APRIL
1	P Hugon, škof
2	T Frančišek Pav.
3	S Riliard
4	C Izidor
5	P Vincencij 2s5
6	S Viljem__
7	N 2. po Velik. ®
8	P Albert, očak
9	T Marija Rgipt.
10	S Mehtikla
11	C Leon I.
ŠTEV. (NO.) 68.
Angleška blokada na severu grozi skandinavskim drža-	J J
vam, da bodo potegnjene v vojno, občen zemljevid nove Evrope, po katerem se ima Nemčija razkosati. — Jugoslavija bi dobila od Italije kos ozemlja.
Berlin, Nemčija. — V do-
glednem času se utegne, kakor izražajo mnenje tukajšnji krogi, preokreniti vojna: v novo smer, in sicer v tako, ki bi nazijem ne bila posebno dobrodošla, namreč, da znajo izbruhniti direktne sovražnosti v severni Evropi, na skandinavskem polotoku. Že nekaj mesecev obstoja tamkaj resna kriza, da so tamkajšnje države komaj preprečevale spopad, toda dozdeva se, da bodo kljub svoji volji potegnjene v vrtinec.
Naziji bi si ne želeli zapleti jajev tamkaj, prvič , ne zato, ker bi bile za nje bojne pozicije bolj neugodne kakor za zaveznici, drugič pa, ker bi gotovo prišli ob zaloge železne rude, ki jih dobivajo od tamkaj; sovražnosti bi pošiljke onemogočili, in sicer ne glede na to, na, katero stran bi se bojna sreča obrnila. Vsa "kriza pa izvira ravno zaradi te železne rude in v manjši meri zaradi drugih surovin. Anglija je odločena, da bo odrezala Nemčiji vsak dovoz od zunaj,kjer ga bo le mogla doseči, in to so razne osebnosti povdarjale še zlasti zadnje dni. Zelo verjetno je zato, da utegne direktno kršiti nevtralnost Skandinavije in napadati nemške ladje v njenem morju, ako drugače ne b,o mogla u-staviti dovoza te rude. Naziji so že ponovno povdarili, da bodo v slučaju, ako se kaj takega primeri, dejansko nastopili, kar pomeni, da boste Švedska in Norveška postali bojišče.
Še neka druga zadeva je te dni razburkala nazije. V pariškem listu L'lllustration je bila na prvi strani priobčena slika, ki predstavlja ameriškega odposlanca Wellesa v družbi s sedanjim francoskim min. predsednikom Reynau-dom, ko sedita pred velikim zemljevidom, na katerem so narisane meje nove Evrope, kakoršna naj bi bila po končani vojni. Ta zemljevid, pravijo naziji, jasno dokazuje,da je trditev Anglije in Francije, da se bojujete le za to, da zlomite hitlerizem, samo pretveza; v resnici hočete razde-jati nemško državo.
Ker je francoska vlada dopustila,da je omenjeni list dal Zemljevid v javnost, se sklepa da mora biti načrt za razdelitev Evrope, kot se je na njem 1'azvidi, bolj ali manj mnenje uradne Francije. Po tem načrtu se ima Nemčija razcepiti v število manjših pokrajin. Bavarska, Avstrija, Slovaška in Ogrska pa se imajo združi t-i v novo državo, bržkone pod Habsburžanom, ti o C i m bi vzhodno Prusijo dobila upo-stavljena Poljska.
A tudi v Italiji je ta zemljevid vzbudil vznemirjenje, in ^icer tako ostro, da je moral ^ancoski min. predsednik izmeno zagotoviti italijanskemu poslaniku v Parizu, da se
PRIMARNE
VOLITVE
V torek se bodo izbirali kandidati strank.
Prihodnji torek, 9. aprila, se vrše v raznih državah,med temi tudi v Illinoisu, primarne volitve, pri katerih si pripadniki posameznih strank izbirajo kandidate za glavne volitve, ki bodo v jeseni. Primarne volitve so važne zato, ker ima pri njih kolikor toliko ljudstvo direktno priliko za izbiranje kandidatov v strankah samih, da pomaga res najbolj vrednim osebam med tistim, ki se priglase, da se spoprimejo lahko v končni borbi. Pri teh volitvah je težko dati kako drugo priporočilo kakor le to, naj vsak izbira po svoji uvidevnosti, in pa, naj se vsakdo res p oslu ž i svoje volilne pravice.
POLICISTU PODTAKNILI BOMBO V AVTO
Chicago, 111. — Policist W. E. Gray v predmestju River Forest je bil zadnjo sredo zvečer resno ranjen od eksplozije bombe, katera je bila podtaknjena v mašinerijo njegovega avtomobila. Dinamit-na bomba je bila zvezana s ,:starterjem" ter se je razpo-čila, ko je policist pognal stroj. Eksplozija je bila tako silna, da se je slišala tri milje naokrog. Prednji del avtomobila je docela razneslo, policista pa tako poškodovalo, da se boje za njegovo življenje. Kakor se domneva, so izvršili ta čin neki moški iz, maščevanja, ker jih je policist prej enkrat aretiral.
-o-
ZED. DRŽAVE HOČEJO SPRAVITI V VOJNO
Cannington, O nt. — Onta-rijski generalni pravnik, G. Conant, se je v nekem govoru zadnjo sredo izrazil, da ne bo Kanada smatrala nobene žrtve prevelike pri delu, da pridobi Zed. države za aktivno udejstvovanje na strani zaveznic. Zaveznici, je dejal, potrebujete Kanado, toda še celo bolj potrebujete moralna, predvsem pa materijalna sredstva Zed. držav, in, ako se Kanadi posreči, doseči to, u-tegne biti zabeležena v zgodovini kot rešiteljica demokracije. Ako bi se Zed. države, je povdaril govornik, zdaj izrazile, da se bodo bojevale na strani Anglije in Francije, bi to utegnilo končati sovražnosti.
POZDRAV!
Koncem tedna se bo vršila velika kegljarska bitka. —o—
Ta sobota in nedelja, 6. in 7. aprila, bosta za KSKJ društva v osrednjem zapadu veljala kot posebna praznična dneva. Vršila se bo namreč nekaka neuradna konvencija, ki pa bo potekala v razigranem in veselja polnem duhu, bv&z vsakih formalnih in pustih "predlagam — podpiram." Na te "konvencije," ki se vrše spomladi vsako leto, prihajajo in se udejstvujejo le mladi člani, od 1(5. do 60. leta, namreč taki, ki imajo v sebi mladostni športni duh. 'Kegljavska tekma bo in to leto se bo vršila v Milwaukee, Wis. Udeležilo se je bo 137 skupin (teamov) iz raznih mest osrednjega zapada, kar bo skoraj celih 700 ljudi! Povrhu pa se pripravlja še celo število drugih članov in članic KSKJ, da bodo pohiteli te dni v Milwaukee, in »e torej pričakuje t a m k a j v resnici "ogromna množica." — Vsem udeležencem dosti sreče, obilo zabave in — pozdrav!
JAPONCI SVARE ANGLIJO
Tokio, Japonska. — Eden japonskih višjih mornariških častnikov je ta četrtek izrazil svarilo Angliji, naj svoje nameravane blokade pred ruskim pristaniščem Vladivosto-kom ne postavi preblizu japonskih voda. Zagrozila je,da bo japonska mornarica pod-vzela protikorake proti kaki 'nezakoniti akcij i.'Ni sicer pojasnil, kaj misli s tem, vendar se domneva, da Japonska ne bo trpela angleške kontrole v morju med svojim ozemljem in Korejo, ki ga smatra za svoje vodovje.
ČAKATI BO MORALA ŠE
ŠEST LET
Chicago, 111. — 15 let stara Gloria Peterson, 5812 No. Rockwell st., je bogata deklica; njeno premoženje znaša §50,000. To svoto je namreč i zadela lani s stavo na irske konjske dirke. Vendar pa to bogastvo začasno še nič ne koristi ne njej, ne njeni družini. Takoj po srečnem dogodku se je cela družina, namreč deklica in starši, odpravila na Irsko, da dvigne zaklad. Prišla pa je nazaj praznih rok; irska vlada je odločila, da deklica ne more dvigniti de narja, dokler ne bo 21 let stara, in bo torej morala čakati še šest let. Lani, ob času, ko je izvedela za svojo srečo, je bila družina kaj revna, ker je Lil oče brezposeln; dobil psi je med tem delo in zdaj bolj še izhajajo.
KRIZEMSVETA
—	Rim, Italija. — Vlada je zadnjo sredo sprejela zakon, po katerem se bodo lahko mobilizirale ženske in otroci nad 13. letom za vojno službo v zaledju.
—	London, Anglija. — Generalnim governerjem za Kanado je bil zadnjo gredo imenovan grof Athlone, brat kra-ljice-matere, Mari'^, in torej stric kralja Jurija. ' Grof je star 66 let ter je že dolga leta v diplomatski službi.
—	Moskva, Rusija. —Vladni proračun za leto 1940 je vrhovni sovjet, ruski parlament, odobril zadnjo sredo enoglasno. V njem je določenih 11 miljard dolarjev za obrambo, kar je najvišja svo-ta, ki so jo sovjeti kdaj nakazali v ta namen.
PRIKLENIL SE K IGRALKI
Hollywood, C al. — Filmska igralka Ann Sheridan je imela zadnjo sredo nenavaden doživljaj. Pristopil je k njej neki 19 letni fant, dijak, ji na roko nataknil okove, kakor jih ra'bi policija, ter nato še sebe priklenil k njej, ključ od okovov pa pogoltnil. Okove so morali prepiliti, da so ju ločili. Dijak: je dejal, da je storil to za stavo $1. Igralka je smatrala pripetljaj bolj za poklon kot za žalitev ter je dijaku, ki je bil lačen, še večerjo kupila.
Najnovejše vesli najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
NIKAKE PO-TVORBE MIRU
Reynaud povdarjal v radio govoru, da je Francija odločena voditi vojno do zmagoslavnega konca.
Pariz, Francija. — V radio govoru, ki je bil namenjen predvsem Ameriki in, ki se je tudi oddajal tamkaj, je min. predsednik Reynaud v sredo zvečer povdarjal, da ste Anglija in Francija dovolj močni, da boste zmagali in, da zato tudi ne boste sklepali s Hitlerjem nikakega potvorje-nega miru. Francija, je dejal, si je skovala orožje proti totalitarni Nemčiji in ga bo zdaj tudi rabila.
Sovjetsko Rusijo je govornik ožigosal kot izdajalko demokracije in s o k r i v k o pri agresivnosti n azijske Nemčije. "Vsak Francoz ve, je povdaril, "da je njegova civilizacija ogrožena otl nazizma in njegovih sovjetskih sokrivcev."
Pri zagotavljanju, da Francija ne bo sklepala potvorje-nega miru, se je Reynaud po-služil ameriškega domačega izraza "phony," rekoč: "Od začetka je bila naša formula, da moramo tudi končati, kar vsebuje vse naše misil. In to ne pomeni nikakega 'phony' miru po vojni, katera ni v nobenem oziru 'phony.'. . . Blazno bi bilo, domnevati, da bi s podpisom kake poravnave z njo (Nemčijo) podpisali kaj drugega kot svojo lastno smrtno obsodbo."
-o-»
"VROČINSKI VAL" NAD
CHICAGO Chicago, 111. — Dočim je komaj pred nekaj dnevi mesto zmrzovalo pri temperaturi blizu ničle, so pa te dni pognali južni vetrovi živo srebro tako visoko, da se je to smatralo lahko kot nekak vročinski val. Zadnjo sredo je imelo mesto 76 stopinj, kar je skoraj doseglo rekord 77 stopinj, zaznamovan za ta dan v letu 1921. Vendar pa so seve-rozapadni vetrovi kmalu zopet upostavili normalo.
t z Jugoslavije
Očividec o strašni železniški katastrofi pri Ozlju, kjer se je vsled zemeljskega plaza iztiril vlak in se s potniki vred prevrnil v Kolpo. — Razne druge vesti iz starega kraja.
SREČA V NF.RRFČI
z Wellesom niso sklepali ni-kaki taki načrti ter, da je nemir neutemeljen. Zemljevid namreč kaže, da bi imela po vojni dobiti Jugoslavija tlel severne Italije, in sicer tja do Benetk.
Dogodek, ki je imel za posledico razdejanje, kot ga kaže slika, se je pripetil na cesti blizu Nashville, Tenn. Neki truk in neki avto sta se "srečala" in na mestu obležala. V truku je bil voznik sam, dočim ste bili v avtomobilu <3ve osebi. Po izredno srečnem nak ljučju pa se nikomur ni nič žalega pripetilo.
Železniška katastrofa
Novo mesto, 19. marca. — Strašna železniška nesreča je zadela potniški vlak, ki je vozil iz Karlovca proti Metliki. V bližini Ozlja se je na progo sprožil s hriba ogromen plaz do 200 kubikov kamenja, da je bila proga natrpana za celih 15 metrov v dolžino in 2 metra na debelo.
Kakor je izjavil kurjač Ma~ rinšek, je približno opazil na 10 m ogromen plaz. Opozoril je strojevodjo Pogačarja, ki je začel naglo zavirati in skušal vlak ustaviti, a zaradi kratke razdalje in teže vlaka, ki je imel skupaj 13 vagonov, to ni bilo več mogoče. Stroj se je vzpel na gomilo kamenja. Prtljažni voz je bil 'takoj' napol zdrobljen, le prvi del. na katerem sta bila vla-k o vodja Cadež in prtljažnik Žnidarič, je ostal cel. Z medsebojno pomočjo sta drug drugega izvlekla izpod ruševin. Prvi osebni voz III razreda je bil popolnoma zdrobljen. Na progi je ostalo samo še spodnje železno ogrodje. Drugi voz se je zrušil po strmini v Kolpo, tako da se je videla samo še njegova streha iz vocle. Tretji voz je prav tako zgrmel po strmini v Kolpo in je bil do polovice v vodi. Voz II. razreda, ki je bil za njim, je tudi zdrknil po strmini, pa' je obstal tik nad vodo. Zadnji osebni voz se je zaradi pritiska povzpel na spodnje ogrodje prednjega voza, tako da je bila vsa red na garnitura potniškega vlaka popolnoma uničena. Priključenih 7 voz vojaškega transporta pa je ostalo nepoškodovanih na tiru. Vse to se je odigralo s tako brzino, da je bilo šele pozneje mogoče ugotoviti posamezne podrobnosti. Po prestanem trušču, lomljenju in pokanju šip — v vagonih so tudi ugasnile lu- i z či — so se ljudje šele zavedli, kaj se je zgodilo. Culi so se klici na pomoč, ječanje ranjencev in onih, ki so se rešili iž vagona, ki je bil še v Kolpi. V tem vagonu je bilo največ sezonskih delavcev iz Like, namenjenih nekam na Gorenjsko. Večina teh delavcev je bila ranjena na glavi, obenem pa so bili vsi mokri.
V istem vagonu so bili tudi trgovec Rupena, industrij ec Jožko Povh iz Novega mesta in kurjač Alojzij Verček, ki so z lažjimi poškodbami prilezli izpod ruševin in pričeli z veliko vnemo in požrtvovalnostjo pomagati pri reševanju.
Danes pa je vnetemu prizadevanju reševalcev vendar uspelo, da so prve ponesrečene potnike spravili iz tretjega vagona redne potniške garniture, ki je potem, ko se je zrušil v strugo, obvisel tako, da je njegov zadnji konec še
zmerom štrlel iz vode. Po dokumentih in po raznih papirjih, ki so jih mrtvi potniki imeli s seboj, je komisija, ki vodi reševalno akcijo, takoj ugotovila identiteto:
Matevž Gorenc, vojak, doma po vsej priliki od nekod z Gorenjskega.
Marko Draženovič, delavec iz Jezeran;
Joso Krmpotič, delavec iz Lelunje pri Slunju.
-o-
Pod avtom
Na cesti pri Trzinu je neki avto zadel v 67 letnega zidarja Martina Piliba iz Celja, ki se je mudil po opravkih v Trzinu. Zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil, so ga odpeljali v ljubljansko bolni-
CO. , . t .,:,;„ !,-.j.;> -;0-
Nenavadna nezgoda
V mariborski bolnici je podlegel poškodbam (>'» letni posestnik Franc Lorber iz Parti-nja v Slovenskih goricah. Tmel je prestreljeno lobanjo. S po-četka so menili, da je Lorber izvršil samomor. Sedaj se je pa izkazalo da se je zgodila nesreča. Lorber je namreč hotel ustreliti nekega bolnega psa, pa je tako nerodno ravnal s puško, da se je predčasno sprožila in strel ga je zadel v glavo.
Živega tjulnja so vjeli
Dva ribiča sta na otoku Sv. Andreja v bližini Visa vjela živega tjulnja, ki je bil dolg skoro dva in pol metra in je tehtal nad dva stota. Ta vrsta tjulnjev živi med skalovjem po morju okrog otočkov blizu Visa,
'-o-
Napredek haloških sadjarjev
Od Sv. Barbare v Halozah poročajo, da je tamošnja sari j ayska podružnica zgradila mnogimi žrtvami lastno sadno sušilnico.
-o-
Brzojavko o svoji smrti je prejel
Franc Kanduč, ugleden trgovec in posestnik v Tenetišah! pri Litiji, je moral zaradi bolezni v ljubljansko bolnico in ko se mu je obrnilo na bolje, se je povrnil domov. Kmalu za njim je pa prispela iz ljubljanske bolnice brzojavka na njegovo ženo, da je njen moz umrl v bolnici, a mož je bil doma na peči. — Do pomote je prišlo vsled pomanjkanja prostora v ljubljanski bolnici. Komaj je bil. namreč Kanduč odšel domov, so na njegovo postelj položili težko ranjenega rudarja iz Trbovelj, ki i© izdihnil še predno so izmenjali na bolniški postelji tablico z imenom prejšnjega bolnika Kanduča, ki je potem začuden bral doma brzojavko o svoji smrti.
^^^ ^^ i ^ ^ ^ ^ ^ ^^	priljubljen
mvi BLO YENSKI LIST E AMERIKI
r« 9«re in Hitro* nt fr&vUo «s* remUo — rt	združenih
SLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V, AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI 1	°
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	ameriških.
(Official Organ of four Slovenian Organizations),	.................,..................
_____CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. APRILA — SATURDAY, APRIL 6, 1940 _LETNIK (VOL.) XLIX.
Naziji pričakujejo vojno naseveru - Francija proti miru
Dogodki
Tužna vest iz domovine
Chicago, 111. — Jennie Po-tokar, ki stanuje na 1807 W. Cermak Road, je prejela iz starega kraja žalostno sporočilo, da ji je na Perovem pri Kamniku umrl oče Frane Dolenc, po domače Prenkov Francel v starosti 68 let. — V starem kraju zapušča ženo in dve omoženi hčeri, tukaj pa zgoraj omoženo hčer. Pokojni je bil delovodja v državni smodnišnici v Kamniku na Gorenjskem. — R. I. P.
Se vedno v nezavesti
Cleveland, O. — Mr. Eddie C'ekuta iz Girarda, O., ki je bil v avtni nezgodi v Warren, O., pred 14 dnevi, se nahaja v Lakeside bolnišnici ko je to poročilo oddano še vedno v globoki nezavesti. Zdravniki so že vse poskusili, da bi ga spravili k zavesti, a je bil do-sedaj ves njih trud zaman. Hraniti ga morajo na umeten način, potom cevi.
Volitve na Willardu
Willard, Wis. — Pri tukajšnjih občinskih volitva ki so se vršile dne 2. aprila, so bili ' izvoljeni sledeči rojaki v ob-| činske odbore : Za župana je ; bil z veliko večino ponovno izvoljen Mr. Arthur Klarich, sin tukajšnjega navdušenega boritelja za socijalne pravice delavcev in farmarjev Mr. Martina Klaricha. V druge občinske odbore so pa bili izvoljeni John Gregorich, Mike Krultz, Jr., John Lesar, Martin Kirn in William Lucas. — Vsem ponovno in novo izvo-liferiim najboljšega uspeh« v delokrogu naše občine. — Poročevalec.
-o-
Agitirajte za dnevnik "Am. Slovenec," razširjajte ga v tej kampanji!
škega je odšel na Ogrsko, ko mu je pa čez par let začela žena bolehati, je odšel z družino, imel je takrat dve hčeri, domov. Kmalu mu je žena umrla. Po ženini smrti je pustil svoje hčerke pri svoji maturi, sam se je pa podal čez lužo v Ameriko. Ko je nekaj let delal, je poslal domov
-	vožnjo karto za svoje dve ) hčeri in pa nevesto,katero mu > je mati izbrala. Bila je to po
-	domače Cankarjeva Mici. Ko ) je prišla sem, sta se tukaj ta-, koj poročila. Pokojni je za-x pustil ženo v bolnišnici in de-
-	vet otrok, ki so seveda že vsi odraščeni. Imel je tu v Ame-
3 riki nekje tudi eno sestro, pa i se ne ve, ali je še živa ali ne. 1 Spadal je v tukajšnje dru-3 štvo K. S. K. Jednote, katere-!- ga člani so mu priredili lep i pogreb in kupili lep venec. — n Naj v miru počiva in naj mu r sveti večna luč, preostalim z I iskreno sožalje. i- j	Johana Logar
__——	..___l
Vsem Slovanom v premislek!
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
rnma' roirSWe' Woi^m:', "Ag
' "Zato napovedujem," nadaljuje Alitea, "da boš oblečena kot vse ostale moje sttžnje." Po teh besedah je plosk-»ila z rokama skupaj in že je prišla ena njepih suženj,' kateri je nekaj naročala v jeziku ki so «a govorili v mestu Tohr. Za tem se i.e zopet obrnila Ji'JanneUi in rekla:
V tem so bili žc prišli v kraljičina stanovanja in sotyane. Tukaj je Alitea naročila Jannetti naj ji sledi, nakar se je vsedla in ji govorila: "Januctta Burton, sedaj si postala moja sužnja. Ta tibleka ki jo imaš na sebi je grda in lie pristoja službi, ki jo boš sedaj Opravljala."
"Kako pa veš, da sem proti vam?" vpraša Kitajec. "To je povsem razumljivo," pravi Jannctte. "Ti imaš svojo prostost zalo, ker pomagaš Ahtci proti liani; obstrelil si I'erryja. sedaj si še mene pripeljal k njej." "Zunanjost ne razkriva vselej notranjosti," reče pomenljivo Kitajec.
Ko je bila kraljica Alitea odločila kam naj sc odpeljejo Tarzan in njegovi prijatelji razun jannettc, se je obrnila proti svojim sobanam. Nekoliko za njo sta bila Jannette in Dr. Wong. "O. J)r. Wong," potoži Janette Burton-.."zakaj si se tako sovražno obrnil nasproti nam?"
gtrafc 2	__AMERIKANSKI SLOVENEC___, _ Sobota, G. aprila 1940
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-leljicov in dnevov po praznikih.	day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Ph§ne: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto -_________________—..$5.00	For one year ------------------------...$5.00
Za pol leta________2.50	For half a year___________2.50
Za četrt lete _______________________ 1.50	For three months ---------------1.50
Za Chteago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za aeto leto____________________..$6.00	For one year ---------—---$6.00
Za pol leta___3.00	For half a ye4r_______3.00
Za četrt leta____________________1-75	For three months____ 1.75
Roaagioana Itcvilka--------------------- 3.c	Single copy--------------------------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Wfiij flan !n pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicagft, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
n
"The American Slav", mesečnik, ki izhaja v Pitts- o burghu, Penna, in deluje na tem, da zbliža med seboj Slo- k vane kot Bulgare, Hrvate, Čehe, Karpatske-Ruse, Poljake, n Ruse, Srbe, Slovake, Slovence in Ukrajince, je te dni raz- r poslal na uredništva slovanskih publikacij zanimiv suges- n tivni članek, izpod peresa g. Petra M. Fekula.. Člankar n v svojem obsežnem članku podaja Slovanom sugestivo, ka- ii ko naj bi Slovani prišli najprvo do nekega ožjega zbližanja ■ in potem v skupno vseslovansko državo. Nasvet je v jedru zelo dober, zato ga prinašamo v prestavi našim čita-teljem in apeliramo na nje, naj o njem razmišljajo in potem tudi čitatelji sami izrazijo svoja mnenja o misli, ki jo podaja Slovanom ta članek. Naslov "Vsem Slovanom v premislek!" smo mi zapisali, ker se nam zdi najbolj primeren. Članek se glasi:
"V minulem letu sta izginili z zemljevida dve slovan- ^ ski deželi. Še dve slovanski deželi sta v nevarnem in negotovem položaju in sta prisiljeni da se poslužujeta vseh diplomatičnih zvijač, da ne zaidete v nevarnost s svojo ne- \ odvisnostjo. Največja slovanska dežela je pod uplivom s protislovanske ideologije, ki jo niso spočeli Slovani in je 1 bila uvedena s silo in terorjem v ugodnem momentu veči- J noma po ne-Slovanih. Za enkrat so vsi Slovani v "enem J in istem čolnu". Ali so zadaj s svojo slovansko civilizaci- j jo, ali pa so v nevarnosti.	,
Volja Slovanov, da si pridobe ali pa obdrže svojo neod- : visnost, je bila direktni vzrok dvem velikim vojnam. Aten- i tat, ki ga je izvršil srbski dijak na avstrijskega prestolo- i naslednika najvojvoda Ferdinanda, je zanetil svetovno ; vojno. Napad na Poljsko, je pa povzročil sedanjo evrop- ' sko vojno. Prizadevanje evropskih velesil, da bi kontro- , lirale gibanja in aktivnost manjših slovanskih držav so povzročala neprestane zapletljaje in motenja v Evropi in po svetu. Prav tako je komunizem, ki predstavlja Slovanom tujo filozofijo življenja, vzrok največje svetovne tragedije in je največji edini vznemirjajoči element v svetu današnjih dni.
To vznemirjenje bo nadaljevalo dokler slovanska ljudstva ne pridejo v skupnost in dokler se ne spojijo v eno skupno državo. Kadar pride taka država v življenje, ki pa ne sme biti vsiljena s silo, ampak po prosti volji vseh raznih vej in delov slovanskih narodnosti, bo to stabiliziralo upliv ne samo na slovanska ljudstva, pač pa tudi na vse druge dežele v svetu. Potem ne bo slovanskih skupin izven slovanskega območja, katere naj bi služile kot igrače drugim silam, ampak bo tu popolna, združena in narodnostno izenačena država s popolno samovlado. Močna bo na znotraj, ker se bo-razvila iz notranjih virov Slovanov samih in ne bo vsiljena od zunanjih kakšnih tujih na* rodnostij ali vlad.
Slovanska solidarnost je zgodovinsko gibanje, ki je v Evropi v razpravi že mnogo let. Mnogo literature je na razpolago o tem predmetu in detajli rane razprave o političnih, gospodarskih, kulturnih in verskih zadevah so že bile napisane. To slovansko udruženje je bilo povdarjeno že po mnogih velikih mislecih in je postavilo neke oblike akcijam raznih vlad in vseh ljudi. Ne glede, kaj kdo misli in sklepa o motivih ruske vlade, resnica ostane, da so vrste ruskih oboroženih sil premnogokrat dajale svoja življenja za dogodke, ki so jih smatrali za vseslovanske. Ampak ni namen, da bi podajali tu pregled raznih zgodovinskih dogodkov, ki so imeli opraviti z zedinjevanjem slovanstva. Žadostno je povedati, da tudi kljub temu če okoliščine vča-si zatemne slovansko navdušenje za narodnostno ujedi-njenje,. je navzlic vsemu temu vedno bilo in je še danes mnogo eksponentov med večjimi in uplivnimi skupinami za idejo slovanskega ujedinjenja v vseh vejah in delih slovanstva.
V širšem smislu je naravno, da bo kooperacija med slovanskimi ljudstvi, kakor je to, običajno, da je kooperacija med člani ene in iste družine, ali pa med ljudmi, ki tvorijo posebno narodnost. Vezi krvnega sorodstva se ne morejo utajiti. Sorodnost in podobnost kulture, običajev
in druge značilnosti so dokazana dejstva. Slovanski jeziki ( so bližje eden drugemu, kakor pa so škandinavski jeziki, ali pa italijanski dialekti eden drugemu. Slovansko zbli-žanje je zatorej naravni fenomen, ki ima vse pravice do obstoja v samem sebi.
Nihče ne more tajiti obstoja Pan-germanizma, Anglo- , saške solidarnosti in Semitskega ujedinjenja. Tudi nihče , ne ugovarja pravici njih obstoja v njihovih partikularnih krogih. Ta svet bi bil zelo otožen in pust, če bi bili vsi ; enaki. Dogodi se včasi, da razni narodi ali ljudje dobijo ; nekak pohlep, da bi vladali svetu, ali da bi vsilili svojo kulturo drugim in začno tako stopati na prst,e drugih ljudi. Toda v skoro vseh slučajih so drugi narodi začenjali izvajati take načrte proti Slovanom in so bili Slovani le v obrambi. Pod takimi okoliščinami je nastala za Slovane naravnost potreba, da se medsebojno zbližajo in povežejo v samoobrambo, če že radi nič drugega ne.
Slovanski narod so izbrali kot dokazilni temelj za "in-ternacionalizem". Vendar pa moremo relativno trditi, da je doslej še prav malo Angležev, Francozov, Nemcev, Italijanov, ali kdo drugi zatajil svojo narodnost zato, da bi postal "internacionalec". Kadar bodo ti tako ravnali, bo dovolj časa tudi za druge, da žrtvujejo svojo narodnost in rodno solidarnost.
Pravega internacionalizma nikoli ne bo, kakor dolgo bo že ta svet obstajal. Tri dejstva izključujejo to utopijo. Moralo bi nastati medsebojno zakonstvo med vsemi rodovi na zemlji. Potem bi se morali gibati in premikati, da bi ne bili zopet prizadeti po zemljepisnih upoštevanjih in okoliščinah. Obenem bi morali govoriti vsi en jezik. Tisti, ki so najbolj naklonjeni internacionalizmu, so navadno sami najbolj zagrizeni v svojih lastnih krogih. V mednarodnem svetu bi taki usiljevali svoje lastne nacionalistične načrte. Mi ne bomo nikdar prešli preko "internacional-1 nega nacionalizma" ali "nacionalizma", kakor že želite to imenovati.	(Dalje prih.)
VELIKA NOČ IN DRUGO IZ i PUEBLE	1
Pueblo, Colo. i
Vesela Aleluja se razlega t po vsem širnem svetu, ker Go- < spod je res ustal, kakor je re- i kel. V soboto smo imeli vsta- i jenje, toda na vso moč lepo je 1 bilo velikonočno nedeljo v ju- i tro, ko smo imeli sv. mašo z i leviti, katero je bral naš bivši ! dolgoletni župnik Rev. Ciril ! Zupan, ki so se na vso moč potrudili z nami, saj so bili ; pri nas od Cvetne nedelje. Prav z mladeniškim glasom so zapeli veselo Alelujo. — Hvala vam č. g. za vaš trud in vaše veliko delo ter Bog vas o-hrani še mnogo let ter vas za vse poplača z nebeškimi darovi. — Naši pevci so prav lepo prepevali, zato jim gre vsa čast in priznanje. Prešir-novci so krasno zapeli in prav tako tudi naši Koresters, ki so peli pod vodstvom našega mladega župnika Rev. Roitza. Tudi velikonočna kolekta je bila prav lepa, kar je prav, kajti ko imamo za drugo, pa imejmo še za božjo čast. Nekateri morda nič ne darujejo, pa zato nimajo nič več kot tisti, ki darujemo.
Ta mesec je močno obolela Mrs. Anna Skaro in sicer jo je zadela možganska kap ter se ni nič zavedla. Zdravniki so izjavili, da za njo ni več pomoči in da je pričakovati najhujšega. Toda, kadar je sila
največja, je božja roka najr , bližja. Več sv. maš se je da- j rovalo v čast Mali Cvetki in , čč. sestre so molile za bolni- , co. Bolnica se je jela polagoma zavedate in je že nekoliko , 'boljša. — Mrs. Skaro je hčerka Mrs. Mary Hegler. Želimo ji, da bi mogla zopet doma delati za svojo družino. Ima namreč dva sina in eno hčer, ki je za bolničarko v bolnišnici in tako streže tudi mami.
Dragi naročniki. Prav lepo se vam zahvaljujem, ko ste me tako lepo podpirali v sedanji kampanji Arner. Slovenca. Hvala zlasti tudi tem, ki ste sc na novo naročili; kar sedemnajst vas je bilo dose-daj. Sedaj pa ne vem, če bom mogla sama še kaj dobiti, zato vas pa prosim, da mi drugi pomagate širom cele Unije in se vam za to že v naprej zahvaljujem za glasove. Da, glasove sem dobila iz raznih krajev. Prosila bi še druge cenjene nax*očnike, da 'bi si ponovili naročnino, ki jim poteče v aprilu. Tisti, ki ste tukaj v bližini, pa nameravate naročnino obnoviti ta mesec, prinesite kar na dom vsaj do 15. aprila, kajti jaz sem se prehladila in ne morem ven. — Pozdravljeni vsi naročniki tukaj v naši naselbini, kot tudi drugi rojaki in rojakinje!
J. M. agitatorica
TARZAN IN OGENJ V THORU
> TEM IN ONEM IZ SOUTH ln CHICAGE	k
So. Chicago, III. ^
Eden najbolj dolgočasnih ^ nesecev, marc, v katerem je . lajvečkrat največ sneženih ^ leprilik in snežene brozge, je :a nami. Letos nam je bil še jrecej prizanesljiv in kot rentelmansko se je od nas po-ilovil zadnjo nedeljo, da lah-to rečemo o njem kar najbolje. Ni nam preveč pokima- ^ /al z glavo, še najmanj pa za- ^ /ijal z repom, da smo z njim . irav lahko zadovoljni. Toda ^ )dšel je, z mačjimi koncerti ^ rtred v pozabljivost. April je . / deželi in že prve dni kaže, J ia bo po svoje šegav. En dan ' p.am kaže svoje vedro, jasno c lice, pa se hitro premisli in se j začne cmeriti kot mila jera. To pa nič ne moti prvih znanilcev pomladi robinov, da bi v zgodnjih jutrih na kakšnem :lrevesu ali električnem drobil ne uglašali svojih dolgočasnih melodij, ali se spuščali na vrtne trate, ki so se otresle ledenega oklepa in začele poganjati, da privleče iz tal nebogljenega črvička, menda samo za to, da mu ga vrabci ukradejo.
Sedaj je pri nas, zlasti pri mladini, živo zanimanje za veliko k e g 1 j a v s k o tekmo KSKJ ki se bo prihodnjo soboto in nedeljo vršila v slavnem Milwaukeeju. Kar pet ali šest kegljavskih skupin so spravili skupaj, s katerimi se bodo poskusili v Milwaukee in poskušali dobiti kako zmago. Celo dekleta so spravile skupaj eno skupino in pravi-, jo, da se brez nagrade ne vrnejo domov. Jaz pa pravim, bomo videli kako bo.
Primarne volitve ki se bodo vršile prihodnji torek 9. aprila, so tudi povod mnogega govorjenja in ugibanja, kdo bo zmagal, ali demokrati, ali republikanci. Tukajšnji Jugoslav American Citizen klub je imel zadnji teden svojo sejo, na kateri je zlasti odobril in priporočal kot najprimernejše kandidate iz demokratske in republikanske stranke. V demokratski so naš alderman 10 warde W. A. Rowan kot 10th ward committeeman ter dele-gat demokratske narodne konvencije, potem Dr. A. Meoduski za State Represen-tativ 13. senatorijalnega di-strikta ter Victor Schlager za klerka na Superior Court. — . Za republikansko stranko so pa priporočali H. E. Timm za , 10. ward committeeman in Elmer Schnekenberg za State
representative 13. senatorial-i *
nega distrikta. Volilci naj po svoji najboljši razsodnosti iz-| birajo in volijo, kateri se jim
zde najboljši, j Naša farna veselica, pri kateri so sodelovala tukajšnje društva, je preteklo nedeljo prav lepo izpadla in priredite-' Iji so z njo zadovoljni. Svota, j ki se je dobila, se bo, kot je 5 bilo rečeno že poprej, porabila za nabavo nove kuhinjske j peči v dvorani in pa druge potrebščine. Ker pa to še ne bo zadostovalo, se je na skupni seji sklenilo, da se prired v kratkem še ena zabava v ti
namen in sicer kard party, naj kar se vas že sedaj opozarja. — Za danes naj bo dovolj. Vsem čitateljem pozdrav, Milwaučanom, kateri poznajo Novinarja, pa nasvidenje v soboto in nedeljo na kegljavskih tekmah.
Novinar
TO IN ONO IZ CHICAGE Chicago, 111.
Naš dobro poznani pevec Tom Cukale bo zopet nastopil to soboto, šestega aprila 1940 in sicer na prireditvi naših bratov Hrvatov v Slovak Sokol Hali v Lyons, 111. Kolikor je meni znano, je naš Tom prvič nastopil v naši šoiski dvorani in od takrat se je njegov glas zelo dobro razvil. Priredil je dva svoja koncerta, prvič v Waukegan, drugič
s
mr. tom cukale _____________ ^
v Chicagi in sedaj aranžira ; 'j tretji koncert in sicer za me- j * sec oktober 1940 v Cleveland, j ^ Ohio. Datum še ni določen, v kar bo pa pravočasno poroča- s no v slovenskih listih. Ker se '
on rad odzove povabilu ene c
-T
ali druge prireditve, m vec 1 kot prav, da se udeležujemo c njegovih prireditev.	N
Slovenski naselbini v Chica- ^ gi preti nevarnost, da bo v j nedeljo 7. aprila popolnoma zapuščena. Veliko jih gre na ' keglarsko tekmo KSKJ. v ( Milwaukee, Wis., drugi pa na 1 prireditev združenih društev JSKJ. v La Salle, 111. Za v La Salle je naročen poseben bus, • ki odide iz Chicage ob siedmi ' uri zjutraj in pride nazaj ob : polnoči. Lepa prilika se nudi : tistim, ki nameravajo iti v La Salle, da potujejo v veseli dimžbi in za nizko ceno. Pozdrav čitateljem A. S.
John Gottlieb
-o-
Z DALJNEGA ZAPADA SE OGLAŠAJO Enumclaw, Wash. N,ič veselega nimam za poročati. Delavske razmere niso tukaj prav nič boljše kot po drugih državah. Kdor ima delo, se ga drži, pa naj bo to kakoršno delo že, in se boji, ' da bf ga izgubil. Kdor ga pa nima, ga ne more dobiti, četudi bi še tako rad delal.
Tukaj je umrl rojak Joe Šinkovec, ki je živel tukaj 34 let in je dočakal starost 57
■	let. Doma je bil nekje od : Idrije, v okraju Logatec, se-: daj spadajo njegovi kraji pod i Italijo. Se kot mlad, 19 leten
■	fant je šel na Nemško, kjer
i se je tudi še mlad poročil z I
i Marijano Erznožnik. Z Nem-
i
» DA7AD! p°Slei na številke poleg naslova in j
i UZUK!imena Ak°11 je nar°čniiia p°tekiai j
obnovi jo in pomagaj listu I
NA MORNARIŠKIH MANEVRIH
P. Kazimir Zakrajšek
FRANCOSKI KATOLICIZEM V SLUŽBI DOMOVINE
Kakor hitro je izbruhnila nova svetovna vojna,se je cvetoča moč francoskega katolicizma takoj zavedala svojega Poslanstva v novih razmerah. Omenimo neke poskuse, ki so Jih organizirali katoličani za vojake in še posebej za voja-ke-duhovnike, za begunce in zaledje. Ena prvih skrbi je bila, da katoliške organizacije v vseh večjih krajih ustanovijo zatočišča in ognjišča za Vojake (Foyers du soldat). Njihov namen je, da imajo v'ojaki kam iti, da s6 odpoči-Jejo, zabavajo, 'berejo, pišejo tfd. Krajevni duhovnik postaje njihov duhovnik, ki uredi zanje tudi posebno mašo. Zupljani skušajo z raznimi da-10vi in podporami (operejo jini perilo in zašijejo obleko) °'Hjšati njihovo težko službo. Ako se za taka središča vojaškega katoliškega življenja ^e more pobrigati župnik, ga organizira kak vojak-duhov-nik. Vse katoliške organizacije mu gredo na roke.
Pod vodstvom francoske Katoliške akcije so uredili tudi zvišanje dobrih knjig za yojake. Do 28. oktobra 1939 Je centrala tega gibanja (Le jivre du soldat) v Parizu predla kot dar 20.000 knjig, ki Jih je razposlala na fronto. Po deželi se je doslej osnova-*o že 55 podružnic, ki naj zbi-rajo knjige in jih pošiljajo vojaškim ediničam svojega o-krožja. Poleg te so še druge organizacije, ki se pečajo z zbiranjem in razpošiljanjem dobrih knjigi Posebno so živahne francoske katoliške že-*ie. Organizirale so že celo obrt za izdelovanje različnih družabnih iger, ki jih pošiljajo vojakom. Organizacija ka-pliških pisateljev je priprav-' Jena pošiljati svoje predavanje in artiste povsod .tja med v°jake, kamor bi jih povabili duhovniki ali člani Kat. akci-Enako so organizirali izposojanje iger,filmov in pesmi ^a vojake. Dobro je urejeno judi razpošiljanje katoliških hstov in revij. Nekaj posebnega je pripravila Zveza bivših oojevnikov-duhovnikov. Po Pa-r|zu in drugod zbira mala da-^ila (tobak itd), ki naj bi jih duhovniki vseh veroizpovedi delili na fronti vojakom.
Izredno velikodušno so se ^dzvali katoličani, ko je bilo treba zbrati sredstva, da 15,-".00 mobiliziranim duhovnikom preskrbijo vse, kar rabijo za daritev sv. maša (prenosni oltar, kelihi idt.). Ti duhovniki dobijo v gotovih središčih tudi vse potrebno vino 111 hostijo. V večjih krajih so Jim pripravili posebna zatona- Usmiljenke v Rouenu,
jim perejo in zašijejo peri-o- Mnoge organizacije so jim staviie na razpolago razne nabožne predmete. Posebno do-r° je organizirana akcija za
v°jaško molitvenike.
*
Nič manj skrbno so se kat. °rSanizacije zavzele za be-®unce, ki so morali v par urah ^Pustiti vse svoje in iti v Ue kraje. Liga franc, žena s,at- akcije, dalje vsa stanov-: gibanja in Katoliška na-,l0,ialna federacija, ki jo vo-
^ General Castelnau, so se in	v Pomeniti socialni
krščanski tekmi za najbolj potrebne, ki so "ljudje, Fran-in kristjani in jim je za-treba na pomoč," tako so ®Je vernike pozvali škofje, jjj ^malu so zbrali zanje 3 mi-11 e frankov v denarju in ton blaga, ki so ga v razna taborišča. k;it v° 80 P° vseh občinah Pre |Zene Prevzele nalogo, da
«t0r dajo' kaJ J'e bil° že
in česa je še treba, 3-0 udi temu hitro odpomore-
Za tiste, ki so morali zapustiti Pariz — več kot dva milijona 1 j u d i — je kardinal Verdier ustanovil posebni odbor, da vodi dela krščanske pomoči. Ustanovili so 4 središča, kamor nosijo denar in blago. Vse pariške ženske redovne hiše so se obvezale, da darove sprejemajo in jih odnašajo v središča. Zbrali so tudi več velikih avtomobilov, ki jih imenujejo "kardlmalovi kamioni," ki zastonj vozijo vse darove v tiste kraje, kjer so pariški evakuiranci.
Nekaj posebnega je pomoč, ki so jo organizirali za versko življenje tistih fara, ki so vsled mobilizacije izgubile duhovnika. Vedeti moramo, da mora danes skrbeti en duhovnik včasih za 15. celo za 20 župnij; župniki, ki so imeli po 4 ali 5 kaplanov, |so ostali sami, če sploh so. Ker je zato premnogo župnij brez moči, so podvzeli sledeče zanimive korake.
1.	Katoliški odbor za kino in radio je organiziral za vsako nedeljo ob 10 "mašo po radiu." V Eadjio-studiu je res maša za tiste, ki sicer ne morejo do nje. Duhovniku pri maši odgovarjajo na glas skauti, drug duhovnik mašo vmes tudi razlaga in vodi petje. Številna zahvalna pisma prihajajo za to možnost vsaj od daleč poslušati pravo mašo.
2.	Po farah, kjer ni duhovnika, to organizirati, da se ob uri farne ma$e ljudje sami zberejo v cerkvi, kjer pojejo in molijo. Sicer svetujejo/naj se molijo marsikatere mašne molitve, vendar ne vse in ne tako, da bi ljudje mislili,da je možna maša brez duhovnika.
3.	Ksaver Prouvost je v severni Franciji organiziral že 1. 1936 posebno diobro delo. Zbiral je sredstva in vozove za prevoz duhovnikov v tiste kraje, kjer duhovnikov ni. Na ta način je omogočil do aprila 1938 1650 sv. maš. Sedaj pa, ko so duhovniki odšli k vojakom, je to delo še posebno važno. Upajo, da se 'bo razširilo povsod, saj je "smrtno žalostno v župniji, če je brez zvenov, brez molitve in brez daritve."
4.	V škofiji Besancon so podvzeli tudi nekaj posebnega. V cerkvah so postavili na-bralnike za mile darove maše za pokoj padlih voj kov. S tem so tudi najrevnejšim omogočili sodelovanje pri najpotrebnejši duhovni miloščini.
Take in podobne ustvaritve se javljajo med francoskimi katoličani, ki se svoje posebne naloge v težki uri svoje domovine popolnoma zavedajo in morejo biti zgled katoličanom tudi v drugih deželah.
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
Točasno s? vrše nekje na Pacifiku veliki letni manevri mornarice Zed. držav. Slika kaže mornariške častnike, namreč admirale Snyderja, .Richardsona in Pye, ki vodijo manevre.
višje
uixni iiiimitHii inmiHnnii mi i*it*ii 11 f 11 f iiiiii i ii i iii i i ii 11 h i ii 11 iii i ii ihii u 1111 ii iti 111 ii i n m itn 11 m n n 11 n 11.....iihiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi........umu...............................................................................iiiiaiii)mi»imiii«iii.m.ii.i.n»iiii.i»...Mt,t|t|i„,1|,u|11.1bIp-
ZA NAŠE GOSPODINJE
Nekaj o beluših (špargljih)
Beluši morajo biti, kakor vsa zelenjava, za pripravo sveži, to se pravi, pred nekoliko urami so še rasli. Da-li ni beluš že preležan ali celo namočen, spoznaš na ta način, da preizkusiš malo njegovo trdnost z nohtom. Ce se da lupina vtisniti brez posebnega odpora, pomeni, da je že precej časa, od kar je prišel z vrta.
ZBUJEJMO SRCE
V Londonu se je te dni do-
godil nenavaden dogodek. V neko londonsko bolnišnico so pripeljali petinšestdesetletne-ga možaka, ki ga je bil prevrnil avto. Pri tem ga je tako hudo poškodoval, da so mu morali odrezati nogo. Medtem ko so mu žagali nogo, mu je nenadoma prenehalo biti srce. Takoj so mu dali injekcijo ter ga poskušali s kisikom in u-metnim dihanjem spraviti k zavesti. Po petih minutah mu je res začelo srce utripati, toda po desetih urah je kljub vsem poskusom umrl zaradi o-trpnjenja možgan. Ker je srce prenehalo biti za pet minut, možgani tako niso dobili neobhodno potrebnih snovi in zaradi tega je nastopila smrt. Pravijo, da je to prvi primer v medicini, ko se je posrečilo obuditi srce, potem ko je že prenehalo biti.
Večina gospodinj misli, da so najboljši beluši tisti, ki so beli in debeli. To pa ne drži popolnoma, kajti beluši z rahlo vijoličasto glavico so po o-kusu najboljši. Lupljenja be-lušev se je treba učiti. Beluš položiš lahko na' roko in ga olupiš od spodaj navzgor, dokler prideš baš do belega mesa, tako da so se odstranila vsa notranja vlakna vsaj na spodnjem koncu stebla. Po o-lupitvi razrežeš beluše v enakomerne kose po prilično 20 cm in jih- zvežeš z belo pavol-nato nitjo, pa ne pretrdo, skupaj, na kar jih daš kuhat.
Kuhati jih je najbolje v ne preslanem kropu. Kuhanje traja 20 do 30 minut, kar se ravna po debelini stebel. Beluš je skuhan tedaj, kadar se da spodnji konec med prsti zmečkati. Glava je lahko še vedno malo trdnejša, to ne škodi. Beluševo vodo porabi-za pripravo , omak oziroma ostanek porabimo naslednji dan za juho.
»
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Ocvrt riž
Na mleku skuhaj štiri unče riža, da bo zelo gost. (Riž pa ne sme biti razkuhan, ampak samo na pol kuhan). Ko se shladi, primešaj dve unči sirovega masla, eno jajce, dva rumenjaka in žlico naribane-ga parmezana ali suhega sira. To vse skupaj dobro zmešaj, osoli in dodaj še nekoliko drobno sesekljanega peterši-lja. Iz tega testa oblikuj male kroglice ali tenke klobasi-ce, povaljaj jih v raztepenem jajcu in nato v drobtinah ter lepo rumeno ocvri na vroči masti. Daš iahko s pečenko na mizo.
Telečji zrezki v omaki
Nareži telečje zrezke, (meso od stegna je najbolje), jih potolči, osoli in deni na vročo mast, da se na hitro opečejo. Ko so na obeh straneh lepo o-pečeni, jih deni na topel krožnik in pokrij. Na mast pa stresi žlico drobno zrezane čebule, malo peteršilja, pest poparjenih in drobno sesekljanih gob ter vse to pokrito duši, da malo porumeni. Na to posuj žlico moke in ko tudi moka porumeni, zali j z ju-
ho ali vodo. Ko zavre, položi v to zrezke in naj se v tej omaki dušijo do mehkega, nakar dodaš, še dve ali tri žlice kisle smetane in ko še enkrat prevre, je jed gotova. Zraven daš lahko kuhanj in ne-zabeljene makarone.
--o——-
Ragu iz area
Potrebuješ približno funt srca, dve žlici sesekljane zelenjave kot za juho, žlico paradižnikove mezge, kislo kumarico, dve žlici moke in žlico masti. — Srce od prašiča uporabi takoj, medtem ko moraš goveje srce prej dati v mleko ali paco. Srce umiješ, prerežeš, odstraniš žilice in ga razrežeš na majhne koščke, ki jih s' sesekljano zelenjavo in čebulo opražiš na razbeljeni masti, potreseš z moko in malo zairumcniš. Nato osoliš, dodaš zrezano kumarico, zaliješ in dušiš do mehkega. Šele proti koncu narediš toliko omake, kolikor se ti zdi, da jo potrebuješ.
-o--
PRAKTIČNI NASVETI
Okus in barva goveje juhe sta boljša, če daš v juho polovico čebule, katero si prej na vroči plošči štedilnika o-pekla,da je na prerezani strani postala rujava.
*
Limone, ki so se preveč posušile, položi v posodo vroče vode, toda ne vrele, ki naj stoji ob strani štedilnika, da
iw»»»ft»«f»f»ltf,»»»»t»w
DENARNE POŠILJATVE
se še dostavljajo v Jugoslavijo in i Italijo. Prosimo pa pošiljatelje | nakazil za stari kraj, da pošiljajo 1 v takih svotah, kakor tu navede- l ne, namreč v ravnih svotah po j sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta zniža- t na cena za kabeliranje velja le J za Jugoslavijo.) » Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.40.................. 100 Din
Za $ 4.60................. 200 Din
Za $ 6.70................. 300 Din
Za $ 8.80,................ 400 Din
Za $10.50;................ 500 Din
Za $20.50_______;........J00.0 Din
Za $40.00..................2000 Din
italijanske
LIRE:
Za $ 3.05............... 50
Za $ 5.90................ 100 _
Za $ 11.50................ 200 Lir
Za $ 17.00............. 300 Lir
Za $ 28.00............... 500
iiiraniuiimtni
ostane topla. Po preteku dveh ur vzemi limone iz vode in jih obriši. Uporabljati jih smeš pa šele tedaj, ko so se že popolnoma shladile.
»
Če imaš po rokah po delu madeže, ki jih še milo ne odpravi, obribaj roke s kuhanim krompirjem. To bo pomagalo.
TOINONO
LETALO NA BREZŽIČNE VALOVE
Med Marseillom in Alžirom so z uspehom preizkusili novo prevažalo, ki so mu dali ime "zračni torpedo." Gre za letalo, ki ga krmarijo z brezžičnimi valovi in ki na svojem krovu nima posadke. S item letalom, ki je s poštnimi vrečami srečno prispelo v Severno Afriko, nameravajo opravljati poštni promet med Francijo in Sirijo.
ČUDNO PRIJATELJSTVO
V Geisenfeldu na Bavarskem sta sklenili tesno prijateljstvo dve živali, ki se drugače ne marata. Pi|i 'nekem kmetu hodita mačka in jež ponoči skupaj na mišji lov, jesta iz iste sklede in večinoma tudi na istem mestu spita. --o-
IMENOVANJE NOVEGA ŠKOFA
Washington, D. C. — Rektor katoliške univerze, Msgr. J. M. Corrigan, je bil imenovan tit. škofom v Bilti. Posvečen je bil od kardinala Dougherty ta torek v univerzitetni kapeli.
(Dalje)
Nikdar ne bom pozabil, kako sem 3. januarja 1918 dobil v Brooklyn, kjer sem bil tedaj slovaški župnik, od pokojnega kardinala Mundeleina iz Chicage brzojav, ki me vabi, naj pridem nemudoma v Chicago v zelo nujni in važni zadevi.
Sicer sva bila stara znanca že iz 1. 1908., ko sem bil še pri sv. Miklavžu v New Yorku kaplan in izseljenski duhovnik avstrijskega izseljenskega doma Tam je bil namreč pokojni kardinal doma, tam rojen in je tam preživel svoja otroška leta. Naravno je bilo, da je prišel kdaj tudi tja na obisk ondotnega župnika in sva se tako srečala. Takrat je bil še pomožni škof brooklynske škofije. Tako je pa poznal tudi moje delo od takrat dalje. Pozneje nam je dal v oskrbo v Brook-lynu slovaško župnijo Sv. Družine, katere župnik sem postal jaz in ostal tam šest let. Tako sva se poznala tudi od tan;.
Ko je odhajal iz Brooklyna v Chicago kot novi nadškof, me je poklical k sebi in mi povedal, da želi, da bi preje ali sleje prišli slovenski frančiškani tudi v Chicago v njegovo novo nadškofijo, da naj mislimo na to, da bomo imeli pripravljenega patra' zanj, kadar bo treba.
Ko sem dobil brzojav iz Chicage, se na to njegovo željo nisem spomnil, zato sem bil zelo radoveden, kaj naj je tako nujnega, da naj grem tako daleč in takoj. Odgovoril sem mu brzojavno in vprašal, če bi bilo vseeno, akc pridem pozneje, ker prav takrat radi letnih računov nisem imel veliko časa. Odgovoril mi je,'da naj pridem takoj. Oba brzojava še hranim. In odšel sem.
Ko sem prišel k njemu v Chicago, mi je pa na moje veliko začudenje povedal, da je Father Sojar zbolel, da je župnija prazna, da želi, da bi jo sprejeli slovenski frančiškani. Kot glavni vzrok zakaj naj bi prišli v Chicago, je navedel naše delo na polju katoliškega tiska. "Za Vašo tiskarno in Vaše liste je edino primeren kraj Chicago, ker je v sredini Amerike, in kjer je toliko Slovencev, veliko več kakor na vzhodu," je dejal.
Ker takrat nisem bil komisar-ni predstojnik, mu seveda nisem mogel in smel ničesar obljubiti, kakor to, da bom šel domov in povedal o njegovi želji komisarju Rev. Benignu, ki je bil takrat komisar, ki bo odločil, kaj se bo zgodilo, da je vse samo od njega odvisno.
Rev. Benigen je sprejel kardi-nalovo ponudbo in mene odločil, da naj grem. Bile so pa velike težave, kako oditi iz Brooklyna. Prav tedaj sem dokupil za župnijo štiri lote poleg cerkve, sezi-
dal novo cerkveno dvorano, u-stanovil farno šolo in kupil hišo za sestre, in seveda zelo zadolžil župnijo. Ako odidem iz fare sedaj, tako nenadoma, bodo farani lahko rekli, da sem fari nakopal dolg, potem pa odšel in pustil breme odplačevanja drugim. Težave so bile tudi glede namestnika, kdo naj postane župnik te župnije za menoj, da bo ostalo brez vsakih težjih posledic. Imeli smo sicer v hiši patra Slovaka, ki je bil pa šele malo časa tukaj v Ameriki in farani niso bili zadovoljni z njim. Ko sem potem odšel, so res nastale precejšnje težave, ki so se pa lepo premostile.
Lir
Nakazovati pogiljatve, da bi se	!
izplačale v ameriških dolarjih	J"
zdaj ni mogoče.	(
Vse pošiljatve naslovit« na:	J
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, < CHICAGO, ILL.	J
' i <
Naznanilo in zahvala
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da jc dne 27 marca preminul, previden z sv. popotnico za umrle,
Ladislav Markovich,
Pokojnik je bil rojen v Trstu leta 1911. V Ameriko je dospel, ko jc bil blizu dve leti star. Bil je član društva sv. Barbare, štev. 200, J. S. K. J. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev sv. Antona, in potem na katoliško pokopališče.
Tem potom želimo izraziti vsem našim blagim sorodnikom, prijateljem in sosedom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so darovali za sv. maše in poklonili vence in karkoli ste storili, ko je ležal moj sin, oziroma brat na mrtvaškem odru. Iskrena hvala č. g župniku za opravljene molitve in obrede za umrlega. Iskrena hvala nosilcem krste, in pogrebnemu zavodu Mrhar in Champa za lep urejen pogreb. Hval vsem, ki so brezplačno dali svoje kare v pogrebne svrhe.
Iskrena hvala vsem, ki ste prišli molit za dušo pokojnega Ladislava. Bog vam plačaj.	\
Žalujoči ostali:
VINCENCIJ MARKOVICH, oče; JOŽEF MARKOVICH, brat.
Ely, Minnesota, 2. aprila 19-10.
Tudi je šlo takrat za ustanovitev slovenske župnije za Brooklyn. Vse je bilo v najlepšem teku. Slovensko službo božjo sem imel vsako nedeljo v cerkvi Žalostne M. B. na Morgan Ave. dopoldne in popoldne. Tudi malo dvoranico smo imeli, kjer se je razvilo zelo živahno društveno življenje. To je bilo zame zvezano z velikimi žrtvami, da se še danes čudim, kako sem to zmogel. Doma pri Sv. Družini sem imel zvečine vsako nedeljo eno mašo, dve slovaški pridigi in eno angleško. Ob pol desetih sem se peljal na Morgan Ave. in tam opravil mašo in pridigo, ob 11. uri sem imel pa že zopet doma slovaško pridigo. Popoldne sem imel doma ob 2h Sunday School za mladino, ob 4h večernice za Slovence na Morgan Ave. in potem društvene sestanke, zvečer pa zopet doma večernice in društva. To je šlo več let tako. Uspehi so bili vidni in vse je kazalo, da bo mogoče ustanoviti za Slovence posebno slovensko župnijo. Tudi denarja je bilo že nekaj skupaj. Ako sedaj odidem, kdo bo prevzel to delo? Ali ne bo vse zaspalo? Bali smo se, in strah je bil opravičen, ker je pozneje res vse šlo v nič. Vedel sem da bom napaden ako grem. Toda prepričan sem bil da bo stvar šla lepo naprej, saj je bilo vse lepo organizirano in brooklynski Slovenci navdušeni za faro. Tudi so imeli veliko dobrih in zmožnih mož voditeljev, da sem bil trdno prepričan, da ne bo škode ako jaz odidem. Zdelo se mi je da bo morda še dobro vplivalo na stvar, ker v desetih letih se ljudje tudi duhovnika radi naveličajo, posebno tako sitnega, kakor sem se jaz sam sebi pogosto zdel. Tudi pri Slovakih sem mislil, da bo enako dobro, ako dobe drugega, lastnega rojaka-Slovaka. Za časa svetovne vojske sem se namreč nekoliko izpostavil tudi za slovaško svobodo doma na Slovaškem, kar sem moral storiti kot njih župnik. S tem sem se pa zameril takozva-nim Madžaronom, katerih je bilo precej v župniji. Tako, sem si mislil, bodo še radi videli, ako grem. Pa niso bili, kakor seta pozneje videl.
Kakor sem šel rad v Chicago, tako pa odhod iz Brooklyna, kakor od Slovencev, ni bilo tako lahko, kakor sem si predstavljal. Videl sem, da sem nekako kar prirastel k obema narodoma, ker sem pri obeh hašel toliko lepih in plemenitih duš, toliko dobri in zvestih prijateljev, da smo se kar težko ločili. Oboji so mi kar zamerili, in me potem celo dolžiii, da nisem naredil prav kot njih prijatelj, da bi bil moral ostati. Nasprotniki so to tudi izrabili in bil sem v slovenskem in slovaškem časopisju napaden radi tega. Moj dolg pri slovaški fari in ustanavljanje 1'are pri Slovencih so vzeli za povod. Tako sem se zmotil, ko sem mislil, da bom naredil celo veselje, ako grem. (Dalje prih.)
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles.
Stran 3
Sobota, 6. aprila 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Listen to
PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 3 to 4 P. M.
STATION WHIP
1480 kilocycles
(First' Station on Your Dial)
Announced in English and
Dedicated to all the Serbs, Croats'and Slovenes
f eaturing a program of
CLASSICAL and FOLK MUSIC
NOVI ŽUPAN DELA OB-LJUBE
Milwaukee, Wis. — Novi, 32 letni župan Zeidler, ki je tako nepričakovano porazil pri volitvah zadnji torek dosedanjega župana Iloana, kateri je sedel v svojem uradu nepretrgoma od leta 191 G, bo instaliran 16. aprila. Takoj po izvolitvi je izrazil obljubo, da bo njegovo delo usmerjeno ne v dobrobit kake posebne skupine, marveč v dobro povprečnega "Mir. in -Mrs. Milwaukee." Novoizvoljeni žu-
pan, kakor že omenjeno, ne pripada nobeni politični stranki in pri izvajanju svojega programa bržkone ne bo imel posebnih težkoč, kajti od 27 aldermanov v mestnem svetu bo 20 njegovih pristašev, "nestrankarjev."
Pisano polje
J. M. Trunk
Spisal Jos. Jurčič
Kolikor je bila moja mati starša, toliko bolj poredkoma jo je obiskovala bolezen. Zadnje leto sem jo šele potem spoznal, ke-dar jo je razumnost zapustila, da je postala zgovornejša in mi pravila o mojem očetu, katerega sicer ni v misel jemala.
"Ti boš učen ko on!" — govorila mi je ob takih prilikah. — "Ti boš znal govoriti, še sladkeje ko on! — Legati in goljufati se boš naučil in, o! — še zavdajati, strupe poznavati, vsega se boš naučil ko tvoj oče. — Pa ne smeš skušati, kar boš znal, greh je to! On je greh storil! — Grehov veliko. Ti boš drugačen, ne boš podoben očetu. On ni imel srca ni ljubezni!"
Tako mi je govorila. Meni se je šola pri-studila. Mislil sem, da so vsi učeni tistemu enaki, ki ga mati oče imenuje.
Štirinajst let sem bil star, ko me pošlje v mesto, da bi v šolo hodil. Od nje sem se bil precej naučil, tako cla bi bil lahko izhajal.
Svoje premoženje je posodila moja mati kmetu, pri katerem sva stanovala in živela. Tačas je bilo že še toliko, da bi se bil jaz lahko nekaj let vzdržal. Za pozneje, ko bi'bil starejši, pak je imela mati namen, poprositi svojega sorodnika za pomoč, katero ji je bil pred nekaj leti ponu-jal.
Toda ni je bilo treba.
Komaj je mati s solznimi očmi v mestu od mene v slovo vzela, naročevaje mi, naj bom priden, in odšla od mene, ko sem jaz sprevidel, da sem preveč nje navajen, kakor da bi se mogel tujim ljudem privaditi. Komaj je bilo en teden, že sem bil na potu domu — ali ker pravega doma nisem imel, bolj prav — k svoji materi. Našel sem, da je ona tako ko jaz, da je jokala noč in dan za menoj. Vesela me je bila, ko sem prišel in karaia me je obenem. Prosila me je, naj grem nazdj, in videlo se je, kako rada bi imela, da bi ostal pri njej.
Naredila sva, da bom še eno leto odložil šolo, da se bom pridno učil od nje vsega, kar je mogoče, prihodnje leto pak bom šel za stalno in za gotovo nazaj v mesto.
Ali tega prihodnjega leta ni doživela. Jaz sem mislil, da jo bom zmerom imel. Ah, ko bi jo še enkrat, le enkrat videl na tej zemlji, po kolenih bi šel do konca sveta!"
Do sem je Martinek mirno pravil, le včasi se mu je poznalo, da mu spomin te ali one reči čutila zbuja, katera težko kroti. Tu pak je naenkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil z nobeno gubo na Obrazu, potem pa mu je debela solza pritekla iz očesa in zjokal se je kakor otrok.
Tudi Lovre je bil ginjen. Domislil se je svojih roditeljev in vprašanje mu je prišlo: Ali si ti tako spoštoval svojo mater, kakor ta spoštuje njen spomin? Koliko globokejšo, nežnejšo čut ima ta človek, katerega bi bil marsikak izobraženec za-ničljivo kakor siroveža po strani pogledal in obsodil, da blažjega čutila, kakor je imajo živali, niti zmožen ni!
"Še tisto zimo'je moja mati nevarno zbolela" — pravil je Martinek dalje. — "Preden sem vedel, ali je mogoče ali ne, videl sem jo mrtvo ležati. I'n ko bi z neba na zemljo padel, bil sem sam, brez sorodnikov, brez prijateljev!
Na smrtni postelji mi je izročila svoja pisma in spričala. Ž njimi mi je rekla po-
iskati in skakati se svojemu očetu, tvojemu stricu. Kedar boš v veliki sili, poišči ga, tako mi je naročala, povedi mu, da ga prosim, naj tebi popravi, kar je meni hudega storil; povedi mu tudi, da mu iz srca odpuščam.
Tega poslednjega mu nisem nikdar povedal. Prosim tedaj tebe, moj bratranec! — pa morda te je sram, da te tako imenujem?"
Kvas ni mogel odgovoriti. Podal mu je roko, katero je Martinek smehljaje se prijel in stisnil, rekoč: "Bratranec! Ko si pred .precej veliko dnevi v prvič prišel v ta kraj, prorokoval sem ti, da me boš pomnil. Tačas sem to drugače mislil, zakaj čeravno sem mislil, da si mi morda po njem nekaj v rodu, nisem vedel, da si bratranec moj, in kar je še več vredno, bratranec dobrega srca. Pozabil pa nisem, kaj sem obljubil. Pa kaj sem te že hotel prositi? Že vem! Povedi mu ti, da mu' je moja mati na smrtni postelji odpustila, povedi precej zdai, ko mu boš pisma izročil, katera sem ti dal."
"Gospod Piškav je tvoj oče?" — vpraša strme Kvas.
"In tvoj stric! — Piškav se imenuje. Menda mu je bilo ime Kaves zoprno in prekrstil se je, kar se je tukaj naselil.
Ker sem ti že toliko povedal, moram do kraja povedati.
Po materini smrti bi bil imel jaz v mesto oditi zopet v šolo. Ali ni mi bilo mar naučiti se kaj več. Umrl bi bil najrajši, zakaj nisem vedel, ali imam kaj opraviti na tem svetu ali nimam. Le ena misel mi je vedno in vedno prihajala, namreč ko bi njega dobil, ki je mojo mater tako ponižal in prevaral in storil, da je meni zamrla zgodaj, prezgodaj, kako bi ga hotel pestiti, kako bi mu hotel hudo vest zbujati! To je zopet naturo, zakaj oče je oče, pa jaz sem imel svojo strast in ustrezal sem ji!
Kmalu sem videl, da me ljudje težko gledajo, pri katerih sem bil. Zapazivši to, nisem vprašal, koliko imam še materinega denarja dobiti ali kaj drugega, temveč navezal sem culo ter sem šel. Kam grem, tega nisem vedel. Tako se začne moje de-setobratovanje.
Ti boš morda vprašal,* kako je to, da sem ravno ljudsko vero na desete brate na svojo korist obrnil in brez posla živel.
To vprašanje sem si dostikrat sam postavil, zakaj sem tako začel, pa sam ne vem, če znam pravi odgovor ali ne. Od začetka sem hodil od kraja do kraja. Jesti sem povsod dobil, da še prosil nisem; več nisem potreboval. Moja mati je včasi norela, kakor sem ti pravil, tudi že tačas, ko še jaz nisem bil na svet prišel. Kmalu po njeni smrti, ko sem začel tako čudno živeti, čutil sem včasi tudi jaz, da sem njen sin. Včasi mi je čudno vrelo in kipelo po glavi; imel sem tačas nagnenje do burne veselosti in sem govoril, da dostikrat sko-ro nisem vedel kaj. Tako so ljudje sami začeli ugibati, da sem deseti brat. Meni je nekako dopadlo in navadil sem se.
V poslednjem času, kar me ti poznaš, in že tudi pred precej dolgo, nisem več čutil tistega vretja v glavi. Vse, kar si videl ti na meni, bila je navada. Dostikrat je bila moja veselost samo odeja. Tukaj v srcu sem jaz drugače čutil in mislil.
(Dalje prih.)
Vknjižba ria nepremičnine
—Sin: "Očka, kaj je prav za prav to: vknjižba na nepremičnine?" — Očka: "Hm, hm, to je ... to je tisto, kar boš edino po meni podedoval.
Vsi na volišče in volite
Za Predsednika Združenih držav:
FRANKLIN D. ROOSEVELT
Za Governerja države Illinois
HARRY B. HERSHEY
Za preglednika javnih računov
JOHN C. MARTIN
Za državnega pravdnika Cook okraja
THOMAS J. COURTNEY
državo, se prikaže tudi duhovniški strah, in ker je malo dela, jezik pa srbi, se vsede in napiše o postu in pridigah in spovedi in grehih in seve tudi o kaplanovih ali 1'ajmoštrovih "štrueah," in v "Prosveti" na kaj takega komaj čakajo, saj so tudi tam socialisti, pa ne vedo, kaj je socializem.
Eh. .er. .hodili so nekoč k pridigam, in te so bile seve vse za nič, ker fantje sp se stepli in le enega ubili, in tu v Ameriki so začeli hoditi k "pridigam" v Prosveti in so postali prav svetniški brez grehov, ker so grehe, kar jih je morda pri takih svetnikih bilo, k vsi sreči "molji snedli." Ampak zapisano je, da "črV ne umrje," in ta črv v vesti gloda naprej, in ker bo tam v pelinovi državi in v Rock Springsu misijon, grize in gloda ta črv, ker so le poleg rdečih svetnikov še neki, ki bodo šli k misijonu in k spovedi, in kaj takega, kak rdeč "misijonar" ne more prenesti.
Vreme imamo pa tudi v Leadvillu res lepo.
PRIKAZEN NA FRONTI
"Pariz-Soir" poroča, da so angleški vojaki nekega večera med belimi oblaki nad rensko krajino nenadno opazili podobo Matere božje s sklenjenimi rokami, poleg nje pa podobo vojvode marlborough-škega na konju. Ta privid je napravil na vojake velik vtis. Med njimi se širi govorica, da se bo kmalu začela krvava vojna.
Za državne poslance (State Representatives) 15, natorialnega distrikta :
MATT FRANZ
JAMES J. POLODNA
Za Wardnega načelnika (Ward Committeeman)
ADOLPH J. SABATH
Prejšnji profesor v Lenin-, gradu, ki je zdaj tu v Ameriki, Nikolaj S. Timašev, pristen Rus, ne kak "Rus," je rekel, cla je še zdaj na miljo-ne Rusov, ki verujejo v Boga in se udeležujejo božji/, služb, kakor pač v razmerah mogoče. Tako pričajo zanesljiva poročila. Delo brezbož-nikov toraj še nikakor ni — končano. Ampak 20 let ni noben čas. Ali bodo s časom uničili vso vero, zatrli vse bogoslužje ?
Jaz bi od teh še vernih milj onov ne upal nič posebnega, niti bi se ne bal, ako brezbož-niki uničujejo še več stoletij. Stvar je enostavna: I Ako ni v nebesih nobenega Boga, kakor kričijo brezbož-niki in vsi ateisti,potem so oni na pravem, in obžalujem, da je v Rusiji še na milj one ljudi, ki verujejo ria Boga, in želim,da bi ti miljoni čim preje izginili, iil bi se tudi jaz sam čim preje iznebil te vere na Boga, vere na — nič, ako ni Boga v nebesih.
Ce pa je v nebesih Bog, potem ruski brezbožniki lahko tudi še te miljone spravijo ob vero, da ne bo več nobenega človeka v Rusiji, ki bi še veroval na Boga, ampak jaz bi to sicer obžaloval, pa bi ne bil v nobenih skrbeh za Boga, ker Bog, ako je, bo, in če na njega ne bo veroval no-; ben človek več. ; Miljoni vernikov in miljoni ; brezbožnikov imajo v vsakem | oziru le relativno vrednost.
i * •
1 Eden, ki se suče izključno I le med socialisti, podpira le | njih stremljenja, časopise, se » ponaša, cla je socialist, me je ] pred kratkim vprašal, kaj I pravzaprav je socializem. Ni J vprašal, kaj je socialist, ko J pravi sam, da je socialist, kaj J naj bi bil socializem, je hotel 5 vedeti. Socialist res ni sociali-! zem, niti narobe. Socializem ! ni ravno nobena farška go-
>	nja, dasi je socializem ateisti-
>	čen, brezverski, ker bi se dru-
>	gače zgrudil in sam sebe lo-
>	pnil po glavi, ampak vsaj naši
>	slovenski socialisti so večino-» ma le socialisti, ker se hočejo j nad duhovniki znositi, in ta ; liarava prihaja pogostoma ce-' lo pri takih na dan, ki drugače precej razumejo o socializmu. Govorijo o pomoči za delavce, o delavskih pravicah, o zaščiti delavcev, o delu za zatirane in izkoriščane, kar je vse zelo lepo in hvalevredno, ampak farške gonje se ne morejo iznebiti, kakor se noben človek ne more svoje sence. Izgleda, da bi bil ves socializem le v nasprotovanje vsega, kar je s cerkvijo in duhovščino v zvezi.
Izgleda, da je tam pri sosedih v Rock Springsu, Wyo. precej takih socialistov, ki nc v e j o, kaj je socializem, p;i vsaj kažejo, da je ves njih so cializem le "tabuliran" v go nji zoper duhovnike.
John Pintar govori o štraj ku in kako znajo tam motor na kolesa uničevati, da kapi talistične družbe ne poginej< lakote, ampak lco prisije son ce nad pelinovo prerijo ii
Za senatorialnega odbornika (Senatorial Committeeman) :
JOHN JERICH
Vse navedene kandidate je izbrala in odobrila regularna demokratska stranka 21. warde.
Zahtevajte na volišču demokratski
balot!
Izrežite iz tega lista ta oglas in ga vzemite s se- S boj na volilni clan in naredite križ pred imeni, kakor o zaznamovano tu na tem balotu v tem oglasu.	9
■OOOO OO O OOOOOOO 000-00000<KKMKK><KK)<XKKX>0<>0<KKKK)0<><>^^
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
DR. JOHN J. SMETANA
!	OPTOMETRIST
1831 So. Ashland Avenn« Tel. Canal 0523 g Uradne ure: vsak dan od 9. | ™ zjutraj do 8:30 zvečer.
*iiiiiai»ini!i!«iiiini!iiiwiiiiBii!!igiiiiiiaiiiiiaiiiiiaiiiiiPiii!!ni>
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St)
Tel. Catutl S 817 CHICAGO, ILL.
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, 111.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD < V CHICAGI
B Louis J. Zefran
1541 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOO IN DANI
— Najboljši automobili pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
■"»zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Deseti brat
IZVIREN ROMAN
Rooseveltov Tiket
Primarne volitve prih. torek 9. aprila
Staro domovino v slikah
dobite v knjigi
' NAŠI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
$1.25