deželi Ponudbo vsprejoma iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (994—2) '£.w novo lovarno vsprejtne se takoj O do H dobro izurjenih in pridnih mizarskih pomočnikov k doliro mezdo iu v stalno dolo. Kje V pove iz prijaznosti upravuištvo „Sloven-nkega Naroda". (1000—2) Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987-2) šivalnih strojev. 4'ciilltl, kdor jih želi, pošiljajo se * traiikovano in brozplačno, Učenca in več kuharic idče nujno (ioobj pisarnica Flux (trafika) na Bregu št 6. Pravi planinski ovčji sir tolst In pikanten, hlebi po 5 do 7 kil, posobno pripraven za gosti Inice; (995—1) ruski, kineski in holandski rum z Jamajke in francoski cognac v steklenicah itd itd. prodaja in razpošilja Kupuje tudi surovo maslo. puškar v Korov I Juh (Ferlach) im KoroAkem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revolverje ter vse lovske priprave, patrone ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puške so vse prc-Hkuseiie na ces. kr. izkušavali&či ter zaznameuovaue z znamko tega zavoda. (175—72) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno. KAROL TILL Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10. Piani papir in zavitki v kasetah in zavojih. ('<•-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. Vimltiilee^ litografovano ali tiskane (najbolj moderna oblika). VsMkovrstu«' potrebAelne ta pl-swrnice »li planin« mize: podloge za pisasje, tintniki. podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz proiovine, sulilai kartoni itd. itd. Trgovske kn)lge9 kopirne knjiga, be-■ettnice« glavne knjige, ozko strazze, folijo knjige, kvart-knjigo, kttzala, upisne ali povzetno knjige, knjige beležnice, beležnico za perilo. LJiMlMki koledarji, pisni in stenski kolodarji, koledarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnieni koleitarji, patentovani Btobrični kolodarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izberi. (456 7) Oddati je v hiši št. 42 v Spodnji Šiški, blizu državno železnice, jedno takoj, drugo I. dne januvarja 1892. Već je izvedeti pri t\ I^aesulk-u v l,jul»lfaiit. (970-4) ! Dunajski moderei! Izbornoga kroja, visoke oblike, od ©O lcr. d.© lO grl d. NOVOSTI: tipkikNli ficlui, plaMtronl, ovrtitnl pranih vlekui ob&lvl, chenlllnl tkaiicl, volneni tkaiicl In «*iS|»ti4*lionl, otroški životni k i ln volnene dokolenlce v bogati izberi pri (878—7) ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani. St. 8901. (1004) Razglas. Dne 2. januvarja 1892. I. ob 10. uri dopoludne vršilo se bode v deželnem dvorci IV. izžrebanje 4% obveznic kranjskega dež. posojila. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 4. novembra 1891. Mejnarodna PANORAMA v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedelj ab in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. U nI o pni nn za osebo 20 kr. O ustopnic se dobi za OO ki'. Otroci lO kr. Od četrtku dne 111. I. ni. do uslete Mobote dne SI. t. nt.: III. serija: (986-6) London, Edinburk in potovanje po Reni. &t. 20.91 1 Ustanova. (983—3) Katarine VVarnuss ove ustanovo za vzgojo deklic v znesku 126 gld. na leto podeliti je za dftbo treh let, t. j. za 1892, 1893. in 1894. leta, dvema deklicama, ki sta ustanovnici v sorodu ali pa, ko bi takih ne bilo, dvema hčerama Ljubljanskih meščanov. Prošnje uložiti je tlo IO. tleceillbra letOS pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 9. novembra 1891. K št. 9(157 iz 1. 1891. ■*ll«k 1. marca MS5i>ti vršila se bode pri c. in kr. državnem vojnom ministerstvu ponudbena razprava zaradi oddajanja tt'olovili visi in materijali j iz platna iu i/ l»avoIV za c; in Kr. vojsko, začenši s l. jahuvurjem 1893. Zaradi podrobnejših določil za to obravnavo, kakor tudi zaradi splošnih dajatvenih pogojev, opozarja se na razglas, priobčen v tem časopisu v št. 253 z dne 5, novembra t. 1. i D26—2) Od c. in kr. intendancije 3. voja. Natečaj. jflesi'ćiiiska korporacija v Kamniku razpiše službo nadgozdarja. Prošnje naj se ulože1 tlo 15. decembra IVU. Prosilci morajo imeti izpit za samostojno gozdarsko službovanje i n morajo biti zmožni jednega slovanskega jezika. — Letna plača je •*£0 ti Iti. in 25 metrov drv. — Kavcija so ima uložiti v znesku 400 gld. (073-3) Odbor meščanske korporacije v Kamniku. QQGOI M. NEUMANN P roda ju i><> goldinarjev goldinarjev moderne, 00 centimetrov dolge žukete xa dame, i% črne adrijc, zathiHovini pod.šivoiu ■ in dobro podvle.cene. i 952- H) I005 Za-lcžin-ilc tovarne za plettn.o. Viljem Satliier v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (757-ao) priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih o en ah dobrosortovano zalogo prtenega, modnega in manufakturnega blaga od priprosto do najfinejšo vrsto. Lepe novosti Josemkega in zlmakega blaga za obleko, črno In v vsoh dragih modnih barvah; posebnosti pristno nnjjloaketfa in broske^a modnomu blaga za oblačila za gospodo , flanolno odeje, predlagaei, navadni in salonski prostlračl, preproge, an-gora-kozloe, tkani in natlsnonl perllni barhantl i. t. d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. Blago za obleko, dvoj nato široko, meter po 50 kr. in več. i—' • H O cr o o Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o I i i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11. 52