201 številka
Ljibljsss, ? soboto 2. septembra 1905.
XXXVIII. leto.
3skaja r.vaćer, isunSi a»d«lje ta praanika, :«r v»)ja po poatl »rajamaa n avatro-ograke daiala u m teto M I, ■ aal lata lt K, aa četrt lata 6 K 60 k, n mi meaaa S K SO k.   Za LJubljano a soSujanjeia na don sa
j!« 14 K. aa pol leta 1« K, aa Satrt UU • K, aa aa meso« 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vso loto « K, aa pol leta 11 K, aa detrt lota 6 K 60 h, aa en meso« 1 K 90 h. — Za tuj« dožolo tolika vač, kolikor anafia poštnina. — &a aaračbo brea istodobno vpošiljatva naročnino s« no oaira. — Za oznanila sa plačaj« od potorostopn« petlt-vrate pa 11 h, 8a aa aa eananile tiska enkrat, po 10 h, 8a m dvakrat, in pa 8 h, do so tiska trikrat ali ▼o&krat. — Dopisa saj aa iiTole frankovatt. — Rokopisi s« no vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Ja v KnaAovih ulicah št. 6, hi rioor aredniitvo v I. nadstropja, apravniltve pa v pritličju. — Upravniitva naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijek
oznanila, t j. administrativna ■tvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Vaša požrtvovalnost je omogočila podpisanemu odboru postaviti na najlepšem ljubljanskem trgu najgenijalnejšeinu našemu pesniku dr. Francetu Prešernu dostojen spomenik po osnutku mojstra Ivana Zajca. Ta spomenik se bode ob navzočnosti mnogoštevilnih slovanskih gostov slovesno odkril
đse IO. septembra t« 1.
Roj aki!
Podpisani odbor za trdno pričakuje, da se slavnosti odkritja Prešernovega spomenika udeležite kar najštevilneje. Saj ima ta slovesnost pomeniti poklonstvo manom duševnega velikana, kakršni se redko porajajo na svet; s kakršnim se ima torej največ povoda ponašati mali slovenski narod, ki v dr. Francetu Prešernu ne slavi samo svojega velikega pesnika, temveč tudi preroka in političnega navduševalca.
Ne pozabimo, da nam je v trenotkih največjega pritiska, ko mu je krvavelo srce zaradi brezpravnosti slovenskega naroda, zakli-cal P r e š e r n poln preroškega duha, „da se vremena bodo nam zjasnila" in da je s plamenečimi besedami načrtal pravec vsej naši politiki, ko je s povzdignjenim srcem zapel, da „najveČ sveta otrokom sliši Slave".
Rojaki !
Temu pesniku torej odkrijemo spomenik dne 10. septembra t. 1., imenik v takih razmerah,  kakor ga slovenski  narod ni še postav-in ga bržkone tudi postavljal ne bode.
Podpisani odbor nikogar izmed Slovencev ne bode osebno vabil k slovesnosti odkritja; zdelo bi se mu to razžaljivo, ker ve, da se vsak rodoljub zaveda, kaj je dolžan spominu Prešernovemu.
Vabljeni ste torej tem potom vsi vkup in vsak posebej; vabljena zlasti društva, o katerih je želeti, da se udeleže slavnosti z zastavami.
Da bode pa mogoče glede slavnostnega sprevoda ukreniti vse potrebno, naj se blagovole društva, ki se slavnosti udeleže z zastavami, naznaniti to sopodpisanemu odborovemu tajniku najkasneje do dne 8. septembra t. 1.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1905.
V imenu odbora za postavljenje Prešernovega spomenika:
Ivan Hribar
mestni župan predsednik.
Fren Trdina
mestni knjigovodja tajnik.
Drugo Ricmanje.
Iz Št. Vida pri Brdu, 31. avgasta. Pod tem naslovom v „S1. Narodau pojasnjene razmere v Št. Vida pri Brda je označil „Slovenec" kot popolnoma neresnične in za očito laž. „Slovenec" ima vedno navado, da enostavno pravi: „to je laž, od konca do kraja izmišljeno-, tudi če je najčistejša resnica. Seveda mu njegovi naročniki slepo ve rujejo, ker so k tema primorani že zaradi greha, katerega bi bili drugače deležni.
Resnici na ljubo radi konštatujemo, da se v naši cerkvi ni od pamtiveka krščevalo in poroke sklepale, ker se to v nobeni podružnici ne godi in — da župan J. Novak res ni v cerkvi naprej molil ter da tudi ni izpred altarja naznanil, da bode zanaprej tudi tako, vse drugo je pa grla resnica.
Da pa Širša javnost izve, kakršne so naše razmere in zakaj se pravzaprav gre, navesti hočemo v naslednjih vrsticah fakta, katerih ne bo mogel nihče ovreči.
L. 1895. se je ubil pri podružnici Sv. Vida veliki zvon. navade je, da v takih prilikah občaui nabirajo denar ter ga izroče dotična m župniku; on pa potem ne ozira,': ta na željo občanov preskrbi za cerkev, kar je potrebno. Ker smo pa mi par let popreje na ta način kriŽev pot izvanredno drago plačali, sklenili smo takoj, da bodemo stare zvonove sami prodali, nove pa sami kupili. Takratni župnik B. nam je seveda strastno nasprotoval, kjer je le mogel, posebno na ta način, da smo imeli par zelo dragih stavbnih ogledov, bode-li zvonik po potresu res težo in zvonenje tako velikih zvonov vzdržal ali ne. Mi pa se nismo hoteli takratnemu župniku vdati in zato imamo hvala Bogu danes take zvonove, da smo lahko na nje ponosni. In od takrat datira sovraštvo in nagajivost vsakokratnega župnika zoper vse, kar je šent-vidskega. Sovraštvo pa le iz tega izhaja, ker takratni župnik pri nabavi zvonov ni mogel par stotakov v svoj
žep vtakniti, kar bi bil gotovo storil, ko bi mu bili mi nabavo novih zvonov poverili.
Toda dokler je živel prerano umrli g. beneficijat J. Železnikar med nami, ni nam mogel sedanji župnik M. Slak posebno nagajati; kakor hitro pa je prvi zatisuil oči, je začel takoj slednji kazati grozno sovraštvo do nas. Med drugim je rekel, da bode za to skrbel, da mi nikdar več duhovnika ne dobimo. Kajne, g. župnik, to bi bilo nekaj za Vas, ko bi mogli vso ustanovo naše cerkve sami pograbiti. Toda iz te moke ne bo kruha.
Mi dobro vemo, da veliki del ustanove pripada samo toliko časa naši cerkvi, dokler imamo duhovnika; v nasprotnem slučaju se ima pa sorodnikom ustanovnika izročiti. Da se bode to faktično zgodilo, zato bodemo že skrbeli, farovž pa lahko damo v najem, ker je naš.
Ko smo izgubili blagega gospoda Železnikarja, smo zbrali takoj primerno vsoto prostovoljno darovanega denarja ter s tem plačevali patra frančiškana iz Kamnika, da smo imeli na ta način vsako nedeljo in vsak praznik sveto mašo. To pa našemu župniku ni bilo všeč, dasi bi moral on za to skrbeti, ker ima dovolj denarja iz ustanove. Dne 23. julija je oznanil o. frančiškan, da bode prihodnjo nedeljo Žegnanje in pri tej priliki „ofer" za nadaljne sv. mase ob nedeljah in praznikih. Ko je pa župnik to izvedel, je ukazal, da se mora ves denar, kateri bode pri ofru nabran, njemu izročiti. Dobro, da so ljudje za to njegovo nakano Še pravočasno izvedeli, kajti niso se hoteli ofra udeležiti, posebno domačini ne, dasi so nameravali darovati velike zneske v ta namen. G. župnik, na takratni ofer ste pa res lahko ponosni, dobili niste niti dveh goldinarjev! Ravnoisto nedeljo je oznanil g. župnik, da v prihodnje v Št. Vidu ne bode več nedeljskih opravil, kar je vse občane zelo razburilo. Takoj smo sklenili, da bodemo zanaprej nedeljske pobožnosti brez duhovnika sami opravljali. In res, 6. avgusta so zvonili naši
zvonovi ter vabili verne k molitvi. Zbralo se nas je lepo Število in molili smo res goreče, vse bolj pobožno kakor pa takrat, kadar je duhovnik navzoč. Seveda tudi to župniku ni bilo všeč in takoj je prepovedal v prihodnje zvoniti, toda tu je naletel na hud odpor; „zvo-novi so naši" se mu je reklo, kajti na velikem zvonu stoji neizbrisno ■ „napravila me je občina." Pa kaj se hoče; njemu ni za vero, temveč samo za dohodke. Po molitvi je oznanil posestnik gospod L. R. v Županovem imenu pred cerkvijo, da bodemo imeli nadalje vsako nedeljo in vsak praznik rožni venec in litanije toliko Časa, da dobimo zopet duhovnika.
Omeniti je še treba, da je naš vrli g. učitelj J. Potrato pri vsakratnih lita-nijah orglal, ljudstvo je pa prepevalo Marijine pesmi. Ker pa župnik ne more cele občine kaznovati, znosil se je nad g. učiteljem ter mu službo organista odpovedal. Tu pa je naletel na nov odpor, kajti g. učitelj je napravil pogodbo za orglanje z občino, ne pa z župnikom. Službo pa samo tisti lahko odpove, kateri jo je podelil. Upamo, da bode občinski odber toliko možato nastopal, da se v tem oziru ne bode župniku uklonil.
Da bi se Župnik Še na drug način mogel nad nami maščevati, je odstranil obe Junici iz monstrance, ena je naša last, ena pa last pokojnega beneficijata, g. Železnikarja, češ, sedaj ne morejo imeti več maše z blagoslovom. No, če mislite g. župnik, da je tako prav, pa naj bode, tako nam počasi trgate vero iz srca; kajti na glavDi Kristusov nauk, za katerega je On Živel in umrl, ste že davno pozabili, namreč „ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Ljudje se pa norčujejo iz Vas, pravijo, da bo dal iz lunice za kuharico napraviti uhane.
Kakor Vam je pa letošnja bera všeč g. župnik? V Št. Vidu sta Vam dala samo dva posestnika, namreč niež-nar in najrevnejši kmetovalec, kar jih je pri nas, drugi pa nobeden ! In vse to brez vsake agitacije.   V prihodnje
Nevarna igra.
Zunaj je šumel dež.
Sedeli smo v cb*. dnici in z veliko gorečnostjo pr&m«. tavali hudičeve podobice. Prijatelj Anton je imel strašansko smolo. Pregreši! je bil že dvoje skelečih renons, obakrat z najboljšimi kartami in izgubil dva napovedana pagata kar zaporedoma. Kaj čuda, da se je držal tako kislo, zlasti, ko je polomil povrhu še »KIo-pickega«. Prijatelj Ivan se mu je smejal v obraz, nikar da bi mu s najkrajšo besedico izrazil kaj globo-kega sočutja, in tudi jaz se nisem vedel dosti bolj*. Navzlic hudim udarcem bridke usode je napovedal kisli Anton tretjič deset tarokov in pagata »na koncu kuikovega repa.« V »judu« je bilo že dvesloštirideset vinarjev, zato smo z napeto pozornostjo zrli v temno prihodnost. Pristopila je celo sivolasa gospa Ana, ki je dozdaj pletla pri oknu. Toda smola se je Toneta držala prav krepko. Veseli Ivan je imel devet tarokov, jaz samo enega, in kisli kvartopirec je zašel
d razbojnike in Blekli so ga do nagega tam blizu Jeriha.
»Dvanajst tarokov in tri kralj«, pa izgubim!« jo zdivjal Anton in vrgel karte v kot.
»Juda plačaj, juda, in vesel bodi, da te nisem malo pokropil s ^contra4!« se mu je muzal Ivan. »Oh, da bi le žo> imel denar!«
Kisli Tone je zagodrnjal nekaj nerazumnega in plačal. Zastonj ga je hudomušni Ivan tolažil, češ, da je Tone boljši Slovenec nego midva, ker nima sreče. O pravem času je posegla vmes kibieuija gospa Ana, da ni vsplamtel zubelj resnega raspora.
»Gospodje so govorili o ,judu> je dejala, »spomnila sem se povesti, ki sem jo slišala nd stare matere. Pripovedovali so mi, kako sta igrala dva juda za življenje in smrt.«
»Povejte, prosim, povejte,« je hitel Ivan. »Igrali tako ne bomo več, ker se je vaš mož Tone skisal. Do večerje bo ravno prav. Prosim torej, milostiva!«
Gospa Ana je sedla zopet k okna in pripovedovala nekako takole:
»Leta 1793. se je dvema premožnima popotnikoma tako močno
poškodoval voz ob ostrem ovinku na holmu med Medvodami, da ga kovač ni mogel popraviti prej nego do drugega jutra. Potriaa, imovit trgovec iz Ljubljane in njegov sin, lajtnant pri ljubljanskem polku Thurn, sta morala peš v bližnjo vas, kjer se izliva Sora v Savo. Sla sta v krčmo; tam je sedelo nekaj kmetov in dvoje umazanih in razcapanih tujcev. Prostora ni bilo nikjer, nego le v podstrešni sobici. Tja sta dala prenesti svojo prtljago. Poročnik je moral takoj k polku, si najel konja in odjezdil.
Drugo jutro te pripeljal kovač popravljeni voz pred gostilnioo in mnogo govoril o prekrasnem prstanu na roki ljubljanskega kupca. Čakal je že oelo uro, toda Ljubljančana le ni bilo doli. Krčmarica je bila šla že dvakrat trkat na vrata podstrelne sobice, vendar se ni oglasil nihče. Proti poldne so ili kovač, krčmarica in drogi gor, ali tudi na njih trkanje in klicanje ni bilo nobenega odgovora. Nato je kovač šiloma udri vrata in prestrašeni ljudje so sagledali na tleh tujca umorjenega, i izbuljenimi očmi in strahovito tevajočimi astmi. Na vrata s« se poznali sledovi močne
zanke. Izginila je obleka, kovčeg in tudi dragoceni prstan. Morilec je prišel in odšel bržkone skezi odprto okno.
Vsa vas je letela skupaj in vse je ugibalo, kdo bi bil morilec. Bližno »krajno« sodišče v Goričanah si je zastonj prizadevalo najti zločinca. Drugi dan je dospel lajtnant, plačal račune in spremil očeta k poslednjemu počitku.
No, čez šest let je zapazil stotnik ljubljanskega polka čudovito svetel prstan na roki podčastnika, ko mu je ta salutiral. Poklical je takoj narednika, pozval podčastnika in ga vprašal, odkod ima tako lep prstan. Podčastnik je odgovori!, da mu ga je podaril oče, ki ž njim vred služi pri polku kot vojaški tesar. Stotniau se je zdela stvar seveda sumna; dal je očeta in sina zapreti, vsakega posebej.
V preiskavi je izpovedal oče, da sta oba rojena na Ogrskem, da sta Žida in da sta krošnjarila po svetu. Ko sta se naveličala takega življenja, da sta prostovoljno vstopila med vojake. Kaznovana da nista bila ie nikdar ne.
Sin pa je ispovedal drugače.
»Klatila sva se v največji revščini okoli in v sili doprinesla marsikaj prepovedanega«, je pripovedoval. »Pred šestimi Isti sva prenočevala v krčmi, približno dve uri od Ljubljane na potu proti Kranju, koder teko dve reki skupaj. Slučajno sta prenočevala tam tudi dva Ljubljančana Kmetje v gostilnici so govorili o bogastvu obah tujcev — midva s očetom pa sva životarila v skrajni bedi . . . Ko so vsi zaspali, sva se splazila tiho iz krčme, našla lestvo in jo prislonila ob okno po-streine sebice, kjer je spal bogati Ljubljančan sam. Jaz sem držal lestvo in pazil, če bi kdo prišel. .. Kmalu sem slišal lahen ropot od zgoraj, potem stokanje in slabotno ječanje — nato je bilo vse tiho. Oče mi je mignil pri oknu in kolikor nsjtišje sva odnesla kovčeg in prečnieo, to je zaboj, kjer je sedel trgovec na vezu. Postavila sva lestvo nazaj; v gozdu sva odprla kovčeg in zaboj. Is kovčega sva vzela perilo in obleko, is zaboja pa zlato in srebro. — Bala sva se, da naju ne bi zalotili; zato sva ila prostovoljno služit k ljubljanskemu polku.«
Oče je grdo zmerjal sina in ga
7'
bodemo pa zato skrbeli, da tudi v drugih vaseh Vaše občine ne boste nič dobili, dasi ste že letos tudi v teh vaseh preklicano malo dobili.
G. župnik ne hodite preveč na solnce, ko imate toliko masla na glavi. Za danes naj bo dovolj, Če se pa ne poboljšate, povedali bomo prihodnjič, kaj se Vam je enkrat v Mengšu pred altarjem zgodilo* kako ste preteČeni teden nekega otroka krstili in še kaj drugega.
Na g. knezoŠkofa smo se Že opetovano obrnili ustmeno in pismeno, on nas ima pač za zelo naivne, Če misli, da mu kaj verujemo, zato se bodemo pa v prihodnje rajše na posvetno oblast obrnili, morebiti nam bo ta preje kaj pomagala. Če pa mislite, da so za ugled duhovščine in povzdigo vere ricmanjske razmere koristne, pa le ukrenite, kar se Vam zdi najbolj primerno. Mesto, da nam vedno enega ali drugega duhovnika priporočate, katerega naj bi pa mi sami prosili, da k nam pride, razpišite v Vašem listu to službo, pojasnite vse dohodke in udobnosti, katere med nami lahko uživa, pa se bode takoj eden ali drugi oglasil. _
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, 31. avgusta. (Boj na nož. — Blamaža klerikalcev. — Spomin na Starčevlća. — Časnikarski konkurenčni boj.)
Trije časopisi („Novi List", „Po kret" in „Novi Srbobran") in dve stranki (hrv. naprednjaki in srbski sa-mostalci) so napovedali najodloČnejši boj ne samo vladajoči kliki, marveč tndi njihovim prikritim zaveznikom — frankovcem in klerikalcem. Bore se zoper tri velike sile, ki so uklenile danes vso našo javnost v svoje robstvo.
Madjaroni imajo v rokah državno oblast, frankovci rodoljubne fraze, kle rikalci pa imajo v zakupu boga.
V znamenju te borbe stoji danes vsa naša notranja politika.
Ta boj se je sedaj razvnel z nenavadno ostrostjo ter dosegel višek, ki ga pač ne more več prekoračiti. Pre-ostajalo bi samo še to, da bi se oba tabora počastila na ulici s samokresi... Najhujši boj so započeli madjaroni in njihovi zavezniki na reški „Novi List", na njihovega urednika oupila, ker so tudi od tamkaj padale najtežje granate. Sprva so se trudili, da vsekakor ločijo zagrebške naprednjake in ferbe od Šupila, da bi ga tako osamili in laglje potolkli. Toda to se jim ni posrečilo: „Pokret" in „Novi Srbobran" nista zapustila svojega tovariša v najtežjem Času, marveč sta mu hrabro stala ob strani v vsaki nezgodi. Nato si je sovražni tabor razdelili vloge: Madjaroni so pričeli pteganjati na vse mogoče načine „Novi List"; plenijo ga, v Hrvatski so prepovedali 40 prodajal-nicam prodajo tega lista, kradejo ga na pošti, Khuen pa je izposloval, da se mu je odtegnil poštni debit za Bosno
in Hercegovino; klerikalci proglašajo „Novi List" za framazonski, frankovci pa so prevzeli nalogo, da v svojem kroga moralno ubijejo Supila.
Proglasili so ga za narodnega izdajico.
Dan na dan pišejo, da je plačan iz Pešte, Bel grada in Rima (od italijanske vlade). Vsakdo mora takoj sprevi-deti, da je tak napad brezprimerna neumnost, ker se s tem trdi, da imajo Pešta, Belgrad in Rim skupen interes, podkupljevati kakega hrvatskega Časnikarja! Ko to ni več vleklo, je neki anonimni dopisnik „Hrvatskega Prava" naslovil preteli teden na g. Supila 11 vprašanj, v katerih ga obtožuje, da je bil v Bel g radu, da se je pogajal s srbsko vlado, ki mu je dala denarja, da je bil v avdijenci pri kralju Petru itd.
Supilo je takoj odgovoril, ko so se mu telefoniČno sporočila ta „senza-cijonalna vprašanja."
Pri kralju Petru sploh ni bil, nekaj oseb niti ne pozna, o drugih pa niti ni slišal, da sploh žive, ako se mu pa dokaže vsaj ena trditev, je takoj pripravljen storiti vse, kar bi mu ukazal dr. Frank.
To je bil jasen in odločen odgovor poštenega Človeka, da so bili osramočeni vsi obrekovalci. Da bi se izvilo iz škripcev, je „Hrv. Pravo" razglasilo, da ima proti Supilu še eden „boljši vir", nego je bil prvi, in da mu lahko, ako je treba, tudi pred sodiščem dokaže, da je plačan iz Belgrada.
G. Supilo je takoj sprejel tudi ta izziv in je tožil „Hrv. Pravoa pred zagrebškim „sodnim stolom". Dr. Frank se je bal tožiti „Novi List" pred reškimi porotniki, no, Supilo se ne straši stopiti pred zagrebško sodišče, ki je v resnici kar najmanje disponovano za — Supila.
Nadejati se je torej velike politične tožbe, ki bo vsekakor senzacijonalna ne samo za Zagreb, marveč tudi za vso Hrvatsko.
V današnji Številki „Hrv. Prava" isti brezimni dopisnik mesto obljubljenih dokazov stavlja vnovič na g. Supila 15 novih vprašanj, a od teh je eno bolj smešno ko drugo!
* *
NaŠi klerikalci imajo pri vsakem koraku nesrečo.
Krase se z najbolj narodnim perjem in z največjim političnim radikalizmom, Čim pa pride Bkako narodno vprašanje v nasprotje z interesi med narodnega Vatikana, pa takoj opuste svoje narodno stališče in se ponižno pokore ukazom iz Vatikana.
Tako delajo tudi v vprašanju glede glagolice in sicer gredo v tem oziru tako daleč, da se bore celo zoper one narodne duhovnike, ki dvigajo svoj glas v obrambo tega narodnega prava. Te intencije protinarodnih klerikalcev so tako jasne in očite, da je njih raz-krinkanje vrlo lahak posel.
dolžjl, da je umoril trgovca; on sam, oče. da je le shranil plen.
Z i a j pa sin ni hotel pričati zoper očeta, niti mu ugovarjati. Tako bo obsodili obadvg; poikovno poveljstvo je potriilo »senteneo« in obsodbo na smrt na veselih . ,.
Nebrojna množica je hitela po Dunajski cesti proti morišču na ljubljansko polje. Kjer stoji najstarejši stolp za smodnik, tam blizu ceste je bil postavljen visok lesen kol. Zraven njega je že čakal rabelj v rdeči | obleki s svojimi hlapci. Gologlava, v slabih vojaških plaščih, uklenjena sta
v _
prikorakala obsojena Zida pred vislice. Vojaki so ju obstopili od vseh strani. Prebrali so jima še enkrat obsodbo. Bobnarji so odbobnali, pol-kovni prcfx pa je glaBno trikrat prosil milosti.
»Pomiloščen naj bo eden!« je odgovoril Štabni častnik, ki je vodil eksekuoijo. »Kdo izmed obeh naj umre, o tem naj odločijo kocke!«
Prinesli so boben in dvoje kook. Kdor bo vrgel več pik, tisti bo prost.
Bobnarji so zabobneli trikrat v znamenje, da se pričenja strašna igra sa življenje in smrt.
Stari Izak je znal dobro kookati že od nekdaj. Pokleknil je in zaupljivo vzel usodepolni   kocki   in ji
dolgo preobrača), preden ji je zagnal na boben. Ta je zamolklo zapel. Kocki sta kazali skupaj enajst pik.. .
Brezupno, pa mirno je stal sin poleg bobns. Veselilo ga je pač, da je oče skoraj rešen.
»Zdaj je na vrsti on! Zakaj noče vreči kock?« ga je vprašal polkovni prof os.
»Moj oče bodi rešen! Jaz nočem kockati«, je rekel sin odločno.
Čudno je izpreletelo množico ob teh besedah.
»Takoj naj vrže tudi on 1« je za-povedal štabni častnik.
Ravnodušno je vzel sin kocki in ji zagnal na boben, ne da bi se kaj brigal, kako pađeti.
»Dvanajst pik!« je šlo od uit do ust. »Sam Bog je odločil! Bog je pravičen.«
Tamburji so odbobnali. Sin je omedlel. Djbrotljiva usoda ga je obvarovala, da ni videl sramotne smrti očeta. Drugi dan so ga odvedli v blaznico «
Tako je pripovedovala sivolasa gospa Ana. Kisli Tone pa jo je pokaral, češ, da take povesti niso posebno prikladne pred veierjo. In hudo se mi zdi, da je imel vendar enkrat prav. —6«
O fiaskn njihove skupščine sem že poročal, treba je samo dodati, kako bi se bili ie pred sestankom skoro stepli klerikalci s frankovskima popoma — Tomcem in Posilovicem.
MašČevaje se je Posilovič kritiko-val   ves   sestanek   ter  povedal med drugim, da se nahajajo po njegovi skušnji v raznih pobožnih bratovščinah na vadno n a j s 1 ab š i lj u d j e."
Na vse to „Hrvatstvo" popolnoma molči samo, da si ne pokvari prijateljstva z vodstvom Frankove stranke.
Te dni se je razkrila zopet nova blamaža naših klerikalcev.
Pretekle zime so v Rimu proglasili za svetnike dva madjarska jezuita in ostrogonskega kanonika Marka Kri-zina, ki je bil rodom iz Križevca v Hrvatski.
Vse tri so 1. 1619. ubili v Košicah madjarski protestanti, ker so agitirali proti reformirancem.
Naši klerikalci so hoteli iz te be-atifikacije napraviti političen kapital: proglaševali so tega Marka Krizina kot hrvatskega svetnika, ki ga je nam dal v dar Vatikan.
Nedavno tega pa je neki duhovnik v neki polemiki v „Obzoru" dognal, da ni v beatitikacijskem dekretu nikjer omenjeno, da bi bil Krizina hrvatskega rodu, ampak je na veselje Madjarov označen kot rodom „ex Liburnia."
Hrvatski duhovniki so na to poslali jezuitom ki so sestavljali dekret, odločen protest, ki je pa ostal brez uspeha.
„Hrvatstvo" molči na vse to. In tako jim je blaženi Marko, od katerega so klerikalci pričakovali pomoči na tem in onem svetu, preskrbel že tukaj pošteno blamažo. Hrvatski narod mu je zato hvaležen.
* *
Kanonik Iveković priobcuje v „Kat. Listu" spomine na pokojnega dra. A. Starčevića.
Namen ima, da oriše tega politika, ki ga Starčevićanci smatrajo za največjega narodnega svetnika, v prelepi luči s podatki ip njegovega zasebnega življenja in s citati iz njegovih del kot največjega protivnika katol. cerkve in njegovih duhovnikov
Dasi se vobče obsoja, da se spravljajo v javnost docela privatne stvari, na katere bi lahko odgovarjal edino pokojnik sam, se mora vendar priznati, da se je kanoniku Ivekoviću docela posrečilo z doslovnimi citati iz Starčevi-ćevih del narisati njega kot odločnega liberalca, ki je iz vse duše sovražil klerikalce in tudi katol. cerkev. In ta odkritja so najneugodnejša za Frankovce, ki tirajo danes klerikalno politiko : zato tudi tako silno napadajo Ivekovića, ne da bi samo z eno besedo omenili svojim Čitateljem, kaj vobče priobcuje Iveković. Kakor so za klerikalce pogubni Jezusovi nauki, tako so danes Starčevićanci morajo bati — Starčevi ćevih citatov . . .
Čim je naprednjaški „Pokret" prijavil, da prične s 1. oktobrom izhajati kot dnevnik, se je njegove konkurence najbolj zbal „Obzor", ki ne zastopa nobene stranke, marveč samo drja Ma-zuro. Brez dvoma bo izgubil mnogo naročnikov, zato je sklenil, da prične že s 1. septembrom izhajati dvakrat na dan. In tako se bode razvil oster konkurenčni boj med tema dvema sorodnima listoma._ A.
Belgrajska pisma.
XIII.
{—tat.) Iz Carigrada je prišla vest, da namerava turška vlada odpraviti bolgarski eksarhat in zapreti vse bolgarske šole v Makedoniji, ki so eksar-hatu podrejene. Ta vest se je hitro razširila po evropskem Časopisju, ali se ji ni podalo one važnosti, ki jo ima, nego se je prinesla tako, kot se prinašajo vse manj važne vesti iz Makedo nije, katerih v časopisju kar mrgoli. In to ni prav. Da se je vest o odpravi eksarhata obistinila — turška vlada jo je že dementirala — imelo bi to dalekosežnih posledic za nadaljni razvoj dogodkov v evropsko turških vilajetih, te posledice namreč, da bi Bolgari v Makedoniji izgubili glavno vlogo, ki jo sedaj igrajo, a prevzeli bi jo Srbi.
kaj je eksarhat za Bolgare? On je največji  u s p e h, k i so ga
pridobili Bolgari v nacijo-nalni politiki in da se eksarhat premesti iz Carigrada v Sofijo, propade vse bolgarsko delo v Makedoniji! Bolgari so eksarhat ustanovili Še pred svojo osloboditvijo in odredili so mu za sedež Carigrad, a osnovali so ga zato, ker je grški patrijarhat v Carigradu dosledno in z vso trdovratnostjo odbijal zahtevo turških Slovanov po slovanskem bogoslužju, pa so se Bolgari odcepili od patrijarhata in so osnovali svojo posebno "narodno cerkev, h kateri so takoj pristopih ne samo vsi Bolgari nego tudi mnogi Srbi v Makedoniji (v Srbiji je bila tudi poprej narodna cerkev), a ti Srbi so se s Časom začeli priznavati za Bolgare, ker je eksarhat ustanavljal same bolgarske šole po takrat še neslobodni Bolgarski in po Makedoniji. S tem je bil Srbom zadan hud udarec in da se prepreči nevarnost, da se vsi makedonski Srbi ne pobol-garijo, je napela Srbija vse sile, da je dosegla pri patrijarhatu slovansko bogoslužje za makedonske Slovane in s tem je Srbija v istini dosegla, da je ostal kosovski vilajet — razen Albancev — srbski, a tudi v bitoljskem (mo-nastirskem) in solunskem vilajetu so Srbi zelo močni.
Sicer se je pri vprašanju : ali so Makedonci Srbi ali Bolgari težko odloČiti za eno ali za drugo, ker v Makedoniji se govori nek poseben dijalekt, ki je v nekaterih krajih bolj sli-čen srbskemu, a v nekaterih bolgarskemu jeziku, ali ako imamo pred očmi zgodovino, narodne običaje, narodne pesmi in narodno tradicijo, potem se lahko trdi, da so Slovani v kosovskem in monastirskem vijaletu Srbi, v jedren-skem vilajetu Bolgari, a v s»»lmunskem vilajetu so ti Slovani taki, da postanejo lahko dobri Srbi in dobri Bolgari — to je stvar propagande. Jaz, ki nisem ne Srb ne Bolgar, nego kot Slovenec nepristransko gledam na srbsko-bolgarski spor, dobil sem tako mnenje o pripadnosti makedonskih Slovanov Srbom ali Bolgarom, a tako približno mislijo skoraj vsi nepristranski gledalci srbsko-bolgarskega spora o Makedoniji.
Ko že govorim o jeziku makedonskih Slovanov, naj pripomnim Še to, da sem se začudil, ko sem slišal govoriti takega Slovana iz solunskega vilajeta in sem videl, da je ta jezik zelo podoben — naši slovenščini.
Turška vlada torej dementira vesti, da namerava izgnati bolgarskega eksarha iz Carigrada in zapreti bolgarske šole v Makedoniji, ali pri vsem tem mnogi mislijo — največ Bolgari, ki so pri tem največ prizadeti — da bi se to vseeno lahko zgodilo in sicer v kratkem. Med Bolgarsko in Turško so namreč zelo napeti odnošaji in nič Čudnega bi ne bilo, da Turška odpravi nepriljubljen ji eksarhat, ki je glavna opora bolgarski nacijonalni politiki v Makedoniji. Ako se to zgodi, potem Bolgari v Makedoniji izgubijc vse razen jedrenskega vilajeta, ki je nedvojbeno čisto bolgarski, a to bi imelo dobrih posledic, ker bi Bolgari ozdravili od svojega „Grossenwahna", na katerem zelo trpijo, opustili bi svoj separatizem in se oprijeli jugoslovanske misli, o kateri sedaj niti slišati nočejo.
* *
s
Prestolonaslednik Jurij bo proglašen polnoletnim 9. septembra, ko dovrši osemnajst let. Tega dne postane poročnik (sedaj je narednik) v svojem osemnajstem pehotnem polku. Z velikimi slavnostmi, ki bodo trajale tri dni, nameravajo proslaviti proglašenje polnoletnosti prestolonaslednikove. Bolgarski knez pošlje k tej slavnosti posebno odposlanstvo, a to bi imelo pomeniti, da so odnošaji med Srbijo in Bolgarsko tudi sedaj presrčni, kar bi bilo tudi prav. Črnogorski knez najbrže ne pošlje nikakega odposlanstva, ker črnogorski prestolonaslednik niti h kronanju kralja Petra ni hotel iti, dokler mu ni dala srbska vlada 200.000 frankov, a ko je že bil v Belgradu, se mu ni zdelo za vredno, pogledati si jugoslovansko umetniško razstavo, vsled česar ga je srbska javnost ostro obsodila. Sploh pa vsa znamenja kažejo, da je črnogorska dinastija Že daleč zaplavala — v dunajske vode.
Pri odkritju Prešernovega spomenika bo zastopana belgrajska občina po županu in enajstih mestnih svetovalcih. Ko se je o tem razpravljalo v občinskem svetu, je bilo navdušenih govorov za Slovence in sklenilo se je enoglasno, da se odpošlje dvanajstorica zastopnikov, katerim plača občina potne stroške in 30 dinarjev dijurne. Na slavnost pridejo tudi mnogi drugi Srbi iz kraljevine in — kakor čitamo v zagrebškem „N. Srbobranu" pridejo tudi mnogi Srbi iz Zagreba in iz Hrvatske. Bratje Srbi Prešerna razmeroma dovolj poznajo, ker imajo v Marjanovi cevem izbornem prevodu „Krst pri Savici", pa tudi v lepem Gavrilovićevem delu „Pisma o književnosti u Slovenaca" je nekaj prevodov Prešernovih. Mnogi Srbi so čitali Prešerna v izvirniku, kar je tudi prav, ker je smešno iz slovenščine v srbščino oziroma nasprotno prestavljati, ko sta si jezika tako sorodna, da so prevodi nepotrebni.
* *
Živojin Balugdžić bo pomiloščen 9. septembra, ko se proglasi polnoletnost prestolonaslednika. Zato je tudi prišel iz Zemuna v Belgrad in se je podal v zapor — ko ve, da ne bo dolgo zaprt. Ko ga pustijo na svobodo, bo pa naprej uganjal neumnosti, kar mu bo mogoče, ker PaŠić ni več nrini-ster, a njega se je najbrž bal. Nova vlada mu bo najbrže skozi prste gledala, čeprav tega ne zasluži. Nova vlada je tudi znanemu dopisniku dunajske „Zeit", Steinbardtu, dovolila, da se vrne v Belgrad, akoprav je bil pred meseci izgnan zaradi laži, ki jih je o Srbiji trosil po svetu. Kolega mi je in ne Želim mu nič hudega, ali ako bo še vnaprej laži trosil, bi bilo dobro, da se mu zopet meja pokaže. Saj je lahko pameten! In brez laži se tudi lahko živi!
Iz obrtnega odseka,
Dunaj 1. septembra. V današ-i>ji seji stalnega obrtnega odseka 89 je sprejela vl&dia pradioafa, da je med konc&sijonirane obrti šteti gostilniški oort malo prodajo žganja in piva v za-prtin steklenicah. Koncesija pa ne daje pravice, polniti steklenice 'z sodčkov. — Istotako se je prcgiasilo posredovanje za delo in službe za konces'jouirano obrt.
Za prestopke novega obrtnega zakona so se sprejele tudi raporne kazni, dasi je bil poročevaite dr. Malachowsky odločno proti temu. Malo kazni smejo oblasti na ložit' brez obravnave in br*z zaslišanja kaznovane*.
Kriza na Ogrskem.
Buda peš ta 1. septembra. B*-ron Fejervarv se je sam izjavil, da bo njegova današnja avdi enoa pri cesarju odločilen moment v ogrski krizi. Avdijenca je trajala 2 in pol ure. Ni znano, ali je cesar odobril F*jervaryj6ve načrte za po-jasnitev položaja ali si je odobrenje pridržal za poznejši čas. Fejervary-jevi načrti so baje sledeči: Ministrski predsednik hcČe baje spraviti pred državni zbor vsa tista vprašanja, ki zavirajo razrešitev položaja. V javni seji hoče pregovoriti združene opo-zicijske stranke, naj prevzamejo vlado večine ter razvijejo svoj program. Ministrski predsednik prevzame potem posredovanje med krono in opozicijo.
Avstrijski parlament vzor — Kitajcem.
Dunaj 1. septembra. Kitajski poslanik na Dunaju je sporočil avstrijski vladi, da prideta kmalu v Avstrijo kitajski finančni minister Tai in gubernator Hjnana Tuan-Fang, da proučita avstrijsko ustavo in parlament, ker namerava po tem vzoru Kitajska urediti svoje novo ustanovno življenje. Radovedni smo, kaj se bo Kitajcem na naši ustavi in parlamentu najbolj dopadio. Novi, oziroma obnovljeni kitajski državni zbor (Čdr.gvuču) bo le nekaka višja zbornica, v kateri bodo sedeli le vsi višji uradniki dr iave.
Dalje) v prilogi«
1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št, 201, dne 2, septembra 1905.
Turki v Črni gori.
Cetinje 1 septembra. Oddelek turških vojakov je prestopil pri Mokri planini črnogorsko mejo. Turški vojski so izkopali na črnogorskih tleh obrambne jarke in nasipe, kakor da bi se šlo za k&ko obleganje, čr-ncgcrska vlada je proti temu odločno protestcvala pri turški vladi.
Francosko-italijanska trgovinska pogodba.
Rim 1. septembra. Italijanski poob'eščen^c v trgovinskih vadevab, grof Sabini se pritožuje, da je trgovinska pocrodba s Francijo prinesla Italiti v prv^h šestih letih veliko presenečenje. Koristi od pogodbe je imela le Francija. Samo leta 1904 je italijanski uvcz na Francosko nazadoval za 1 miiijor, dočim 89 je francoski uvoz v Italijo pomnožil za 19 milijonov proti letu 1903. Prvotno navdušenje za fran eosko pogodbo se je vsled tega v Italiji zelo ohladilo.
Ločitev Norveške od Švedske.
London 1. septembra. V šved-sko-norveški krizi se pripravlja presenetljiv preobrat. Šredski kralj Oskar se je odločil, dovoliti princu Karlu Bernadotte, da prevzame norveško krono, ker se boji, da bi sicer Norveška, ako tudi republika, se zapletla v zu nanji politiki v vsakojake strankarske homatije. — Konferenca švedsko-norveškjh pooblaščencev za rešitev krize je imela danes drugo sejo. Razprave so tajne.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 1. septembra. Ko misijo, ki izdeluje novi tiskovni zakon, je dobila naročilo, da se načrt   čimproje   predloži gospodarstveni dumi.
V visokih vladnih krog h se je sklenilo, ustanoviti popolno ministrstvo. Ministrski predsednik pestane najbrže Vite, miniatr-stvo notranjih zadev pa prevzame T rep o v. i udi ime flrrGfa I g nat -j e v a se imenuje.
Varšava 1. septembra. V Pe-trikovu so neznani zločinci razkla.i policijskemu načelniku glavo ter ga nato  obesili  v mestnem drevoredu.
Mesto Suši v Kavkazu že več dni oblegajo oboroženi Tatarji.
Komunike ruske vlade o miru.
Petrograd, L septembra. Petrogradeka brzojavna agentura pri-občnie kcmuoike' ruske vlade o Bklepu preliminarnih pcgojev z* rusko - japonski mir; o tem komunikeju ee n&drcbno opisujejo posamezne fsze mirovnih pogajanj v Portamcu-tbu N: glasa s^, da je R o c s e -vel t v hipu, ko je biia nevarnost, da se mirovna pogajanja razbije jo, ker je Japcneka zahtevni*, da ee ji plačajo vojni stroški in izreče v raznih azijykih lokah interniran? vojne ladje, apeliral na carja, naj bi pritrdil novemu japonskemu predlogu, ki je meril na to, ds> se odstopi Ja ponaki južni del otoka Sahalina. Car Nikolaj je iirazil Rooseveltu svojo zahvalo za njegov trud, da bi omogočil sklep miru, vendar pa ja izjavil, da je predlog, ki je v bistvu temeljil v tem, da ee plača vojna odškodnina, nesprejemljiv.
Ko so bili japonfki delegati o tej carjevi odločbi obveščeni, so podali v smislu insirukcij, ki so jih prejeii od svoje vlade, v seji dne 29. avgusta izjavo, da Japonska ne zahteva več vojne odškodnine, slejkoprej pa še terja, da se ji odstopi južni del Sahalina, obenem pa obljublja, da ne bo na otoku zgradila nobenih utrdb in ne bo zatvorila morske ožino La Perouae,
S tem je bil dan temelj za sklep mirovne pogodbe.
Mirovna pogodba.
London, 1. septembra. Mirovna pogodba se podpiše prihodnji četrtek ali petek. Vsaka točka se mora posamezno brzojavno sporočiti v Petrograd in Tokijo; predno pa dogodbo podpišejo pooblaščenci, se mora njen tekst v celot* brzojavno predložiti obema vladama.?
Pooblaščenci obeh strank na-g'&§aio, d* r»e more več r i cesar preprečiti defirmivnega Bklepa miru.
Portamouth, 1. septembra. Sestava mirovne pogodbe napreduje razmeroma zelo hitro. Profesor M a r-t e n s in japonski pravni konsulent D e n n i s o n sta izdelala že 10 točk izmed petnajstih, v katere bo razdeljena, kakor je znano, mirovna pogodba.
Mirovna pogodba se najbrže podpiše v prisotnosti predsednika R o o-s e v e 11 a. Američka v;-da namerava dati napravili siiko, ki bc ove kovečila zgodovinsko važen akt, ko se podpiše mirovna pogodba. Ta *I>ka je določena za vladno hišo v Washingtonu.
Tokijo, 1. septembra. V mirovni pogodbi je baje tudi določba, da plača Rusija 150 milijonov jenov za vzdrževanje ruskih ujetnikov na Japonskem.
Premirje na bojišču.
London, 1. septembra. Vite je dobil od carja briojavko, v kateri se mu sporoča, da se je. sklenilo na bojišču premirje in da se v smislu njegovih predlogov sklene mir.
Čestitka Viteju, da se mu je posrečilo skleniti mir, je izostala.
Nezadovoljnost   z mirovnimi pogoji na Japonskem.
London, 1. septembra. Vest o sklenjenem miru se je razglasila v Tokijo šele v četrtek 31. avgusta o polnoči; tako dolgo je cenzura zadrževala brzojavke.
Vest je vzbudila v prebivalstvu, kakor tudi pri Časopisju silno neza dovoljnost.  Navzlic temu pa ni bilo nobenih demonstracij.
Grcf Katsura in marki Ito dobivata z vseh strani spomenice, v katerih se protestuje proti mirovnim pogojem, kakor jih priobČujejo listi. Tudi časopisi protestujejo energično proti mirovni pogodbi.
Tokijo,   1   septembra. Zatr juje se, da odstopi ministrstvo grofa K a t s u r e in sicer  začetkoma me-s<ca oktobra,  ko se   skliče državni zbor k izrednemu zborovanju.
Japonska javnost označuje mir kot nečaBtno kapitulacijo Japonske pred Rusijo. Razni iisti so priobčili vest o sklenjenem miru pod naslovom »Poniževalni mir« in jo obrcbiii s črnim robom.
Uredništvo lista »HoČi« je razobesilo na slojem poslopju žalno zastavo, ko ni u je došla vest o sklenjenem miru.
Iz*zemši lista »Kokumin« bo vsa uredništva sklenila, da razobesijo ras svoia poslopja žalne zastale, Č na dojde ursdno obvestilo o miru.
Vest z bojišča.
Vladivostok. 1 septembra. Več rnstih častnikov s Sahalina je dospelo semkaj. Pripoved a jejo, da divja vkljub sklenjenemu miru in premirja r;a več točkah v notranjosti otoka ljut boj, ki bo brez dvoma še trajal več tednov, ker ne bo preje raogcče obvestili posamrih japoeskih in reskih oddelkov, ki se bor*:- v notranjosti otoka, o tem, da bo se že ustavile sovražnosti med voju jočima se državama.
Odlikovanje Viteja.
Petrograd, 1. septembra. Listi poročajo, da se namerava ustanoviti odgovoren ministrski kabinet. Za ministrskega predsednika je določen J. S. Vite. Obenem ko se imenuje za ministrskega predsednika, ga car povzdigne v grofovski stan.
Stalna ruska posadka v vzhodni Aziji.
Berolin, L septembra. Iz Petrograd« se poroča, da ostane od Linevičeve armade 300.000 mož kot stalna posadka v vzhodni Aziji.
Cim si zgradi Rusija novo, silno brodovje, izbruhne znova krvava vojna z Japonsko.
Dopisi.
Iz Žužemberka. Čitalo se je v »Laibaoher Zeitung« it. 185 z dne 14. avgusta t. 1., da so bili pri ob
Ciniki seji ▼ Žužemberku dne 11. av-cueta t. 1. imenovani častnim občanom gg o. kr. okrajni glavar Viljem baron; Rechbach v Novem mestu dekan Mihael Tavčar in župan Ivan Vehovec. Resnici na ljubo se pojasni, da ni bil dotični sklep občinskega odbora veljaven po § 42 obč. reda, ker ni bilo zastopano zadostno število odbornikov, vsled česar je tudi imenovanje častnim občanom teh treh gospodov neveljavno. Bil je to le ponesrečen manever sedaj (?) klerikalnega župana Iv. Vehovoa in njegovega prijatelja župnika Zupančiča, ki je ohA. odbornik Vsa to se je tajno Bkovalo za ku isami, kajti prva dva prediaganca častnim r bftanoro sta bila le za zaščitnika župana, da bi ta tembolj gotovo dosegel častno občanstvo, po katerem ee mu tako sline cede. Župan st ]e mislil, da pojde potem vee gladko ter se ne boda nikdo drznil kaj proti temu predlogu ugovar|ati in bodo vsi eno glasno imenovani Častnim občanom, če bodeta poleg njega predlagana ona dva gospoda. Da je to istina, se da iz tega sklepati, ker nista župan in župnik nobenemu odborniku pred obč. sej ' nič povedala, kaj da name-rav ta. Župnik je kar nepričakovano prišel s tem predlogom na dan in šele takrat, ko je bila obč. seja tako rekoč zaključena, bb je odstranil iu pan iz sobe, ne da bil izročil svojemu namestniku predsedniŠtvo ali izjavil, da se seja za kratek čas prekine. Odstranil se je tudi zapisnikar od mize, nato pa je poklical župan Še dekana iz sobe, vsled česar so potem tudi nekateri drugi odborniki zapustili aobo ter smatrali, da je zaključena. Ostali odborniki so bili seveda vsi navdušeni vsled nepričakovanih predlogov in nepopisljivih zaslug predlagancev in so so vsi enoglasno pritrdili Žapnikovemu predlogu br*s predsednika ali njegovega namestnika ter brec zadostnega števila odbornikov. Ako bi kdo med temi tremi predUganci zaslužil Častno občanstvo, bi je gotovo le g. c kr. okrajni glavar, ki je v tem kratkem času, kar biva v Novem mestu, ven dar nekaj storil in se potrudil sa našo občino. Zadnja dva gospoda se pa pač nimata ponašati z zaslugam za občino; kar sta storila, sta storila kot kak drugi odbornik, ker ju je vezala njuca dolžnost N;j se le na-štejejo zasluge teh dvth gospodov! Menimo, da j»h bode presej težko našteti. Ali misi'*?../ $upni* da je Častno otčanstvo tako male vrednosti, da se ga podeli vsakomur, kdor le nekaj tisoč kron drž podpore razdeli med po euši poškodovane posestnike ter s prijaznim obrazom v svojo hišo sprejema duhovnike in pridno obiskuje farovže ? Da je razdelil župan to drž. podporo, je bila njegova dolžnost, ne »»sluga, največ pa korist, ker je šel marsikdo zidane volje iz njegove gost Ine po prejemu mu določene podpore. Mogoče., da ste Bi hotel; g. župan z imenovanjem za Častnega obč-n* ugla diti pot pri prihodnjih dežeinozbor-sk h volitvah za izvolitev deželni m poslancem? Pazite, da se vam še županssi stol na cmaja, volitve bodo kmalu. Za danes le toliko, ako bode potreb*, prihodnjič kaj več.
Iz medvodske občine. V sredo, 30. avgusta, je prinesel „Slovenec" slabo pisano, povsem neutemeljeno, skoz in skoz zlagano poročilo o zborovanju glede občinskih volitev za medvodsko občino. Iz imenovanega klo-basanja se vidi podlost, nizkost, zavist in še druge „lepe čednosti", ki dičijo preškega Brenceta, sorskega Brajca s svojimi trezno mislečimi možmi pravega krščanskega prepričanja. Kako so se bali ti možje našega shoda! Po vseh sosednih farah je donel tisto nedeljo klic s prižnic: „V Soro nikar, ostanite lepo doinal" Najbolj pa se je v tem odlikovala preška pomaranča ali škofov gortnar ali pa ferboltar, kakor že hočete. Govoril je tisto nedeljo ravno o prevzetnosti in ponižnosti, o dveh nasprotujočih se pojmih, ki bi mu nudila snovi za več ur trajajoči govor, da bi ju ta odprta glavica sploh znala razločevati. Izustila je v svojem duhovitem govoru besede: „ . . . ponižnost, veste predragi; ponižnost ni včasih neljuba, predragi, samo Bogu, veste Bogu, ampak, predragi, tudi ljudem ..." Najbolj ga je pihnil ta keber koncem govora, ko je razglaševal jako potiho: „ Danes, predragi, veste danes popoldne je na Sori liberalen shod. Beseda da besedo. Tožili so našo stranko celo leto in jo blatili. Ostanite doma!" Lahko si mislimo, koliko znoja so prelili pre-Ški fajmošter, predno so sestavili kaj tako vzvišenega. Spominjam se tu znanega pregovora: Breznajo se gore, porodi se pa neumna miška. Na Sori tedaj smo imeli shod. Da, a ne politične g a , v nikakem oziru. Povabljeni so bili tu vsi občani medvodski, da se domenijo o lastnostih dobrega Župana. Sklicatelj shoda ni bil Valentin Ločiškar, ampak neki kmet iz hribov, pred katerim se lahko odkrijejo vsi brajci ali^brejci z drugimi D o d p r-
timi glavicami vred. Shoda se je udeležilo več kot poldrugsto davkoplačevalcev, vzlic temu, da je še celo agitirala proti udeležbi kaplanova sestra brez Šublatkostna. Med drugimi govorniki je nastopil tudi g. župnik Anton Berce, pred čigar govorom se lahko bližnji farji stokrat skrijejo. Ne mislite vendar, da sedimo na ušesih : znamo kaj dobro razločevati vaše klobasanje od   jedrnatih   besed našega dušnega očeta Antona Berceta, ki je z ustanovit vijo   kmetske podružnice solnčnojasno pokazal na polje, ki je odprto tudi duhovnikom in kjer bi si ti lahko stekli nevenljivih   zaslug   za  kmetski stan. Dobro pa vemo, da osel zna samo rigati in hvalimo Boga, da neki koman dant  tukajšnje  Škpfove  garde pusti v miru vsaj poljedelstvo, živinorejo in de loma sadjerejo,   Če   že sicer ne more kaj, da ne  bi  vtikal svojega nosu v čespljerejo. Namen  in  pomen našega shoda je bil torej jasen.  Ali klerikalci ki   se boje luči  kot  hudič  križa, so ostali lepo doma in kovali Članek, ki je izšel po 14 dneh. Uboge reve! Spo znamo,   da  se  med  vami spolnujejo znane Kristove besede: Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Omenim naj le še, kar medvodski občani dobro vedo, da vsega spoštovanja vredni oče Zlate nikdar še ni kandidiral za župana in tudi sedaj dela le na to, da se županski stolec izpodnese pod-repniku Smovcu. Kar se pa tiče lepakov, vedite,  da je  sorski  Brajc  se trudil cel teden popreje, da je dobil par šol skih deklic,   katere je pripravil z zlorabo 4. božje zapovedi do tega,  da so lepake strgale.   Lepa   vzgoja ! Tudi orožniki niso prišli radi nas na Soro, ampak radi vas, ker dobro vemo, kakšni tički   ste.   Kamenje,  ki je padalo lansko leto,   še  vedno   ni pozabljeno. Dobro  pa veste,   da previdnost nikjer ne  Škoduje,  in  zato  smo mi pozvali orožnike,   da  branijo  obistinitev neke vaše pretnje, ki se glasi: sorski župnik bo šel iz Sore, naj ga tudi nesemo!— Ce Vas torej klerikalčke tako žge naš shod, skličite vi kaj podobnega na Sori. Lepake si lahko naročite magari naravnost iz Rima, a bodite zagotovljeni, ni   ena roka   se ne bo iztegnila in jih raztrgala. Mi  bi  kaj   radi   govorih z vami  iz   oči   v  oči,   slišali radi vaše mnenje o lastnostih bodočega medvod-skega župana.   Imate li korajžo svoje prepričanje med soobčani javno izpo vedati, napovejte shod na Sori, ki gotovo   ne bo obiskan klavrno. Na noge tedaj !
Strelice iz selške doline.
Uradne laži C^Čoveg* Franceta smo pojasnili Slavni deželni odbor pa se ne zmeni prav nit«,
d« bi pozvat Fraaa Damsarj* in ga poučil, da se ne sme bogatim bab nicam tercijalkam delati ubožnih listov. Zct > še enkrat opozarjamo na p*fie podatke v »S ov. Narodu« z dne 19 avgust* t. 1 pod naslonom »Sire-l co i« selške doline«.
Kakšen red je pri n&šera županstvu si lahke vsak Đoisl% ko je pi-«?nrn« v gostilni, tainik znan pijanec in obrekovalec, župan »mevža« prve vrste.
S-daj hodi še neki bogoelr-vec uradovat v občinske pisarno. Ali je res občina zato. da vsi duhovniki vtikajo nosove v občinske akte ? Ali ni dost1, da so domač', čemu je treba še tujih? Ako je FrtiČer tako slab ta;mk. da ne more sam opraviti, pa oamraite drugeg?, ki bede sam ura-dovai.
Župan Cofov France skliče občinsko sejo, potem ps se odpeij -> oru gara, da cnorajo drug* voditi občinske seje.   Podžupan  g. Podobnik je pa tako dober, da gre Frane* tu na lim.
Kaj  dela  župan z denarjem, da ga  ne izplača krajnim šolskim sve tom? Se lanskih računov ni poravnal in sedaj je že deveti mesec letošnjega let?.
Prevčev »voča« naj malo »pobeza« Cnčovega Franoeta, ker ga ima tako rad.
Čisto nič ni sram Tomaža Rožnika, ko smo mu povedal*, da po ž dovsku odira ljudi, ko za navadoo poroko računa 36 K 40 vin. Tudi pri pogrebih in krstih po židovsko odira župnik Rožnik. Včasih so bili srednji pogrebi po 26 K, Rožnik pa računa sedaj 42 K 58 vin. za tak pogreb z eno mašo. Tako osrečuje kmete ta dobrotnik ljudstva. Potem lahko hodi v Zagreb po shodih svojo puhlo modrost prodajat. Le nosite denar skupaj, pokorne kato liske ovčice. Rožnik vzame vse rad. On naredi vse za »Ion« in bolj zaupije, ča je več kron. Sedaj pobira za kapelo. Koliko bode nabral, ne bode nobeden izvedel. Ce bi bih duhovniki pošteni, bi javno razpoložili cerkvene račune, da bi vaak lahko pogledal, kam gre toliko darovanega cerkvenega denarja. Pa Rožnik že ve, da sam najbolj sna z denarjem iti v »oaker«. Oa se razume na vse račune, katoliški baoki mu pa vse verjamejo. .        j ^
Ljudje podere avečfl, napravijo nove avonove, p^kopahšfte, kapele, potem pi moraio pri vaaki reči še enkrat plačati. Za sv^Če se mora plačati pri pogrebu, pri maši itd. Za zvonove se mora plačati pri pogrebu. Kam gre ta denar? Č* bi ee zvonovi danes ubili, bi morali ljudje seveda nove kupiti! Kje je tisti denar, ki ga plačujejo ljudje leta in leta sa zvonove ? V bisago je šel, to vemo mi. Ali odpre Rožnik in drugi duhovniki enkrat usta lattoni? Potem pa pr.*vi, da je namestnik Kristusov. Kristus ni imel nifi, ti namestniki pa grabijo denar kakor Žtdi«. Kri) s o potnih kapljic se drži f^r4keg:* denarja, kdo bi preste!? Polet< tfga. da tako drago plačujejo dubovs^ino, so pa s-* po oasje LOnižni proti duhovnikom Kmet živi duhovnika, pa se £a boli boji, kakor pes svojega gospodarja. Rožni« kovo delo za korist Jjustva se bode pokazalo čez nekaj in%. Takrat ga bodo budje kleli. £•« cerkev v Lajšali ia na Bakov«ci je naročil drag cerkven ti&k. Čemu? A'i imajo ljudje toliko preveč denarja? Ali bede tlak dajal ljudem kaj koristi? To je Rožnik naredil samo zato, da se bode ob birmi pred škofom pobaha), kaj je naredil. Obe cerkvi imata dober tlak, Rožnik se pa mora prikupiti škofu, da bode še kaj ved kakor župnik. »To je ljudska pijavka!« bi bil rekel Frtičar takrat, predno se je spreobrnil. Lep božji namestnik in spoznavalec svete Čistosti je župnik More v Bukovšci! Ker hodi vedno organistu v turšico, je včasih organist hud, kakor razdražena osa. Takrat odmeva od »prekletih hudičev« okrog farovških oglov. Pretečem teden je tudi nekaj prišlo župniku in organistu navskriž zaradi skupne Žene, zato je bi! zopet prepir. Organist je že tudi ubral Moreta sa škrice in polenček je držal v rokah, da bi bil pritrkaval po blagoslovljenem telesu. Končno sta se pa pomirila in v sveti slogi živita naprej skupno zakonsko življenje.
Danes gre tudi ic naše doline nekaj koštrunov v Maribor. Duhovniki so očitno agitirali s priŽnie. »Siof žele, da greste v Maribor,« so rekli in backi pojdejo s veseljem. Pa kakor bedo šli neumni baoki tja, tako neumni bodo prišli nazaj. Le za nekaj kron bodo lažji.
Frt čirja-tajnika je cklofutal fant, keremu ja napravil slabo nravno spričevalo  To je sad katoliških krivic.
Rožnik učenjak. Kakšne nazore um ta mož o znaustvu m ved?, je razvidno iz tega: Pridigoval je, da je vse le božja volja, kar *w -frodi Kuj to če mrkne Bolnce, Če vedo za spremembo lune in zvezd. To ni vse nič. To se že tako ve. Tak je ta torzurirani hinavec in zaraču-novalec po židovski šegi. Rožniku je pratika najbolj učen* knjiga, zato n&jrajse vidi, če ljudje nič ne vedo, da so bolj neumni in jih potem on lažje striže pri računih.
Someščani!
Dne 10. t. m. se odkrije v našem mestu slovesco spomenik največjemu slovenskemu pesniku, ge-nijalnemu Prešernu.
Ta dan se zberd v Ljubljani odposlanstva vseh slovanskih narodov in gostje od vseh strani prostranega slovanskega s^eta. Le-tem pokažimo, kako znamo ceniti svejega Prešerna in kako se veselimo njihovega prihoda!
Jaz bodem v ta namen ozalj-šati dal vsa mestna poslopja z zastavami.
Someščani! Od Vašega rodo-ljubja pričakujem, da storite isto.
V Ljubljani. 1. sept. 1905.
Župan: Ivan Hribar.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 septembra.
— „Slovenac11 in nemški katoliški shod v Strass-burgti* »Siovenčevo« naudušeno poročilo o nemškem katoliškem shodu v Strassburgu je novic pokazalo, kako je med slovenskimi klerikalci razvit internacionaltzem in kako močan je pri njih Čut solidarnosti s vsemi klerikalci. Za slovenske katoliške shode se klerikalci v Nemčiji in v Italiji, v Bslgiji in na Španskem nikdar ne zmenijo in jim v svojih listih ne privoščijo niti besede, med tem ko po« roča »Slovenec« o vsaki malenkostni priredbi klerikalcev kjerkoli na svetu. Zlasti pa gori sa klerikalca v Nemčiji. Lani so se šli eelo slavonski klerikaloi osebno klanjat svojim somišljenikom na Bavarskem ter s tem pokazali svoje posebne simpatije sa
njih klerikalno-nemški program. Ta navdušenost nam je toliko bolj ra-tumljiva, ker je bilo na katoliškem shodu v Strassburgu proglašeno, d a so analfabetje najsrečnejši ljudje nasvetu in da najlaglje dosežejo iz veličanje. To je nauk, ki ugaja našim klerikalcu m prav posebno, saj so analfabetje njih poglavitna opora in steber katoliške cerkve mad Slovenci. Kaj bi bilo s katoliško cerkvijo pri nas, če bi ne bilo toliko analfabetov, kaj bi šele bilo b klerikalno stranko, če bi ne imela na svoji strani može, ki ne znajo ne pisati ne brati, pač pa jeruš piti in se pretepati. Zato se nič ne čudimo, da naši klerikalci s Bvojimi tovariši iz Nemčije tako visoko čislajo in spoštujejo analfabete.
— Duhovne spremembe. Pod to firmo naznanja po navadi »Slovenec« različne premestitve kranjskih farjev. Ia tudi vsak avsncement različnih kaplanov najdeš na tem mestu. Nihče pa seveda ne ve, kakšni da so vzroki teh »sprememb«. Včasib mogoče odločuje lokalna potreba, drugič zdravstveni oziri tega ali enega na pljučih ali kje drugje obolelega itd. Včasih — in to je, kar mislimo poudarjati — pa Be vrše take »duhovne spremembe« iz razlogov, ki so strogo privatnega in še bolj delikatnega značaja. In večkrat se ti skriva za kratko notico »premeščen je itd.« cela drama in marsikaka tragedija. Pa dandanes se pač vse poizve in nič ni tako skrito, da ne bi .. .! Mi sicer prav radi prizanašamo in vse najhujše po navadi pokrijemo s plaščem krščanske ljubezni in molčeč nosti. Toda danes imamo prezanimive »vesti iz farovžev« in vedno tudi ne moremo molčati. Pravijo, da to ni zdravo. Zatorej — kdo ve, zakaj je Tone Skrjanc premeščen iz Moravč v H&rje? Kdo ve, zakaj mora znani Svigelj, junak »izgubljenega Boga« zapustiti Harje? In zakaj mora Peter Mobar odriniti v druga kraje? Cur, qucmodo, quando! Kcgar zanimajo te spremembe, naj se gre informirat k našemu »obercelibatarju« Bonaven tur;. Tam v spisih je vse natanko zapisano. Pravi rekord pa je napravil znani Škrjanc, ki je zapustil kar — dva živa spomina v svoji dose danji fari. To se pravi, eden že živi in kriči, drugi je pa še na potu v »to dolino solz«. In Moharjeva kuharica, ta bo šele jokala! »Gospod škof,« zakaj ste tako neusmiljeni? Saj smo vsi krvavi pod kožo!
— Kdo je divjak? „Slovenec" je zadnjič Še enkrat zakrulil radi župnika Oblaka. Sikal je prav strupeno iu klical ljublj. vzklicno sodišče zoper naše uredništvo. Kaj smo pa mi dragega rekli, nego da je Oblak našel v Ljubljani končno usmiljenje in nič drugega nego usmiljenje. Zaslužil ga pa po našem mnenju ni. To nam dokazuje nje govo obnašanje in pisareoje po tej milostni sodbi. Sedaj zmerja nas, da smo divjaki! Radi bi vedeli, Če je k temu opravičen katoliški župnik, ki se ima le svojemu angel-varuhu zahvaliti, da ni prišel na novi Žabjak radi težke telesne poškodbe. Take so bile njegove divjaške zaušnice. In kaj počenja ta farŠki pretepač po Bledu? Sedaj vpije, da bode moral Alojzij Plemelj plačati mu 1300 K stroškov. Ali ste še pri zdravi pameti, Janez? Pravijo,' da so se Vam radi te pravde začeli mehčati možgani, ker ste toliko študirali čez ušesne bolezni in prikazni. In celo biblioteke najnovejših mediciničnih knjig ste si nakupili za te svoje Študije. Kaj čuda, če se Vam je začelo megliti pred očmi. Veste kaj napravite, g. župnik? Najboljše bode, da napravite prostovoljno dražbo za to svojo ušesno biblioteko in z njenim izkupilom plačate svoje stroške in zastopnike. Tako se bodete iznebili teh za Vašo pamet nevarnih knjig. In tudi za stroške ne bode treba aranžirati kakega „ofrau v novi blejski cerkvi!
— Koliko denarja nabero Salezijanci v enem mesecu? Salesijanci izdajajo časopis z lepim naslovom »Don Bos ko«. V tem listu izkazujejo prejeta darila, seveda samo tista, ki so namenjena za zgradbo nove in popolnoma nepotrebne cerkve. V številki sa mesec julij je is-
kazano, da so Salezijanci v času od 15. maja do 15. junija prejeli 2513 K 62 vin. Ker dobe povprek vsak mesec toliko, naberejo v enem letu 30.163 K 44 vin. Koliko tisočakov, o katerih se niČeBar ne izve, pa še dobe za druge »dobre namene«. To je do kas, da je v Ljubljani še jako mnogo denarja. To naj vpoštevajo občinski svetniki. Kajti Če naj občinski svet v občno korist, torej v korist vaškega Ljubljančana kaj investira, se od nekaterih strani vedno Bliši: Ni denarja, mesto je revno. Pri vsi ti revšč ni je pa vendar toliko denarja v mestu, da se za nepotrebne reči, kakor za salezijansko cerkev, razmetavajo tisočaki.
— 9|Katoliska tiskarna" se — sramu i e Bvoje lastne firme! O tem smo se zlasti v zadnjem Času opetovano prepričali Videli smo nam reč raznovrstnih tiskovin, ki so bile natisnjene v »Katoliški tiskarni«, a na nobeni ni bilo njene firme. Izrecno bodi povedano, đa so bile to tiskovine, na katerih po zakonu ni treba, da je natisnjena firma tiskarne. Ali navada je, da se izvzemši vititnice in tak drobiž na vse tiskovine postavi firma, saj je to dobro tudi za dotično tiskarno. »Katoliška tiskarna« pa tega ne dela. Vzrok more biti le ta, da se sramuje svoje firme.
— Riegerjeva odhodnica. Iz Tržiča se nam piše: In šel je. Zapustil je naš trg mož. katerega bodemo pogrešali še dolgo. Kako tudi ne? Saj si je pridobil neumrljivih zaslug za Tržič in sedaj se ovija okoli njegove glave velikansk lovor-jev venec in čaka na plačilo v podobi cestne diplome. Zasluži si jo je, saj še v zadnjem trenutku ni pozabil Tržiča in si stekel zanj zaslugo, ki je krona vseh. Odšel je namreč. Pretekli ponedeljek poslavljal se je od nas »velezaslužni«, »častivredni« gospod častni občan tržiškega trga, ravnatelj in pseudo-ingenieur Š men Rieger. TržiČani se dobro zavedajo zaslug, ki si jih le Rieger pridobil za trg in poslovili so se od njega na način, ki je bil najbolj umesten ia ki je pokazal, kako j 3 bil mož »priljubljen« Za v soboto in nedeljo se je šepetalo, da pripravljajo naši Nemčki Riegerju odhodnico, govorilo se je o podoknici, o slavnostnem sprevodu po Tržiču iti. A slučaj je nanese!, da se je v ponedeljek ob 8 uri nabralo na trgu na stotine slovenskega občinstva, ki je željno in nestrpno pričakovalo napovedane serenade. In pogled na to maso za vednega prebivalstva je najbrže na nemškutarske živce toliko vplival, da jim je padlo Brce v hlače, kajti napovedana serenada je izostala Ob devetih smo videli slavljeno*, v za žalostne postave, ki bo jo tiho in pribujeno kakor tat plazil ob hišah do Lončarjeve gostilne, kjer je bila »slavnostna« večerja in koncert Ta netaktnost od strani Nemcav, da bi ee slavila odhodnica tako »uglednega« moža na tak ponižen način, pa je slovensko občinstvo ogorčila do skrajnosti in poskrbelo se je, da se mu je napravila serenada, ki bo Riegerju najbrže še dolgo Šumela po kosmatih ušesih. Na enem koncu trga se je oglasila piščalka, kateri je kmalu sledila lesena trobentica, druga piščalka in tako dalje toliko časa, da se je v kratkem času zedinilo več kot sto piščalk v krasno, ušesa g!u-šečo harmonijo, katero je spremljal s svojim prijetnim globokim basom kravji zvonec. Serenada je trajala bres presledka od devete do enajste ure, vmes pa so se čuli razni pomembni vzkliki: »pereat Rieger«, »aboug Rieger«, »fej Rieger«, običajni »na zdar« in »živio«. Ob enajsti uri bo je pred Lončarjevo hišo za slovo še zapela »Hej Slovani«, nakar se je občinstvo mirno razšlo. Ali slišite, gospod Rieger? »Abcug Rieger«, »pereat Rieger«, »fej Rieger«, to so take moralne klofute, ki Vam jih je dalo o b č.i n s t v o, d a si lahko mislite, kako ste priljubljeni, da se na svoje častno občinstvo ne morete prav nič ponašati. Postali ste časten občan   p<5   katoliško-zvijačni
volji g. Gassnerja in njegovih rednih Bodrugih, občinstvo pa Vas saničuje in sovraži iz dna sroa. če imate če troho Časti v sebi, mora Vam to, kar ste doživeli v ponedeljek, zadostovati; in na to troho časti bi apelovali, da odeto -pite od častnega občanstva — prepričani pa smo, da o časti sploh pojma nimate. Drugi, ki je dobil moralne klofute, je pa tovarnar in veliki po-božnjak Gaasner. On je predlagal Riegerja častnim občanom, on je slavil njegove zasluge, on je v občinskem svetu pripovedoval bajko, kako priljubljen je Rieger. No, o tej priljubljenosti se je prepričal v ponedeljek. A porav* nati imamo še nekaj s tem gospodom. V svoji veliki krš Jan ski ljubezni do bližnjega in spoštovanja do nas Slovencev je izustil besede: »Treba jim dati le sodček piva, dve steklenici konjaka in košaro žemelj, pa bo mir« Poskusili bi bili, g. Gissner, in prepričali bi se bili lahko v drugič, da tržiški Slovenci nismo tako podkupljivi kakor n. pr. celjske barabe. Dobro vemo, da je Vaša krščanska navada, z denar jem doseči to, česar Vam poštenim potom ni mogoče. Upamo vsaj, da Vam je še v spominu čas, ko ste ponujati »Slov. bralnemu dvuštvu« 300 gld., beri: tristo goldinarjev z \ to, da se iz društva odstrani »Slov. Narod«. Kdo Vam je šel takrat na limanioe? Kdo Vas je poslušal takrat, Čeprav so bili v društvu ravnotako smmi delavci? Mi Vašega piva in Vaših Žemelj ne potrebujemo; povišaj te rajše plače uslužbencem, da se bodo mogli vsaj pošteno preživljati. Potem se lahko oglasita zopat in predlagate častnim občanom kitajskega oesarja, ki ima ravno toliko zaslug za Tržič kakor Rieger. Ia tudi to se še lahko skuha v Vaši tirolski glavi; ssj menda veste, v kaki zvezi sta starost Štiridesetih let in Tirolec?! Vssto sicer to starost že prekoračili, ali v zadnjem času ste pokazali bsš nasprotno. Posledic svojega predloga o častnih občanih niste premislili, hoteli sto Slovencem ponsgajati, kakor ponagaja šolarček učitelju. No, šolarček je tepen, Vi boste pa občutili leskovko na drug način. Do tedaj pa z Bogom! Kon-štatovati moramo pa, da je bila demonstracija povsa veličastna, da se ni primerila najmanjša nerodnost, čemur dokaz je, da rekvirirano orožništvo ni imelo nobenega povoda intervenirati. Dem ; strantje bo bili vsi treani, česar o slavljencu in o v njega zaljubljeni bandi ne moremo trditi. Bedite uverjeni, g. Rieger, da nnm ostanete v tako milem spominu, kakor ee to spodobi posiličastnemu občanu, ki časti sploh ne pozna. »Srečno« pot!
— Po demonstraciji v Tržiču. Naši N*mci iščejo, kje bi dobili provzroČitelja in voditelja zadnjih demonstracij, dasi prav dobro vedo, kdo je. Ker pa temu ne morejo do živega, poskušajo zvreČi vso krivdo na čisto nedolžne osebe. Pred vsem so se Bpravili na neljubega jim notarja gospoda Fr. Stupico, seveda samo radi tega, ker je Slovenec in ker je premoŠki, da bi trobil v Gassnerjev rog. Da je to reBnica.. pričajo besede, ki jih je izustil Gaesner pri Riegerjevi odhodnioi: »Ich werde alie meineKrafte einsetzen, dass der Notar von Neumarktl wegkommt. Wenn ich und der Mally i h m keine Arbeit mehr geben, so muss er ver-hungern« Prav krščansko-katoli-ško! Kakor smo se informirali pri gospodu notarju samem, ne misli on zapustiti Tržiča še tako kmalu, ker njegova naloga, ki si jo je postavil, če daleko ni izpolnjena, pač pa je v najlepšem tiru. Čast mu!
— Gospod Friderik, baron Born pri Sv. Ani nad Tržičem je daroval sa triiike reveie sto kron
i s ssmega ve s el j a, da diha sedaj po Riegerjevem odhodu zopet čist zrak. Hvala mu!
— Imenovanje. Ravnateljstvo mostne višje realke v Idriji je imenovalo sa šolsko leto 1905./06. kot namestne učitelje absolvirane modro-alovee: sa nemščino Oskarja Kamenska iz Metlike, za francoščino Dragotina Lapajneta in za kemijo Baltazarja Baebler j a , oba iz Idrije.
— Šolske vesti« ProvizoriČni učitelj na Krki g. Ivan Vode je ime novan provizoričnim šolskim voditeljem na ljudski šoli v Zagradcu; na njegovo mesto pride učiteljica gdč. Marija Strauss iz Podgrada. Učiteljica gdč. Marija P e z d i r v Loškem Potoku in absolvirani učiteljski kandidat g. Ignacij Hude v Mirni peči sta imenovana provizoričnim učiteljem na Štirirazred-nici v St. Vidu pri Zatični.
— Slavnostviega odkritja Prešernovega spomenika se
udeleže nadalje: akad. ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani korporativno, aka-demično društvo „Slovenija" na Dunaju korporativno, pevsko društvo Jranska Vila" korporativno z zastavo, „Narodna Čitalnic au na Vrhniki korporativno z zastavo, akad. ferijalno društvo „Pro-s vet a", akad. tehnično društvo „Triglav" v Gradcu korporativno z zastavo , Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev," pevsko društvo „N a b r e ž i n au iz Na-brežine z zastavo, bralno in pevsko društvo iz Toplic in Narodna čitalnica v Kamniku z zastavo. Končno pa je prija vilo svojo udeležbo prvi slovenski občinski svet in sicer v K o b a ridu na Goriškem, ki ga bode zastopalo županstvo z deputacijo. Nadejati se je, da se udeleži še več slovenskih županstev!
— Društva in Prešernova slavnost.   Vsa dru&t/a, ki bb na meravajo ali korporativno aii po de-putacijab  uie'ežiti Prešernove slav nosti, se prosijo tem potom kar naj nujneje,  naj  se  čim prej oglase pri mestnem knjigovodju g F Trdini. Zlasti   velja   to   za »zvenljub Ijanska društva. Ako ee katero dru štvo ne oglasi pravočasno, ne bo od bor kriv, če pride dotično društvo v ksk  neugoden položaj, da ne dobi prestora ali kaj enasegs.
— Srbi pri odkritju Prešernovega spomenika. „ Srbsko književniško društvo" v Belgradu, priredi povodom odkritja Prešernovega spomenika velik izlet v Ljubljano. Te dni je priobčilo v belgradskih listih oklic na srbsko javnost, v katerem se poživlja ves srbski narod, da se naj v Čimnajvečjem številu udeleži slavuosti odkritja spomenika največjemu peSDiku bratskega slovenskega naroda drju. Fr. Prešernu. Prijave za izlet sprejema do T. t. m. vseuč. tajnik g. Đačić. Današnji srbski listi priobčijo natančen program Prešernove slavnosti. Pripomnimo, da pišejo srbski listi, da se odkrije Prešernov spomenik dne 29. avgusta po starem koledarju t. j. II. t. m., kar je seveda napačno, ker je odkritje v nedeljo 10. t. m. Da se prepre čijo eventualna nesporazum-Ijenja, bi bilo dobro, da bi odbor za Prešernov spom. Srbe znova obvestil, da se odkrije spomenik 10. t. m. to je 28. avgusta s. s. in ne 29. avg. s. s.!
— Za Prešernov spomenik je daroval marljivi odbornik odbora za Prešernov spomenik ljubljanski odvetnik gospod dr Makso Pire znesek 2 0 0 kron. Naj bi našel med narodnimi odvetniki mnogo še posnemovalcev.
— „Slava Prešernu!" Nadalje so naročili po več izvidov fcnji-žioe »Slava Prešernu«: Županstvo Kobarid 100 izvodov, krajni Šolski «vet v Rečioi (Savinjska dolina) 20 izvodov, krajni šolski svet pri Sv. Luciji ob Soči še 10 izvodov, (poprej že naročil 40 izvodov) Opozarjamo vse korporacije, naj se z naročevanjem požurijo, ker je Že nad polovico zaloge oddane, oziroma naročene. — Knjižica se dobiva tudi pri trgovcu Jerneju Bahovcu, nasproti   Prešernovemu spomeniku.
— Prešernove spominske kolajne se bodo prodajala na dan slavnosti odkritja Prešernovega spomenika. Vsak zaveden Slovenec naj si nabavi to kolajno, ki bo njemu, kakor tudi njegovim potomcem trajen spomin na največjo [slovensko narodno slavnost. Pri tej priliki opozarjamo ona narodna društva, katera se bodo korporativno udeležila slavnosti in kojih člani si nameravajo nabaviti spominske kolajne, da jih dobe že lahko pred slavnostnim dnem. Naročila sprejema kakor vsa tosadevna pojasnila daje drage volje tukajšnji trgovec in urar Fran P. Zajec.
list «, valček, greh«, pesem.
— Stanovanj za goste pri Prešernovi slavnosti ima
odbor še vedno premalo. Ž* doslej je priglašenih več društev, ki se uie leže slavnostnega odkritja korporativno, več se jib pa še oglasi; zato se je bati. da naši slovanski bratje ne bi debili ugodnih bivališč. Olbor zatorej vnovič apeluje na rodoljubno ljubljansko občinstvo, naj pokaže svoje priznano gostoljubje tudi to pot, ko pribite* od severa in od juga naši slovanski bratje klanjat se velikemu Slovencu Prešernu! Priglaae stanovani, ki bi bili odboru na razpolago brezplačno ali pa za primerno nizso ceno, sprejema magiatratni knjigovodski uradnik g. Miha Vero v š e k aii pa mestni blagajnik g. Veličan Fink.
— Združeni dentpeterska ženska in moška podružnica Ciril in Metodova priredi v korist glavne d • u ž b e na vrtu bivše Hafnerjeve pivnico na Sv. Petra cesti na dan 3 septembra narodno veselico. — Spored: Petje: 1, Jikob Alj«ž: »Dneva n*na prrpelti iar«, zbor z bariton solom. 2 A Nodved: • Popotnikova«, zbor s tenor solom. 3 F. S Vilbar: »Na vrtlu Bosne«, velik zbor z bariton solom 4. J. Htjdrih: »Hercevzovska«, zbor. Godba: 1. Koračnica. 2. B Ihni: »N irma«, ouvertura.  3   Sshmidt: »Spominski
4 Ejsler: »Poljub ni 5. Dr Dvorak: .Trdo glavci«, potoourri. 6 Z*jo: »Čarovnica izB)i"y«, ouvertura. 7. Zehrer: »Ponočnjaki«, valček. 8 Sshaffjr: »Pošta v gozdu«, prizor. 9. KubiŠta: »Slovenske pesmi«, potpourri. 10. Zaje: Predigra k operi »Zfinjski«. — Petje izvaja slavno pevsko društvo »Ljubljana« G^dbo oskrbuje »Ljubljanska društvena godba«. — P. n. narodno občinstvo se z ozirora na bi8gi namen najvljudneje poživlja na mnog' brojni poaet te veselice. — Vstopnina 40 h za osebo, deca je prosta. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Veselica, ki se vrši tudi ob neugodnem vremenu, se prične točno ob 6 uri zvtčer.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je doposlalo županstvo Rivte pri Logatcu za tekoče ieto podporo 10 K ter je obenem obijubilo, da tudi vnaprej heče podpirati družbo. Zahvalju.e se na tem prvem nam došiem prispevku kličemo: Dal Bog mnogo občin, ki bi posnemale ta zgled. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljublani.
— Javna izkušnja dramatične dole sa vrši v četrtek dne T t. m v areni »Narodnega doma«. Nastopijo učenke gospo F. Danilove in uče ci g. rež A. Verov-š k a. Spored priobčimo prihodnji teden.
— Začetek šolskega leta na ljubljanskih šolah. Vsled dovoljenja deželnega šolskega sveta ae prične letošnje šolsko leto na ljubljanskih Šjiah zaradi razstave učil isjemoma dne 16 septembra z vpisovanjem in dne 19 septembra pa s poukom.
— „Učiteljski koncert". Gavna ssudnja bode v soboto 9. t. m. točno ob 9 uri dopoldne v »Narodnem domu« (I nadstropje — na levo). Gič. pevke in gg. pevci naj se udeleže ekusnje polnoatevslno.
— Razstava učil. Med na-obrazevaluimi sredstvi za ljudsk učitelja, ki jih priporočajo vsi pcda^"-:i in poleg teh tudi šolski zakoni, moramo prištevati razstave učil med prve ia najboljše. Zato ni Čuda, Če si ustanavljajo napredne dežele in napredna mesta svoje stalne razstave učil in šolske muzeje. Tudi Ljubljana se ponaša z lepo stalno razstavo učil na I. mestni deški šoli v Komenskega ulicah, kjer je nastanjen tudi šolski muzej mZaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev-, ki pa, žal, zaradi pomanjkanja prostorov ne služi svojemu namenu. Začasne razstave učil se pa prirejajo običajno ob učiteljskih zborovanjih in konferencah. Dne 4 septembra se otvori deželna učiteljska konferenca v Ljubljani, ki se je bo udeležilo poleg učiteljskih delegatov in nadzornikov tudi mnogo učiteljstva. To ugodno pri liko sta uporabila deželni Šolski nadzornik, g. F r. Leveč in g. Župan Ivan II r i b a r ter sta povabila ljubljansko učiteljstvo, da priredi ob tej priliki posebno razstavo učil ter pismenih in risalnih izdelkov učencev in učeuk. Ljubljansko učiteljstvo se je temu vabilu drage volje odzvalo ter je združeno z učiteljstvom z dežele, s tukajšnjim c. kr. učiteljiščem, in s tvrdko Pichlerjevo z Dunaja priredilo tako krasno, velikansko in dovršeno razstavo, ki ni zanimiva samo za šelnika, ampak tudi za vsakega lajika. Le Žal, da se ni razstava slovesno otvorila, n Slovenec - je takoj porabil to priliko ter grajal njemu neljube osebe, ki se niso udeležile otvoritve razstave. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da se g. deželni predsednik, oziroma njegov
v prilogi. ~WH
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" st 201, dne 2. septembra 1905.
namestnik in g. župan Iv. Hribar nista udeležila otvoritve, ker nista bila ofici-jalno povabljena. Predsedstvo razstavnega odbora bi moralo preskrbeti, da bi se ta dva in še morebiti kateri drugi dostojanstvenik, kakor je to običajno, po posebni deputaciji, povabil k otvoritvi. Če se je razstavni odbor tolikokrat posvetoval, kako naj se priredi razstava, bi bilo umestno, da bi se posvetoval tudi, kako naj se razstava otvori, zakaj več glav več vidi in tudi več ve. Kakor smo že omenili, je razstava prav zanimiva. Gledalci se ne morejo precuditi marljivosti uČiteljstva, ki je priredilo razstavo. Saj je pa ta razstava tudi res razstava posebne vrste, ki ne kaže gledalcu samo posameznih učil, ampak kaže prav natančno metodično pot, po kateri poučuje ljubljansko učiteljstvo nazorni nauk, domo-znanstvo, zemljepis, zgodovino, prirodo-pis in prirodoslovje. Za vse te predmete je sestavilo ljubljansko učiteljstvo pod spretnim vodstvom g. nadzorniku A- IVIaierja posebne učne slike, ki so izšle v Kleinmavrovi zalogi. Žal, da pod posameznimi učnimi slikami ni postavljeno tudi ime dotične učiteljice, oziroma učitelja, ki je sestavil učno sliko. To naj bi se pri drugi izdaji vpoštevalo. In za vsako teh učnih slik vidiš v razstavi vsa učila, ki jih potrebuje učitelj pri obravnavi dotičnega predmeta. Posebno zanimiva je pa razstava risalnih izdelkov po novi metodi, po naravi. Lahko trdimo, da je zadala ta razstava smrtni udarec stari metodi in ce bo dolgo, ko se bo po vseh kranjskih šolah risalo po naravi. Prvenstvo med risalnimi izdelki gre pač onim tukajšnjega učiteljišča, ki delajo čast g. prof. Suherju. Nekateri gojenci in go-jenke (Škof, Erbežnik, Dimnik, Pogačnik, Gasperin i. dr.) kažejo poseben talent za risanje. Občudovanja vredne so tudi risbe učencev in učenk šestega, sedmega in osmega razreda vseh tukajšnjih osemrazrednih šol. Pa tudi raanjrazredne šole, ki so šele letos pričele z risaujem po naravi, kažejo prav krasne uspehe. Zelo zan miva je tudi razstava tvrdke Pichlerjeve z Dunaja, ki je razstavila vsa najmodernejša učila za nazorni nauk, Čitanje in pisanje, za računstvo, zemljepisje in zgodovino, prirodopisje, prirodoslovje, za risanje itd. Vsa ta mnogobrojna neila ki so vsa na prodaj, pa niso vsa \l lastne zaloge, ampak je razstavila tudi — dogovorno z dotičnim razstav nim odsekom — tudi učila iz zaloge Janskega, H u 1 z 1 a, Frevtag & Berndta in iz drugih zalog. Med učili, ki so jih izdelali učitelji sami, so posebco praktično in okusno izdelana ona, ki so jih izdelali gg. Karel S i-mon, Martin Humek, Franc Trost, Terezija U a j z e 1 i č in drugi. Lepe izdelke so razstavile tudi tukajšnje tvrdke Bahovec, Bonač in Petrič. Častno mesto zavzema tudi razstava učil za veronauk, ki so jo priredili ljubljanski katehetje in pa razstava učil učiteljstva krškega in litijskega okraja, ki jo je priredil gosp. nadzornik Ljudevit S t i a s n y. To je prav kratek obrisek razstave, ki nam kaže, kako blagodejno deluje in vpliva nova šola na napredek in blagor ljudstva; zato priporočamo vsakomur, kdor se zanima za napredek šolstva, da si ogleda to krasno razstavo, ki bo odprta do 10. septembra in sicer vsak dan od 1 2V). do 1/212. dop. in od 3. do 5. popol. Vstop je brezplačen.
— Razstavo učil v šentjakobski soli je danes poseui iu pan g Ivan Hribar. Ogledal si je natanko V S C- razstavo, ki ga je vidno zanimala, in se je pri odbodu kar najbolj Isskavo izrazil o prireditvi. Razstava je res vrlo zanimiva in ob činatvu je samo priporočati, da si jo ogleda.
— Poročil se je danes trgove« g. Ivan Ce£nik z g^Č Mici Ju-vančičevo iz znane narodne rodovne idrijske. Velik DrijHteljKki pevski zbor je sno&i nevtbti napravil podoknici. Novoporcčencema srčno čestitamo!
— Odlikovanja. C kr. ministrstvo le raspisalo svoječasno več nagrad za umno obdelovanje ljub ljanskega barja in uporabo šotne zmleti. Odlikovanja so bili deležni: nadočitelj Fran Crn ago j (darilo 120 K), g. Fran Dimio (darilo 80 aro?) in g. Anton Jeva (darilo: žitna Čistilnica) Včeraj — 1. sept. — se je pripeljal ljubljanski župan g. Hribar v spremstva g. višjega komisarja Tome a v šolsko poslopje na Bsrin, da izroči osebno odlikovan-cena darila. G župan je poudarjal, da izvršuje to odlikovanje z največjim veseljem osebno, ker je bil vedno vnet za prospeh ljubljanskega barja in ker je prepričan, da bo to odlikovanje rodilo blagodejne sadove pri ostalih Barjanih. Barje postane po izvršeni osušitvi za vso Ljubljano bogata zakladnica, zato je vredno, da se pospešuje njega umno obdelovanje. Ko se je udeležencem Čestitalo in ao se ti sa da iia zahvalili se je zaključila ta mala slavnost
— Požarna bramba v Mostah priredi jutri popoldne ob 3. ▼
gostilni Frana Zakotnika veselico s
sporedom, ki je bil že v sredo naznanjen.
— Poxorl „Rokovnjači" se igrajo v Domžalah jutri, v nedeljo dne 3. septembra ob polu 6. uri popoldne na vrtu g. Kuharja in ne, kakor smo zadnjič poročali, 8. t. m. Igra se brezplačno in pričaka jemo, da se Slovenci in Slovenke v obilnem številu udeleže predstave in s tem pokažejo svojo narodno zavest Ti-rolcem, ki se že vesele, da je vsled zadnje ponesrečene predstave družba sv. Cirila in Metoda zletela v zrak! Železnic na zveza je za Ljubljančane in KamniČane prav ugodna. Igra se vrši le ob ugodnem vremenu.
— Slovenska gledališka predstava v Litiji. V prostorih g. Oblaka v Litiji prirede slovenski
I igralci is Ljubljane gledališko predstavo s petjem jutri, v nedeljo dne 3. septembra popoldne ob 4. uri. Gledališkim predstavam je naše občin stvo in ono iz Smartna vedno z vnemo prisostvovalo in je tudi v nedeljo opati mnogoštevilnega obiska. Saj so slovenski igralci na svt jem velikem potovanju po Hrvatskem, po Bosni in Hercegovini želi polno prisnanja. Predprodajo vstopnic je is prijaznosti prevzel lekarnar g. Brili v Litiji.
— Novice iz Škofje Loke. Tolstega Šinaovoa še vedno jezi, da je njegovim devicam in devičnikom dež krancelne moči!, ko 80 šli na Sušo 6. avgusta svojo po-božnost razkazovat. Bog je dal tisti dan dež in vihar. — »Gorenjski Sokol« pa je ob na.lepšem vremenu napravil izlet v Skofio Loko, dne 15. avgusta. In to jezi Šinkovca, da ima Bog rajši »Sokole« ter jim da lepo vreme za izlet, Šnkovčevim devicam in devičarjem pa pošlje vihar za popotnico na božjo pot. Pa naj se Šinkovec še boij jezi in hrope v »Slovencu«, tako je bilo po božji volji! — Dva nemška kaplana im&mo sedaj v Sfcofji Loki. Poslali so ju iz Vestfaiskega, da se učita slovenščine, da bodeta mogla tamošnje slovenske delavce spovedovgti
m jim prid'govati. bodeta od Š nkovoa brega.
— Najetim v Škofji Loki. napisali nekaj vrst v Škofji Loki, lavnik,  da je
Kdo ve, ali se naučila kaj do
hvalopevcem
Danes 14 dni smo o trgovcu Thalerju ki je dobil čas na pozdravil škofa, ob
de-
so-
kolskem izletu na praznik pa ni imel toliko narodne zavednosti, da bi zastave izobesil. Tudi veselice se je udeležil šele četrt ure pred koncem, ko ni bilo več vstopnine. Moral je namreč iti v „semenju k Sv. Duhu. Te naše vrste pa so gospoda Thalerja silno ogorčile. Neki najeti pisec je v zagovor g. Thalerja napisal pod naslovom „Iz škofjeloških narodnih krogov" samo hvalo o g. Thalerju, o kateri pa v Šk. Loki nobeden nič ne ve. Sam g. Thaler pa je poslal 20 K za družbo Cirila in Metoda namesto odgovora. Zraven je še dostavil, da pridene še 30 K, Če se pisec prvega članka in tudi pisec teh vrst podpise z imenom. Prav ta silna naivnost g. Thalerja je kriva, da smo segli še enkrat po peresu. Poudarjamo pa, da ni to posebno moštvo, če se človek s k u š a z denarjem postavljati in svoj strah pred duhovščino in ženstvom pod domačo streho zakriti s tem. Kdor je res napreden mož pred poroko, bi mogel biti tudi po poroki. Faktično pri g. Thalerju ni tega. Ločani poznajo in vedo dosti drugih dokazov za našo trditev. Gosp. Thaler nam popolnoma nič ni imponiral s svojimi 20 K. S temi kronami ni zbrisal svoje ne-možatosti. Dokler je bil g. Thaler še samski, sev je res udeleževal in sodeloval pri „Čitalnici" a sedaj se vedno bolj odteguje in hodi k zabavam že celovRokodelsko društvo, kije skrajno klerikalno. Katere časopise in društva sedaj on podpira, vprašamo? Več nočemo pisati vsled taktne obzirnosti, zato pa pričakujemo, da ne bode nihče več zago varjal, kar se ne da zagovarjati. G. Thalerju pa glede želje po imenu pisca stavimo ta predlog: Pisec teh vrst se ceni že nekaj več kakor na 30 K in če je g. Thaler tako silno radoveden, naj položi za družbo sv. Cirila in Metoda 500 K, pa izve polno ime pisca prvega in tega članka.
— Iz Sore Be nam piše: Preteklo nedeljo je bil tu shod naše kmetijske podružnice. Predavala sta nadvse zanimivo gospodična Jerica Zemljanova o gospodinjstvu in gosp. Gombać o sadjarstvu. Tukajšna šolska Boba je bila natlačeno polna. To bi morali videti, s kakšno pazljivostjo je vse sledilo predavanjema. Upamo in želimo le, da gdč. Zemljanov« napravi eelo vrsto predavanj, ki se bodo tikala najrazličnejših strani v gospodinjstvu in da g. predavatelj GombaČ porabi vsako priliko in pohiti k nam, da nam pripomore k dobremu gospodarstvi!. 2ahvalo isrekamo ta tod i najema g. župnika, ki je ravno i ustanovitvijo te ia nas res prepo-trebne podružnice pokazal svojo po-
žrtvovalno ljubezen đo nas kmetov Verjemite nam, g. Sapnik! d« dobro vemo, kaj ste sa nas in znamo vas eeniti! Ako bi vas katerikrat kak umazan članek v »Slovenca« blatil, bodite si svesti, da stoji cela sorska fara sa Vami in tudi poštenjaki is sosednjih faia Imeli bi pa še eno prošnjo do Vas, ukrenite na kak na-čin, da se glas o prihodnjem zborovanju naše podružnice zanese pravočasno tudi po sosednih župnijah; ker smo čuli, da bi bila udeleiitev tega shoda še obilnejša, da so vsi o njem isvedeli. Zahvaljujemo se ie enkrat gg. predavateljema s Željo, da nas posetite prej ko mogoče. Na svidenje!
— V Predasi jati pri Kranju se je osnovalo prostovoljno gasilno društvo.
— Dobrodošel gost. Piše se nam: Imamo ga ! je zašumelo v sredo 23. avgusta zvečer po sorski dolini, imamo ga zopet v svoji sredi moža, ki se za na Kranjskem za vero že toliko in toliko trudi. PogorevČkov Tonček iz Begunj nas je počastil s celo svojo peršonco. Kot ponižen in pohleven mo-žiČek si je pa prepovedal vsak slavno sten sprejem. Dovolil je samo svojim ožjim kostrunČkom, da ga pozdravijo. Slovenske javnosti gotovo posebno ne bo zanimalo izvedeti, kaj se so se ti možje pomenkovali; toda ker je prava cenitev tega ali onega moža mogoča le, ako ga poznamo kolikor možno na tanko, hočem vseeno pokazati javnosti en prizor iz življenja za sv. vero tako vnetih mož. Škofov ferboltar v Medvodah, „der Mann mit dem offenen Kopfeu (kot dijak se je namreč enkrat tepel in jo staknil tako, da so mu morali vzeti zdravniki par unč možgan iz butice) se je sukal kakor merkuca okrog moža, ki je bil gotovo Že v materinem telesu ferdaman, in hvalil na prečuden način škofovo Mari kot dobro gospodinjo, pa le zato, ker mu je dovolila jemati iz škofovega vrta škaf solate na dan. xVli pomaranči pa ni pomagalo vse pri-lizovanje in hvalisanje; Tončku so se namrdnile obrvi, ko je zagledal raztrgano streho na svojem gradiču, razpo-kan zid in še mnogo drugega, kar je pričalo le o ferboltarjevi zmikarnosti. Izbruhnili so raditega g. škof te le osorne besede: „Ti, fant, ti pa slabo gospodariš, še enega škafa solate, nisi vreden!" Gosp. ferboltar bi se tudi to pot popolnoma izrezal, da mu ni manjkalo tistega štikeljca možgan, ki ga dela moža „mit dem offenen Kopfe." Šele, ko je pomaranča povedal, da je z lece oznanil, da bo Škofova izpovedni ca v soboto in nedeljo zjutraj „in Betrieb gesetzt", se je v Tončku po legla nevihta, lahek vrtrček je zazibal njegove kodrčke, pri zavesi se je pokazala polna luna v podobi Mari, ki je blagodejno obsevala lepo družbo. Le polagoma so se zavedli ti možje bridke realnosti. Zasukali so počasi govor na bližajoče se občinske volitve, o katerih izpregovorimo prihodnjič.
— Mlekarski shod. Ju.ri v nedeljo on 3 popoldne priredi mlekarska zadrug* v Poljanah mlekarski shod v Srednji vasi. Na tem eh^du bode predaval g. rolekars-i nadzornik Jakob Legvart o pevzdigi živinoreje in mlekarstva.
— Radovljiško gasilno društvo je prireiilo dno 13 i>vg. pr^ič veselico v večjem obsegu. ravno jo popoldne solnce precej grelo, vendar se je veselični prostor na prcsteui sm*lu oživel. Radovljiška godba na pihala je pridno svirala, trije paviljoni — za jestvin«, vino in pivo — v katerih so stregle naše požrtvovalne dame, so skrbeli sa telesni blagor udeležnikov. Srečkanie in šaljiva pošta sta provzročila veliko veselja in zabave, zlasti kar so naše neutrudljive gospodične zastavile vse moči, da pomnoži veselje obiskoval o«:V in dohodek požarni hrambi. Janjcu na ražnju ni posebno ugajalo dvojno pripekanje, a tembolj njegovo meso številnim kupcem. Proti večeru je bil veliki veselični prostor natlačeno poln in tedaj so nam radovljiški dijaki vprizorili šaljivo igro »Buoek ▼ strahu«, ki je i po svoji smešni vsebini in po izborni karakterizaoiji vzbudila veliko smeha. Dobro voljo je ohranil mladini plesni oder, kjer se je rajalo do luninega zahoda. Sta rejci pa so se pomaknili bliže paviljonov, kjer so vsled ljubeznivosti dam in dobre pijače pozabili na vsakdanje skrbi. Da se je mogla veselica tako dobro vršiti in da je tako dobro uspela — prinesla je 700 K čistega — zahvaliti se imamo v prvi vrsti cenjenim gospodom in gospodičnam sa njihov trud in požrtvovalnost, potem vsem darovalcem darov za srečkanje, radovljiškim dijakom sa dobro uspelo igro, nadalje vsem onim, ki so denarno in mate rijalno pripomogli prireditvi do tolikega uspeha in sploh vsemu občinstvu, ki je poselilo našo veselico. Zahvaljuje se tudi slavnim gasilnim društvom is Kamne gorice, Ljubnaga, Bresniee in Lel sa iskasane simpatije. Odbor
— V Srednji vasi pri Boju, kjer vlada kaplan b birto-
ham, nimajo Še nikjer Ciril - Metodovih vžigalic Lepa katoliško • narodna zavednost. L udje tudi pravijo, da on še drži, da konzum ne p*de
Potnik.
— Iz Toplic se nam piše: Mala družba tukaj zbranih kopaliških gostov je nabrala pod vodstvom gospe Zalaz-nikove iz Ljubljane na prijetni zabavi pri gosp. Klincu na Gor. Polju vsoto 16 K 40 b, katera se je izročila gosp. učitelja Gregorcu, da naroči za tamoš-njo ljudsko šolo 13 iztisov knjižice „Slava Prešernu". Gospem darovalkam in gg. darovalcem bodi tem potom naj-presrčnejša zahvala.
— 45 let mestni odbornik. Iz Metlike se nam piše: Naše mesto ima čast imeti med meščani moža, ki že 45 let deluje nesebično v mestnem zastopa in v raznih drugih korporacijah in društvih. Marsikatero pridobitev za naše mesto imamo zahvaliti njegovi inicijativi, istotako kakor se je tiho a plodonosno njegovo delovanje vedno izkazalo kot uspešno in mestu v korist. Ta mož je Častiti naš starček g. Leopold Flei8chmaun. Malokatero mesto zamore ponosno trditi, da ima v mestnem zastopu moža, kateri bi tako dolgo dobo vztrajal na svojem stališču in užival popolno zaupanje celega meščanstva. Zato pa smo mi Metličani ponosni na našega čestitega g. someščana Fleischmanna, to pa tembolj, ker je tudi v politiki nastopal vedno dosledno ter ni nikdar zatajil naprednega svojega prepričanja. Čast možu poštenjaku !
— Izprememba v povelj-ni&tvu prostovoljnega gasilnega društva v Metliki. Piše se nam: V 148. štev. cenjenega Vašega lista z dne 1. julija t. 1. smo poročali, da se je dosedanji poveljnik prostov. gasilnega društva v Metliki, g. Leopold G a n g 1, odpovedal svojemu častnemu mestu, da ga je v priznanje njegovih zaslug imenovalo društvo za svojega dosmrtnega častnega nadpoveljnika in da je na njegovo mesto izbralo agilnega in za društvo zavzetega g. Darkota Guština. Ker pa ima po društvenih pravilih o vsaki taki izpremembi ukrepati tudi odbor mestne občine metliške, je razpravljal o tej zadevi ta v svoji seji dne 26. avgusta t. 1. — Glede tega je posneti iz dotičnega sejnega zapisnika to-le: Vzame se na znanje poročilo prostovoljnega gasilnega društva v Metliki, da se je dosedanji nad-poveljnik g. Leopold Gangl zaradi bolezni službi odpovedal, da je društvo g. Gangla v priznanje njegovega eden-indvajsetletnega poveljevanja v društveno korist imenovalo za svojega častnega dosmrtnega nadpoveljnika in da hoče to službo g. Darko Guštin prevzeti le pod istimi pogoji in pravicami, ki jih je imel njegov prednik. V to zahtevo se dovoli in se g. Darko Guštin potrdi za nadpoveljnika z neomejenimi pravicami. — Odbor mestne občine sklene še enoglasno, da se g. Ganglu za njegovo 21 letno neutrudljivo, požrtvovalno, nesebično in jako pohvalno delovanje v prid gasilnega društva izreče najprej v njegovi navzočnosti pri seji občinskega odbora najtoplejša zahvala, ki se mu sporoči pozneje tudi pismeno. Izvršitev tega sklepa se nalaga g. županu Jutražu z naročilom, da to tudi javno razglasi. — S tem bodi izvršen sklep javnega razglasa, ki naj priča, da zna mestni občinski odbor metliški ceniti zasluge delavnega moža, ki je vse svoje življenje deloval v korist mesta in meščanov I
— Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Mokronog in okolico je priredila s sodelovanjem „Bral. drustvau dne 13. avgusta veliko vrtno veselico. Ista se je obnesla nad vse pričakovanje in vsestransko povoljno. Dokaz temu je čisti dohodek v znesku 500 K, kateri se je odposlal glavni družbi. Da se je dosegel tak gmoten uspeh, je pač zasluga nadvse delavnih odbornic in odbornikov obeh društev, v prvi vrsti gospe Zinke Knezove in gospoda dr. M. Geršaka in pa zavednost mnogobrojnega občinstva. Udeležba je bila vkljub gotovim proti-agitacijam tako velika, da je bil obširni vrt gostilne „Pri lipi" premajhen. Razveselil nas je tudi poset okoličanov kakor iz Tržišča, Št. Janža, St. Ruprta in Mirne, le žal, da se niso tudi drugi okoličani zbudili iu prišli k tej pre-pomembni narodni veselici. Upamo, da nas prihodnjič posetijo. Zahvaljujoč se vsem za vse, kličemo vrlima odboroma, naj še nadalje delujeta tako uspešno in naj nam kmalu zopet priredita tako veselje, kakršnega smo užili zadnjič.
R—zov.
— O roparskem umoru v Idriji se nam dodatno poroča: Umora je osumljen 381etni tesarski delavec Ivan Poženel iz Kalca pri Logatcu, ki je umorjenega O s val d a navadno spremljal na kupcijskih potovanjih. V soboto zgodaj zjutraj sta se podala iz Idrije na Vojsko kupovat les. Komaj četrt ure od Idrije je osumljenec najbrže zavratno napadel Osvalda s kladivom, ki se rabi za zaznamovanje kupljenega lesa in ga pobil na tla. Od tu ga je prenesel v strugo Nikavc, ki leži pod cesto in je zaraščena z lesevjem,
da bi tako zakril storjeno hudodelstvo, in ker je ravno deževalo, tudi v nadi, da narasla voda Nikave odnese truplo. Dež je tudi izpral kri na kraju zločina, kar je provzročilo, da se je umor tako pozno izvedel. V torek dopoldne je sin občinskega cestarja Andrej Jereb našel truplo in o tem takoj obvestil mestno policijo in Žandarmerijo, ki je došla na lice mesta in odredila, da se mrtvega spravi iz struge Nikave, ki je medtem jela vsled silnega naliva močno naraščati in bi zamogla odnesti truplo. Z velikim naporom se je spravilo ponesrečenca na cesto in odtod v hišo Ivana Jereb, kjer so ge spoznali za Iv. Osvalda, lesnega trgovca iz Logatca. Po sodnijskem raztelesenju na idrijskem pokopališču se je pri umorjenemu konstatiralo 12 ran na zadnjem delu glave, povzročenih po udarcih z Železom, pod nosom pa je imel zarezano rano. Umorjeni je najbrže po prvem silnem udarcu padel in ga je potem morilec Še nadalje tolkel po glavi. Smrt je nastopila gotovo vsled otrpnenja živcev. Morilec je pobegnil proti Rovtam ozir. Vrhniki, a ga do danes še niso dobili.
— Škocijanske jame bodo jutri opoldne razsvetljene na čast znanstvenikom, ki pridejo tja s antropološkega shoda v Solno-gradu.
— I2letni deček ponesrečil na — manevrih. Pri Svetem Martinu na Krasu, kjer se vrše sedaj velike vojaške vaje, je pasel živino 12letni Jos Vižintin. Is radovednosti je prišel pred top v trenutku, ko se je izstrelil signal. Dal strela je šel dečku v obraz. Disi bo ga takoj odnesli k vojaškemu zdravniku, nato pa ga odpeljali v tržaško bolnišnico, bo vendar izgubil eno oko.
— Iz Rajhenburga se nam
piše. Kakor je oni svetopisemski hudobni človek posejal med pšenico ljuljiko, tsko sejejo tudi naši narodni sovražniki med naš narod razpor. »Slovenski Narod« je poročal, kako sijajno so rajhenburški narodnjaki sprejeli pretočeno nedeljo čle brežiške Sokole in nsše brate S:be To pa je peklo naše narodne nasprot* n k* tako, da so proti večeru po živinsko upijanili nekaj fantov, da so razgrajali in »heil« krcali v bližini slavnostnega prostora. Najbolj se je pač izkazal znani bijlovee, drugi občinski svetnik VouČak in n)egov nadebudni sin. Siandal m sramota za narodni trg Rajhenburg, da trpi take ljudi v občinsaem odboru. Zadnje imenovan? je udaril novodcšiega gostilničarja Pleterskega po glavi, da je moral krvav oditi. Požarna bramba ga bode izključila. Čudno je tudi, da potrpi občina s takim človekom, ki ji je dolžan do 1000 K, a kdo pUčuje oDresti ?! Tudi slov. posojilnica ima terjati od njega večio vsote! Na semnjih pa izdava lahko kdo drugi, vrednejši, listke. Sploh bi se daio več pisati o tem, pa za sedaj dosti. Mjd razgrajači je bil tudi »Kor!ček« in mohorski Pleterski, Zadnji menda tudi zato razsaja, ker plačuje okraj, zastop ali občina njegovemu očetu po 20 K mesečno za Streljanje proti toči. A 6 t. m je vsled njegove malomarnosti toča pobila vse vinograde ter provzročila ogromno škode! Omenjeno bodi tudi, da je o priliki pohoda Srbov v Rij henburg znani hujskač ponujal nekemu mladeniču 10 K, ako pomaže desko na slavoloku s črnilom. Iz bradlje bo vzeli tudi dva v j*ka, misleč, da preprečijo telovadbo, nekdo pa je vzel eno zastavo iz slavoloka. Kakor je is navedenega raz« vidno, so naši sovražniki poskusili vse mogeče, da bi preprečili slavnost, ali da bi se vsaj kak škandal napravil, in le vrlim narodnjakom rajhen-burškim gre zahvala, da se je vese« 1 ca tako sijajno obnesla. Vse to je pa bilo delo znanega »Radfalgenser-storerja« iz Sevnice in še nekaterih drugih hujskačev. Na vse pretege je pihala tudi F Šerca. Ob drugi taki prireditvi bodemo uredili že preje, da taki pijani razgrajači, posebno pa ie nesramni hujskači, dobijo svo|e zasluženo plačilo. Obžalovati moramo ie, da se dajo sinovi slovenske matere zapeljati za malo pijače. Sramota jim! O prihodnji volitvi naj pokažejo vrli Rajhenburžani, da ne trpe takih pijanih razgrajačev v občinskem odboru, posebno pa ne sa svoje svetovalce. Iztrebimo ljuliko izmed sebe in občinski odbor naj pokale, da je trg Rajhenburg res naroden trg! Omeniti bi bilo še nekaterih stvari, toda drugič!
— Krapinska toplica. Ako-ravno smo pri koncu avgusta, vendar je naše kopališko življenje tako živahno kot v sredi sezone. Odkar je naše kopališče moderno urejeno, ni bilo še nikoli tako dobro obiskano kot letos; zadnji zdraviliški list izkazuje preko 4500 oseb, kar je v resnici lepo število. Ta krasen obisk kopališča je povsdignilo dosti lepo povoljno vreme, kakor tudi lokalna železnica Grobelno Rogatec, ki je jako olajšala potovanje v Krapinske
toplice; t prvi vrsti pa je naš sira-▼ilni vrelec oni faktor, kateremu se je zahvaliti aa tak obisk, ker se dober glas nadih zdravilnih Toplie vsako leto bolj in bolj Siri eelo daleč preko mej nade domovine in monarhije in to radi krasnih uspehov, k se jih dosesa pri trganju, isohias, sevralgiji itd. Od 1. septembra po-Sen&i je v nadih toplicah vse znatno eeneje.   Stanovanja so za 25% bolj
8oceni. Grozdje nadih vinogradav ozoreva, zato je dobiti krasnega grozdja sa prav zmerno ceno. Na nadem trgu se dobi slastnih sliv, hrušk, breskev itd. Posebnost nade jeseni so pa v resnici ne-primeroma krasni dnevi s neznatno premembo topline. K temu pride de vrlo ugodna uredba kopališkega zavoda, kjer so kopališka zgradba, kopeli, restavracija, zdraviliški salon spojeni z zaprt mi hodniki, tako da se je mogoče kopati brez najmanjšega strahu, da bi se človek prehladi!. Restavracija je izvrstna in ima zelo zmerne cene. Vsi ti čini omogočoj^jo ugodno bivanje tudi v krasni jeseni v naših toplicah in jamčijo za povoljen uspeh ozdravljenja.
— Nezgoda pri morskih manevrih v Pulju. Pogrešata se de vedno mornarja Es talio in An-deri u h. Zadnji je skoraj gotovo Slovenec Najbrže sta oba mrtva.
— Ljubezniv mož je posestnik Ivan Taborski. Kakor smo že včeraj poročali, je bil pred par dnevi pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojen na 8 dni zapora, ker je svoji ženi izkazoval ljubezen na ta način, da jo je vedno pretepaval. Ko je prišel od sodišča domov, se je zopet spustil v njo in jo po glavi tako na-klestil, da jo je telesno poškodoval. Ni pa dal preje miru, da je moral priti na pomoč stražnik in ga are-toval. — Tudi delavec Jakob Skoda, stanujoč na Glinoah štev. 91 ni nič bolji od Taborskegs. Ko je dne 27. m. m. pijan prilomastil domov, se je spustil v svojo ženo in jo začel silno pretepavati. Ker mu je pa žena slednjič ušla, je začel tepati svojo 131etno hčerko Angelo in jo daviti. Ubogo deklico je surovi oče tako poškodoval in prestrašil, da so jo morali oddati v deželno bolnišnico.
— Nesreča. Danes zjutraj je tesar Fran Vijač pri »Leonu« pomagal med vrati riniti neki voz, katerega konja nista mogla izpeljati. Pri tem ga je voz prijel in tako poškodoval, da so ga morali od lati v deželno bolnišnico.
— Hud tat. Tržaška policija je izsledila klobučarja Tragherja, ki je meseca aprila pri poštni podružnici Tecger-teum ukradel zn&mk za 35000 K. Pri aretovanju je tat planil z bodalom nad stražnika, a je bil naglo razorožen.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpelialo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Hrvatov in 2 Slovenca. V InomoBt je šlo 25, v Meran pa 10 Hrvatov. V Hrušioo je šlo 16 Maoe-doncev in 10 Ogrov, nazaj je pa prišlo 43 Macedoncv.
— Izgubila se je svilena ruta sive barve od Kolizeja do Spodnje Šiške. Odda naj se v restavraciji »Reininghaus«.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija« koncert. Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 vin. Koncert se vrši pri vsakem vremenu.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20 do 26 avgusta 1905. Število novorojencev 21 (=2809°/o0)! umrlih 40 (=55 12°/00); med njimi sta umrla za grižo 2, za jetiko 10, vsled stekline 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 26 Med njimi je bilo tujcev 15 (=3 37 5°/0)» »■ zavodov 25 (= 62 5%). Za infekcioznimi boleznimi so zboleli, in sicer za škar-latico 1, za grižo 2 osebi
— Hrvatske vesti. Hrvatje pri odkritju Prešernovega spomenika. »Agramer Tagblatt« poroča, da prirede Hrvatje poseben vlak iz Zagreba v Ljubljano ob priliki odkritja Prešernovega spomenika, Občinski svet zagrebdki bo zastopal župan dr. Milan Amrud s tremi občinskimi svetniki. Slavnosti se udeleže tudi zagrebški Srbi. Tudi z Reke bo vozil posebni vlak. Na Reki se je že priglasilo 300 udeležencev. — Krisa pri zagrebškem gledališču. Igralci na zagrebškem gledališču so že dlje časa silno nezadovoljni s plačami. Nedavno tega so prosili vlado, naj jim primerno zviša plače; odgovorilo se jim je, da je to zbog slabega gmotnega položaja popolnoma nemogoče. Z osirom na to je več umetnikov in umetnic, kakor se poroča, sklenilo, da zapuste Zagreb in si drugod poiščejo boljših meet. — Novo hrvatsko dramatično delo. Sooči se je uprizorila v Zagrebu nova hrvatska drama »Damjan Juda«, ki jo je spisal A. Đenedić.   Sujet drame je po-
vzet is dubrovniškega življenja. — Samohrvatski ulični napiei v O s jeku. V O j jeku v Slavoniji so imeli dosedaj, kar se bo marsikomu čudno zdelo, dvojesiČne ulične napise — hrvatsko- nemške. Pred kratkim pa je mestna oblast sklenila, da se odstranijo ti dvojezični napisi in se nadomestijo a samohrvatakimi. Temu zgledu bosta sledila tudi Zemun in Mitro v i c a. Prav je tako ! —
— Najnovejša novica. —
Kolera se v zapadni Prusiji čim-dalje bolj širi. Avstrijsko ministatvo nostanjih zadev je izdalo vse potrebne sanitarne odredbe, da se kolera ne zanese v sosedne avstrijske pokrajine.
— Lueger, častni mesar. Včeraj so imeli dunajski mesarji velik protestni shod proti občinskim mesnicam. Govorniki so nazivali krščanske socijaliste izdajalce obrtnega stanu, Luegerja pa častnega mesarja. Zahtevali so, naj se mejna zaprtija za živino odpravi, istotako tudi užitninski davek, a izvoz naj se prepove. Poslali so tudi cesarju spomenico.
— Velika nesreča na železnici se je pripetila na postsji \Vitham pri Londonu. Vlak je sdrknii s tira ter zapeljal v postajno poslopje. Vlak se je zdrobil. Ubitih je deset oseb, ranjenih pa nad d vaj Bet.
— O b g 1 a v i 1 i so včeraj v Mo-nakovem Avstrijca J. Huberja, ki je lani v družbi svoje žane umoril in oropal neko služkinjo. Žena je dobila 10 let ječe.
— Skoraj 3 kg težko užitno gobo (jurčka) ie našel neki krojač v Krkonoših. Gobo so poslali v Muzej na Dunaj.
— Med belgijsko prince-zinjo Klementino in očetom — kraljem se ie dosegla popolna sprava. Prineezinia je obljubila, da se ne bo omožila proti očetovi volji
* Iščejo se profesorji za S u hal in. Ravnateljstvo realke na Sa-halinu razglaša, da se z novim šolskim letom nastavijo trije profesorji, za naravoslovje, zemljepis je in angleščino. Seveda ne pove, da ima razen ravnatelja govoriti pri tem važno besedo — japonski naučni minister.
* Pogumna dama. V Pergine na južnem Tirolskem je nedavno neki nadporočnik zapovedal svojemu oddelku vežbanje, dasi so bili vojaki od treh zjutraj brez jedi na nogah. Pri vežba-lišču se je zbralo mnogo občinstva, ki je godrnjalo nad takim krutim postopanjem. Tedaj pa stopi neka gospodična iz vrst gledalcev k nadporočniku ter mu glasno reče: „To ni človeško, da uboge vojake tako trpinčite Tudi moj oče je častnik, ter mi je znano, kako se mora z vojakom postopati." Občinstvo je ploskalo gospici, a častnik j je takoj ustavil vajo ter povabil damo, da gre k policiji. Dama je ubogala, svoje besede ponovila ter povedala svoje ime Evgenija Leher pl. Retz. Povedala je tudi, da so iz njene rodbine trije generali. Njene izjave so se zapisale, vojaki pa so smeli oditi v vo-jaščnico.
* Inozemski dovtipi. »Gospoda moja, tukaj vidite odlično posebnost: sliko John Soola, strojevodje, ki ga je povozil vlak leta 1612 « — Tujec: »Ali takrat de železnic ni bilo.« Vodnik : »Saj sem vam rnkel, da je to redka posebnost.« — Neki mož, ki se j a pri kopanja potapljal, je zaklioal mimoidoČemu Angleža: »Pomagajte, pomagajte! Gospod, re-s te me, plavati ne znam!« Anglež: »Jaz tudi ne Za to pa se de ne de-rem tako neusmiljeno!« — »Ali ne gred nikoli v dolo, mali ?« »Ne, stvar je taka: Mati mi da vsak teden desetico, da bi del v dolo, a učitelj mi da dve, da izostanem « — »Ali greste zopet v gledalidče, saj ste to igro ie videli?« »Da, toda v svoji novi obleki de ne.« — Pri pogrebu: »Pokojna je bila tako prijazna, tako plemenita, tako dobrosrčna!« Prijatelj: »Toda, kakor sem slidal, ni svojem ljudem niti vinarja zapustila, temuč vse nekemu daljnemu znancu.« Prvi: »Da, in tisti daljni snanee sem jaz «
* O telefonu. Nemčija ima telefonske žice 18 milijona km, Zdru žene držsve ameriške pa 5 2 mil. km. TelsfoniČnih postsj ima N-»mčiia 449519, Zvezne države pa 2 315 297. razgovorov je bilo v Nemčui 930 milijonov, v Ameriki pa 5000 mili jonov
* Izvir čudodelnega studenca iz — stranišča«   V B -
striei na Moravskem |e božja pot, kjer imajo tudi čudotvoren studenec, kakor n. pr. v Lurdu. Kmetice, ki romajo v Bistrico, si natočijo čudodelne vode ter jo dajejo doma po vasi ljudem piti. Sedaj pa je zdravniško dokazano, da so v tem studencu bacili legarja, ker je prišla v studenec gnojnica is bližnjega stranišča. Mnogo oseb je že vsled tega
sbolelo, dve pa sta umrli. Toda ker nosi jesuvitom studence lepe dobičke, ga še vedno niso oblastveno ssprli ter se je bati, da se legar po celi Moravski raznese.
Književnost
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina septembrskega sveska; 1. M P. Nataša: Juliia in Slovenke. Pesem.
2. Roman Romanov: Jesen. Pesem. 3. Helen Hel c n o v: Tiho teče Rečina . . . Pesem. 4 Roman Romanov: Kakor mrak... Pesem. 5 D rivan Tavčar: Issa kongresa. Zgodovinski roman. 6 Fran Valen Č i Č: Ls bella Venezsia. Pesmi. 7. P a-vel Grošelj: Franca Prešeren. 8 Dr. Fr. Z baš n i fc: Prizor iz E inja. 9 D r. Jo s. Tominšek: O Prešernovi ljubezni. 10 Dr. Jos. Tominšek: Te meljna vprašanja o Prešsrnovem »Krstu pri Savioi«. 11 Vladimir: Poezija. Pesem. 12. Griša: Pred Prešernovim spomenikom. Pesem. 13 L. Pintar: S »tura. 14 Roman Romanov: Spomin. Pesem. 15. S p 1 o-šni pregled. Odkritje Prešernovega spomenika. —  -j- Dr. Gregorij Krek.
— f Auton AŽue. — f Alojzij Šuoio.
— Prešernov slbnro. — Popravek
— „Učiteljski Tovariš". Stev. 35 Vsebina: Vabilo k vrtni ve-selioi. — O peticiji na drŽavi zbor za izboljšanje gmotnega položaja ljudskega učiteljstva. — Nad denarni zavod. — VII štajerska deželna učiteljska skupščina v Gradsu. — Kako se ustanavlja prva slov. meščanska šola! — K poglavju o učiteljskem stanovanju. — Dopisi. — Ie naša organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
— „Slovenski Sokol" ima
v št. 8 naslednjo vsebino: 1. Proste vaje. 2  Sokolski izlet na Jesenice.
3. IV. sestanek sokolskih načelnikov in vaditeljev. 4. Raznoterosti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem.
Tiskovna pravda poravnana. Danes bi se bila morala vršiti obravnava o tožbi g. Julija Novaka, obč. tajnika v Idriji, proti socijalnemu demokratu g. Antonu Kristanu v Idriji, zaradi žaljenja časti. Gosp. Kristan je v „Napreju" napadal g. Novaka na skrajno podel način in mu očital med drugim, da je obč. račune »popravljal". Pri današnji obravnavi je g. Kristan obžaloval svoje dejanje in priznal, da je g. Novaku delal knvico. Vsled predsednikovega posredovanja je prišlo do poravnave. G. Kristan mora plačati vse stroške in priobčiti na svoje Btroške v „Slovenskem Narodu", v „Napreju" in v „Slovencu" preklic.
Matija Ljubic iz včerajšnje obravnave je bil hudodelstva posilstva z 10 proti trem glasom krivim spoznan.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Korajžni Trnovčanje. Jako »kritičen dan« so imeli trnovski fantje ponoči od nedelje 23 do ponedeljka 24. julija. N č manj kakor trikrat so se omenjeni večer stepli. Prvi pretep se je vršil v gostilni A. Saverja okoli 9 ure, kjer sta Filip Sib i c in IvanSterle gostilničarja in I. Šinkovca napadla in ju s palicama pretepla. To jim ni bilo dovolj. Okolu polnoči so fantje na padli I. Gorenjca, ki se vračal i« gostilne s svojo ženo proti domu. Napadli so ga I v. S t a r e, F Ambrož, I. Pendur in Filip Šibi o, nakar je »posvetil« Iv. Stare Gorenjcu s palico po levem očesu ter ga poškodoval. Da se je ta večer dostojno zaključil, sta I Stare in S bic končno napadla I Šinkovca, ki se je vračal domov okolu 1- ure, in ga nekoliko »pošlatala«, da se mu je kri polilia. Filip Si bic je bil obsojen na 1 dan zapora s postom, Ivan Stare na dva dni s postom, F. Ambrož in I. Penđur pa sta bila oproščena.
Nemška nasilnost. V Med vodah so se naselili rasni letovićarji. Med njimi se nahajajo nekateri nemški razgrajači in pretepači, ki m slijo, da se bodo vse Medvode klanjale raznim nemškim pobičem. Posebno posornost obračaio ti nemški junaki na Žel. postajo. Abiturijent ljubljanske realke s pristnim nemškim imenom Pavel Miklauc, sin rajnega trgovca v opitalskih ulicah, je posebno nesramen pob. Dne 23 julija t. ]. je prišel s hajloveko družbo na kolodvor in začel tam razgrajati, češ, da je škandal, da so vrata na peronu zaprta in da se morajo odpreti, drugače jih bodo razbili. Službujoči uradnj g. Železni-kar je velel Miklauou in njegovi družbi: »Be ehmt Bach anst&adiger. nakar je obtoženec uradniku odgovoril: »Hter wird nieht per Euch, •ondern per Sie angesproehen.« Tudi
je velel Miklauc Železnikarju, ki je bil v službi, da nima nič govoriti. Sodišče je poslalo vse spise okrajnemu glavarstvu in da napravi v v Medvodah končni mir, priporočamo Pavla M klauoa maternemu štaberlu.
Porotne obravnave y Novem mestu.
Tatvina iz navade. Franoe K oš a k is Dolenjih Sušio pri Toplicah je po poklicu tesar in tat; drži se pa le s»1njega posla, prvi mu ni nič mar. Žilica mu ne pu*ti, da bi strogo ločil taje imetje od svojega, zato je pa tudi dve tretjini svojega življenja prebil za zaklenjenimi vrati. 13. junija si je v Bukovčevi gostilni na Selib iz zaklenjenega kovčega prisvojil 13 K denarja in hranilniČno knjižico s vrednostjo 1140 K. Ker so ga pa takoj prijeli, je prišel na zatožno klop, s te pa v šestletno težko ječo in ko odsluži to kazen, poj de v armado prisiljenoev.
Tatvina. Benedi kt Krakar je star 16 let in bi bil rad že velik gospod. Že od prve mladosti se je rad »štrekal« in bil povsod jako mogočen, imel je pa to smolo, da mu je za njegovo postavljanje manjkalo drobiža. Ker je Krakar prebrisan fant, ki ima glavo na pravem konou, si je znal pomagati, zato je 1 junija vzel J»nezu KuafiČu v Velikih Škr-jančih 860 K Krakar je že večkrat slišal, da je Amerika nekaka obljub: ljena dežela, kjer se cedi med in mit ko in dežela bogatašev. Krakar se je sebi *d A zdaj velik bogatinec in prepričan je bil, da ga ameriški milijonarji z veBeljem sprejmejo v svojo sredo, zato jo je sklenil poba-sati čez morje. Kupil si je lepo uro in lepo obleko in se podal na pot od doma. Od zadaj mu je pa pihal vroč veter. Krakar ga je čutil, zato se mu je izogibaj, da bi zmešal sled. A vse zastonj. Čim bolj se je trudil, da bi se zmazal iz sovražne Evrope, toliko manjše upanje mu je polnilo glavo. Naposled so ga prijeli, a denarja ni imei nič, raz^n kar s* r»bi za največje potrebe. Št?le ko so pregledali razne hlačne, srajčne in suknjič ne robove, so zalotili cel* kupe petakov in desetakov. Krakar se no za svoj čin pokoril 18 mesecev in se vadil v lepi čednosti ponižnosti, potem se bo pa spet lahko postavljal, seveda za svoj denar.
telefonske m brzojavna poročila.
Dunaj 2. septembra. Prihodnji | teden se zbere ministrski svet, da določi, kdaj se snide državni zbor. Določi se baje v ta namen zadnji teden meseca septembra.
Dunaj 2. septembra Italijanski državni poslanci bodo imeli v ponedeljek posvetovanje o razmerah, nastalih v italijanskem klubu vsled odstopa barona M a 1 f a 11 i j a.
Dunaj 2 septembra. Ogrski ministrski predsednik Fejervarv in minister notranjih del Kri-stoffv sta oba tukaj in sta imela danes dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Gaut-s c h e m.
Dunaj 2. septembra. Cesar se je danes odpeljal na Češko V Pisku bo velikanski sprejem.
Dunaj 2 septembra Nekateri tukajšnji listi poročajo, da je ce sar zelo bolehen in slab; nasproti temu zatrjuje fcm. Fejervarv, da je cesar prav trden in zdrav.
Praga 2. septembra. Klub mladočeških državnih poslancev je pooblastil dr. Herolda, da ga zastopa pri Prešernovi slavnosti v Ljubljani.
Praga 2. septembra. Mlado-češki poslanci iz Moravske se bodo prihodnje dni posvetovali, kako stališče zavzemo napram mlado-češkemu klubu.
Budimpešta 2. septembra. „Budap. Hirlap* trdi, da je bil v Miškolcu „panslavističenu sestanek, katerega se je udeležilo 40 evangeljskih duhovnikov in več „panslavistiških" agitatorjev. Ma-djar na ta duhovski shod ni bil nobeden povabljen in slugam se je prepovedalo, govoriti madjarski.
Petrograd 2. septembra. V Sebastopolu se je začela včeraj prva obravnava proti mornarjem crnomorskoga brodovja, ki so se spuntali. Mornarje so prišli zagovarjat brezplačno najboljši odvetniki cele države. Da ne pride med svet razgovor o slabem gospodarstvu pri brodovju, vrši se obravnava naoklopnici »Pobjedonoscev",
na katero ne sme nihče nepozvanih stopiti.
Petrograd 2. septembra. V Jurjevu se revolucijonarji umorili nekega policijskega uradnika ter truplo grozno razmesarili.
Pariz 2. septembra. „Matintf poroča iz Portsmoutha: Samo še dva člena mirovne pogodbe je redigirati. Tičeta se i z p r a z -njenja Manžurije in razdelitve Sahalina. Sodi se, da bo to delo še danes končano. Vite in Komura skleneta za sedaj preliminarno mirovno pogodbo, definitivna sledi kasneje.
Berolin 2. septembra. Iz To-kija se poroča, da so se tam seoči začeli jako nevarni nemiri. Velika množica je bombardirala poslopja enih listov, ki zagovarjajo mirovno pogodbo.
Berolin 2 septembra. V vzhodni Pruski se opasno razširja azi-j&tska kolera.
London 2. septembra. Zdaj je prišla na dan vsebina nove an-gleško-japonske alijančne pogodbe. Po tej pegodbi je vezana Angleška, da Japcnski, ako bi ta bila napadena, pomore z vsem svojim brodovjem; ako bi bila napadena v Aziji Angleška, ji mora pomagati Japonska ne le z vsem brodovjem, nego tudi z vso armado. Pogodba jamči Angleški in Japonski sedanjo posest v Aziji in vrh tega sploh status quo
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Predtedenska tendenca Žitnega trga je bila tudi začetkom tega tedna mlačna, ojačila pa se je prav hitro in tirala zadnje dni cene vztrajno navzgor. Glavnega vzroka temu ni ravno težko najti. Res je pšenična letina v celem dobra, toda ostali pridelki so ostali daleč za normalo, tako fižol, krompir, zelje, sadje, mrva itd. Tem se pridruži še koruza, ki se za maj vzlic zadnjemu dežju noče poceniti. Vzpričo tega je ob sebi umevno, da pšenica ne more priti na ceno, katere Smo bili vajeni, Če se je pšenica tako obnesla, kakor letos — p ji tem pa so tudi drugi pri delki storili svoj'o dolžnost. Le plod špekulacije je bil tedaj, če se je v tendenci pojavila mlačnost, in pričakovati je bilo s sigurnostjo v kratkih dneh boljših cen, kar se je tudi hitro zgodilo. Pripomogla pa je temu tudi ogrska mlinska obrt, ki je zaloge mok znatno skrčila, odnosno poprodala in bo 4. t. m. po dolgem presledku pričela z vsakodnevno produkcijo.
Pšenica je notirala pred tednom za oktober še 15oS, včeraj popoldan ■ Že 16.02;  istotako so  efektivne cene pridobile do 20 vin. proti prejšnjemu j tednu. Tarna se, da kakovostno vsepovsod blago ni najboljše,  da je celo močno  zaostalo  za  lansko kvaliteto. Nekatere provenijence se v tem pogledu j naravnost neverjetno veliko razlikujejo i od lanskih, ponajveč pa trpi efektivna I peza.
Koruza sicer ni mnogo napredovala za maj, Čuditi pa se je, da vzlic moče ni prav nič odnehala. Predteden-ski majev kurz je 1320, včeraj 13*28« Z efektivnim blagom so nekam bolj silni. Ker pa je konzum skrajno v rezervi, so imetniki voljni tudi nekaj malega na ceni popustiti. Isto velja tudi o
O v s u, ki je dobaven z manjšim limitom, ker je odjem premajben.
Moka vzdržuje svoje cene, ogrska pa bo cene Črnim mokam zvišala, ker se je v Dalmaciji pojavila sprejemljivost znatnih množin temnih mok.
Potrolej je cene za semtember t. L zvišal za 1 krono.
Špirit notira za rafinirano blago neizpremenjene cene.
Sladkor nima zaznamovati novosti in sprememb. Kupčija z rafiniranim sladkorjem bi bila lahko Živahnejša. S 31. avg. so pričeli z odpremitvijo avgustovih sklepov. Morda se sedaj cene izboljšajo, kar bi bilo želeti.
Kavni trg je zelo trden; dovozi so Še vedno nezadostni.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca avgusta 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 859 strank 442.741 K 12 h, 820 strank pa dvignilo 342943 K 82 h.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljublja ni Meseca avgusta 1905 se je vložilo pri Ljubljanski kreditni banki na vložne knjižice in na tekoči račun 1,483.251 K 79 b, dvignilo pa 1,292.139 K 15 h. Skupne stanje vlog je bilo koncem meseoa avgusta 1905 6,454.030 K 91 h.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. za droga % pm mejenim poroštvom v Ljubljani. Bilanca c dncm 31. avgustom 1905. Aktiva: Gotovina v bla gaini 17 380 K 94 h, naložen denar 1280132 K 45 h, vrednostne listine 355389 K 05 b, posojila 6,510 124 K 76 h, zadružni dom 209.454 K 30 h, nepremičnine 166 880 K 83 h, prehodni zneski 2173 K 61 h, inventar 4185 K 40 b, zaostale obresti od 31. decembra 1904 102 613 K 48 h. Pasiva: Deleži 25418 K, rezervni zaklad 121202 K 15 h, pokojninski zaklad 13 382   K   88   h,   hranilne vloge
8 305 697 K 11 h, predpisan« obresti od 31 decembra 1904 24.187 K 40 b. Upravno premoženje 8 648 834 K 82 h. Denarni promet 19 673 683 K 95 h.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. Me seca avgusta 1905 je 81 strank vložilo 23 967 K 86 h, 73 strank dvig nilo 55 726 K 05 h, 9 strankam se je izplačalo posojil 6 200 K stanje hranilnih vlog 636.070 K 09 h, stanje posojil 566.459 K 15 b, denarni promet 145483 K 74 h.
— Mestna hranilnica v Kranju- V mesecu »vurastu 1905 j« 312 strank vložilo 72.445 K 05 h, 301 strank dvignilo 74.770 K 94 h,
9 strankam se je izplačalo posojil 50 200 K, stanje hranilnih vlog 3,819923 K 98 h, stanje posojil 2,105.647 K 92 h, denarni promet 357.137 K 78 h.
— Mestna hranilnica v Kamniku« V meseou avgustu 1905 ie 176 strank vložilo 72 619 K 72 h, 113 strank vzdignilo 26 312 K 65 h, S strankam se je izplačalo hipo-tečnih posojil 11.900 K. Stanje hranilnih vlog 1324.033 K 73 b, stanje hipotečnih posnjil 971.552 K 41 b. Denarni promet 311.730 K 37 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu **gustu 1905 je 233 strank vložilo 67.852 K 99 h, 195 strank vzdignilo 94.782 K 88 h, 35 strankam se je izplačalo posojil 31 504 K, denarni promet 395.028 K 58 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 1905 je 226 strank vložilo 63.762 K — h, 270 strank vzdignilo 66 661 K 57 h, torej manj vložilo 2899 K 57 h, S strankam se je izplačalo hipoteč-nih posojil 23 320 K, 184 menic se je ^skomptovaio za 64.519 K, stanje vlog 2,741.199 K 56 h, der^rni promet 321.060 K 79 h. V- ,*rank je bilo 952.
Pri Izbiranju primernega kurilnega aparata se velikokrat zmotimo, ker se odločimo za konstrukcijo, ki jo hvalijo, da lahko služi vsem namenom, dasi mora kurilni aparat biti primeren potrebi. Imeti mora drugače konstruirano peč, naj se že kuri periodično, ves dan alitrajno. Upoštevati pa moramo tudi kurivo. Pojasnila o tem dobimo v interesantni knjigi s vzorci firme Rudolfa Geburth, c. kr. dvornega strojnika na Đunaju VII. Kaiserstrasse 71, ki nam jo pošlje brezplačno in poštnine prosto.
Henneberg-svila
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 1135v per meter za bluze in obleke. Franko in že ovssrlnjeno se pošlje na dom. Bogata izbera vzorcev se posije b prvo pošto. Tovarna is svilo llruiieberjr, ZiirleH. 1 6J — 3
Kurja očesa
trdo kožo in žulje odstrani hitro, zanesljivo in brez boleCin dobro znani, izvrstni
Trnkoczyiev obliž za kurja očesa.
Uspeh priznan in zajamčen. Cena K 120 s poštnino vred (10 h kot vzorec Poizkusni obliž 7Q h ozir 80 h po poŠti).
Izdelovalni: lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj, V 2,   Schonbrunnerstrasse 109.
Po poŠti se poSilja vsak dan po povzetju ali če se po sije znesek v denarju ali v postnih znamkah naprej.    fc620—3
———
Zahtevajte
ilustrovan cenovnik
Cena lepa svetloba brez inštalacij nevanostri. Poraba l1 \ kr. na uro
~^W VVV"
„Ideal"
lluao Pollak
DUNAJ, VI, WallgMse31.,
Jactfe in f 2252—8 \
\
mik
Poslano.
S Češke v Ljubljano.
Na potovanje pc jugu oooiela je moja soproga tako nevarno, da sem bil primoran Ušati na B edu zdravniške pomoći pri gospoda dr. K lime k u. Na njegov nujni svet poklical sem k težko oboleli soprogi pri-raarija gosooda dr. Šla j mer j a iz Ljubljane, ki mi je svetovni nai svojo soprogo prepeljem v &i%n*torij »Leo-ninum« v Ljubljano. Listnice tega zavoda, usmijene sestre, sprejele so nas s pravo slovansko gostoljubnostjo. Vsied vnetega zdravniškega prizadevanj* in vzorne postrežbe zboljšalo se je stanje moje soproge tako, da je bilo megoče jo na dainje zdravljenje prepeljati domov in je danes tako dobra, da ni nobenega dvoma, da postane popolnoma zdrava. Dolžan bom veliko hvaležnost gg. dr. Šlaj-uerju in dr. Jenku v Ljubljani ter dr. Klimeku na Bledu; ravno tako sem iskreno hvaležen usmiljenim sestram. Ne moreva si kaj, da izre&eva vsaj tem potom vsem imenovanim svojo srčno zahvalo in jim kliče va: Poplačaj Vam Bog! 6767
Nova Paka, 26. avgusta 1905
_ Hinko in Marija Exner.
Prirodna rudninska voda
Itfajoiččt
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi,
diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 2449—3
'I
»sik-
v/i
y
<^1
s 'imfci
*) Za vsebino tega Bpisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Razširjeno domaće zdravno. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo aspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 19O. Po po&tnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DDNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7—12
Najfinejše pecivo, torte Itd. se naprav
lj& s „KUNEROLOMu, popolnoma čisto, iz sadu kokosove palme pridobljeno mastjo ia so na zah te vanje p. n. gospodinjam in gg. slaščičarjem na željo na razpolago preizkušeni in uspešni recepti zu creme, fiarkelj, pustne krofe, masleno testo, različne torte itd. Pred manjvrednimi alepilno podobnimi posnetki nnjno svarimo]
Želodec prebavlja In čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne smemo niti v enem niti t drugem ozira preveč napenjati, temveč skrbet«, da se mu to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno zredstvo v ta namen je dra. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, e. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prebadanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se Sadi v tukajšnjih lekarnah. b
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškin nadzorstvom.
Destilerija
Camis 1 Stock
Trst-Barkovlje.
% steklenica I S'-, V, iti-klsslcs K 2-60. - la prodal v •oljSJfc trgavtnaa. 75
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno delu]« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno sapo Is uit. 1 ste 14 leni e» s n« vodo na f 14.
Blagorodnemu gospoda HI. Levstiku,
lekarnarja v Ljubljani.
VaSa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoBljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. likarna Mil Lensteka
i Ljubljani, tosljm čuta ii 1
pole* novozgrajenega Pran JoSstovsga
iubil. mostu 98—35
Darila.
Upiavništvu našega lista so poslali: Družbi av. Cirila In Metoda. Gosp. Ivan Zupan, naduCitelj v Dolskem 5 K 10 h, nabral ob slovesa letovičarjev v Kamnici. — Ga. Josipina Kraigher S K, nabrano v pusici tobakame Kraigher. — Skopaj 11 K 10 h. Srčna hvala 1
Za Učit. konvikt. G. Makao Šeber, tiskar v Postojni, B K. — G. Pr. Potokar, nad-uCitelj v Št. Lorencu 11 K. Skupaj 16 K. Hvala lepa! Svoto smo izročili g. J. Dimniku v Ljubljani.
Bonna poročila.
LJublJanaka „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni koral dan. bora« 1. aepUnkra 1S06,
Saloabeni papirji.
4°/g majeva renta •      •  • a
*°/0 arebroa renta.....
i9)0 evatr. kronska renta . . **/. i »l*ta . . . 4°, ogrska kronska „ . . . 4«/0 „ alata „ . . . 4°/6 posojilo dežele Kranlake . 41/,0/«, »oiojilo mesta Spilet .
»■/,•/• . . ***** • 4Va°/fi boi.-here. šal. pos. 1902 4«/0 GeSka. deš. banka k. •. .
•V.
i. o.
*■/.•/. IV,0/.
4%UVm ut pisma gal. d. hip. b. 4 Vo P^t.   kom.   k.   o. s.
10°/o Pr»......
aast. pisma Innerst. hr.
_      ,    ogrske cen.
dei. hr.......
a. pis. ogr. hip. ban. obl.  ogr.  lokalnih še
lesni« d. dr.....
obl. češke ind. banko . 4°/~ prior. Trst-Poroč lok. šol.
4°/0 prior. dol. Sel.....
••/0 m jnš. iol. kap. Vi1/. . 4" t° o •▼■t- pos. ia Šol. p. o. .
BrecU«
Srečko od L 18601 , ....
■        ne 1864 .....
„ tiesko......
9    som. kred. I. omisij« .
e e       e ■
.    ogr. hip. banke .   . .
.    srbsko k Ari. 100- .
„     turško ......
Sasilika srečko ....
Kreditno ■    »  »  • •
InomoŠk« .....
Krakovske B    . .
Ljubljanske B    .   ,   . .
4.vat. rad. bn*. Ogr.    ff m Sadolfovo Salobarško Dunajske kova
Jasno šelesnloo .... DrŠavne ieloznie«    .   . • a t str. -ogrsko bančne delnloo A.Tstr. kreditno banko   . . Ogrske      , ... Zimostenako        n      . ■ Premogokop t Mosta (Brtlz) Alplnsko montan .... Praške žel. indr. dr. .  . . Sima-Muranyi ..... TrboT^oko prem. družbo a.Tstr. orožne tovr. dražbo . čoško sladkorne dražbo . .
VaJate.
0. kr. eekin......
10 franki.......
tO marke.......
Severeigno .....
Marko........
Laški bankovoi.....
Bublji .......
Dolarji........
100-55 100*46 100-66 119*60
96 60 115-86
99*60 100*60 100--10110 1005.6 10O-26 1C0-85
106 70 100-60
100*26 10010
100
100*76 99*90 99*60
319 60
101 46
19090 19326 166 66 303 — 806 — 267 — 103 — 142*50 26* 474 78'-38 25 66 — 64 2 34 75 62* 74 — 635 —
60
50
50 50
50
97
673 1633 673 782
«47 «65 641 2746 667 286* 648 160-
11-35 19 10 23*46 23*95
117-27 95 40
263 4*84
100-76
100- 65 100*85 119 70
96S0 11605
101- -101'60 100-— 102 10
100 55
100- 65 101*85
107*70 101*60
10076
101 —
101- — 101-76
100-— 3*1 50
102 45
192 90 296 25 167 65 • 12-30 316 — 273 30 109 70 143*50 28'— 482 60 83 — 94 25 70 — 66*25 36 25 66 — 78 — 644 70
9860 674 50 1639 — 674*50 783 50 676 — 668 — 642 — «756 — 558 — 290 — 652 — 166 —
11-39 19-13
23 52
24 03 117*47
9560 164-— 6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dno 2. septembra 1906. Termin. Pšenica na oktober .   .   . za 100 kg.
PŠeniea Rž
k era »a
Oves
april 1906 oktober . maj 1906
oktober .
100 100 100 100
K 16 92
„ 16 62
m 1288
„ 1330
n 1206
Efektiv.
5 višje.
Meteorologično poročilo.
VUIna uad morjem 806-1.   Srednji aračnl tlak 7160 aaa
Septeb. |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	ii	Vetrovi	Nebo
1.	9. av.	737 9	13*0	si. jvzhod	oblačno
2 0	7. rj. 8, pop.	7371 734 9	114 203	breavetr. brezvetr.	megla del. oblač.
Srednja "ferajftnja temperatura: 155\ oormile   169 Padnunoa 29 8 mm —
Včeraj zvečer močna od severa proti vzhoda mimoidoča nevihta
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v
takih Blučajih često skušena, od medi-cinskh aivtoritet vedno priporočevana
Ikalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organičns substance ter je zlasti v krajih, kjer jo studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejBa pijača. 3891-6
V NOBEMI 5L0VEMSKI MIŠI 5E ME BI 5rAELE POGREŠATI  t t  t  i i
EHHa DOKTORJA FRRMCETfl M
PREŠERNA
UREDIL 5KRIPT. L PihTRR
ILUSTRIRRMh fZDPJfl, 5^3lT^ 5 K, V PLRTML VEZ^Mrl 6 K 40 h, V USNJU VEZRh^ 9 K UUDSKfl IZDRJfl 1 K; V PLRTMO VEZflNfl 1 V 40 h. KlRTlSfllLA Ih ZALOŽILA IQ. PL. KLEiMMRVR & FED. BflMBER<3 V LJUBLJflMI. t t DOBIVAJC S t t 5£ PO VSEH KiljIGOTRŽNICflH. i i ;
Kdor
službenega  osobja   aH službo Išče, obrne naj se k naznanile u služb v Ljubljani, Križevniške ulice št. 5. 2790
Gospodična
poučuje glasovir in muzikalno teorijo. — Kje, pove upravništvo „ Slu venskega Naroda". 2762—1
Jfiša naprodaj ali v najem«
Proda se ali v najem se da enonad stropna hiša z velikim vrtom in lepim razgledom po izredno nizki ceni, in sicer v predmestju Ljubljane Kje, pove upravn „Slov. Nar." 2756 1
Prodajalna
s špecerijsko opravo v Ljubljani se išče v najem, in se odda
prodajalna z mešanim blagom v prav Živahnem kraju na deželi v bližini c. kr. uradov. — Ponudbe pod ,,Pro-dsjalna št. 512" na upravnidtvo »Slov. Naroda". 2758—1
Dijak
iz boljše hiše (najraje realec ali pa učenec iz ljudske šole) se sprejme na stanovanje in hrano. Oskrba vsestransko popolna. Inštruktor na razpolago. — Vpraša se pri upravništvu „Slov. Naroda". 2 63—1
V lepi veliki vasi se odda v najem
1L 'V
ta
v Ljub Jani, na lepem prostoru, s pro-dajalnicama, pripravna za vsako obrt, se proda ceno in pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pove upravništvo „Slov. Naroda". 2761-2
2 učenca
močna in zdrava, i dobro vzgojo, sprejme tovarna kanditov in slaščičarskih izdelkov Jos. Schuml v I*jubijani, Gradišče št. 9. 2781—1
Duo
iz boljše rodbine se vzameta na hrano in stanovanje v Gradišču štev. 7, I. nadstr. na levo. 2780—1
2 dijaka
mlajša, iz boljših rodbin, se sprejmeta na hrano in stanovanje. — Naslov pove upravn. nSlov. Nar.". 2788—1
Mlad
2T89-1
trpsti pomočnik
želi stopiti v kako trgovino špecerijske stroke v LJubljani ali drugod. Naslov na H. R., Kresnice poste rest.
Deklice
iz boljših hiš vzame na hrano in pod
strogo nadzorstvo izobražena rodbina. Več se izve v upravoištvu „Slovenskega Naroda". 2785—1
Lepo meblovana
mesečna soba
za enega gospoda ali dva dijaka s brano ali brez se> pore 111 odda v Ravnikarjev! ulici at. 4, I nadstr. blizu Martinove ceste. 2777—1
Veliko stanovanje
z balk nom ter majhno stanovanje ie takoj odda. — Istotam je naprodaj železna hlajraina in dve decimalni tentnlel ter stektena tstena. — Več se izve pri Je«. Vodniku v Šleikl.
2778-1
VeliliO hiŠO Učenec
z vsemi gospodarskimi poslopji, gostilniško obrtjo, velikim vrtom in kegljiščem ter tudi zraven pripadajočo prodajalno. — Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2760—1
2787
Mrcfrp pičla
izvrstnega izdelovalca kmetskih voz. Pogoj: znanje kakega slovanskega jezika. Plača najnovoljnejša. Nastop službe takoj. — GJino Merlak v Šibeniku v Dalmaciji
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2581-4
ii
1 i i
H RI STO FLE
Jfiilie in i&iizni t rt d je
NAJLEPŠE OBLIKE Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE as OMAKE. KAVNI In ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 3319-31 Mm latoautili za pravo sream Specialni predmeti aa hotele, re »tavracije in kavarne ter aa pea-sions, ananase itd. C. Ia kr. d verni dobavitelji
CHRISTOFLEfcCie.
DUNAJ I. OPERNRINO e
(KKncaiaauBHov).
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnsr-Ju in Patru Lsssnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecer^ah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Pi Nil sistl ziitipiiti-pnlijalcl.
Sa> juitT« priataa** «««tj« Tal la4«Jki p*-Uff tmjmu trerailk« —ia lm paUaV« fcaae
za prodajalno z mešanim blagom se sprejme pri J. Modicu v Novi vasi pri Rakeku pod ugodnimi pogoji. Več pove zgornji. 2784—1
Prodajalko
izučeno v trgovini z mešanim blagom na deželi sprejme takoj Anton Fatur, trgovec na Prem u na Notranjskem. 2728—1
Išče se
občinski tajnik
neoženjen, ki bi opravljal zraven tudi službo gozdnega čuvaja Plača po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi. — Pismene ponudbe pod „Tajnik*- upravn. „Slov. Nar."        278S—1
Gostilno
na račun
2749—a
se takoj sprejme v Ljubljani ali pa
na deželi. — Pismene ponudbe se prosi na Ano Pintar, gostilničarko na Rakeka.
Večji producent vina
išče za večja mesta 2786—1
zastopnikov
za prodajo vina.
Pri dobrem uspehu dobe tudi potne atroske. Ponudbe .glavnopo&tni predal 871 Trst".
IA
s posebnim uhodom odda takoj
Fr. Iftlli, Mestni tr$ itev. 11.
2729-4
Dijaki
se sprejmejo na hrano iz zračno stanovanje.   —  Izve se v trgovini
Fr. Čuden, Mestni trg.
2687-2
Citre
dobro__
ohranjene se kupi.
Ponudbe pod ,D'
sprejema upravništvo  „Slov. Naroda".
27 4 \i
Stanovanje
v II. nadstropju,! s 4 sobami in priti-klinami, popolnoma prenovljeno, se takoj odda.      ^__ jjjjj 2290—10
|| Natančneje poizvedbe" pri lastniku Franc Dolencu, Stari trg št. I.
Z spretni
prodajalki, samo prve moči, se iščeta  za damsko  konfekcijo. —
Plače tudi Črez 100 K. — Osebne ali pismene ponudbe sprejema Angleško skladišče oblek O. Bernatović v Ljubljani, Mestni trg 5. 2757—2
p
luss-Staufer-jev klej
neprekosljlv mm lepljenje strtih predmetov.
Naprodaj ima Fran KoMIniftiui w ljut»lj»iil. 696—14
Vajenec
z dobrimi Šolskimi izpričevali se
takoj sprejme. 2774—2
že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G.
2779
Gosposke ulico št 6
priporoča In nameMca le bolj ne
službe iskajoče vsake vrste
/,» 1Jubijano In drugod. Potnlna tukaj* — Xatanene|e v pisarni. — Vestna In kolikor možno hitra poHtrežbn #.tijcoio« IJeiin.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Smrtni skok!
V soboto, dne 2. septembra in v
nedeljo, dne 3. septembra
na Koslerjevem vrtu
nastop
drznega Kolesarja Henry]a.
V soboto ob 8. uri zvečer, v nedeijo od 4. ure dalje večkratni
nastop.
Zalet s kolesom z višine^a 15 metrov.
Daliava skoka 12^metrov. Vstopnina 20 vin.; otroci [od 10 leti samo 10 vin. 2674—3
Dražba vina.
Podpisana uprava bo 6. septembra t- I. ob 8. uri zjutraj
prostovoljno zdražila okoli
500 HI vina lastnega pridelka.
Prodajala se bodo lanska in tudi starejša vina in sicer namizna vina različnih cen.
Dražbeni pogoji se dobe pri upravi.
Vlak odhaja iz Ljubljane ob 2. uri 57 min. pop. ali ob 11. uri 50 min. ponoči.
Dr. Ignacij grof Attemsova graščinska uprava.
V Brežicah na Savi, Spod. Štajersko. 2743 2
Razglas.
27Č9—1
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa I. veliki gimnaziji v Kranju
vpisavali se bodo učeoci, ki nameravajo vstopiti v prvi razred
v petek, dne 15. septembra
cd 8. ure dalje v ravnateljevi pisarni.
Sprejemne preizkušnje se bodo vršile v soboto, dne 16. septembra od pol 9. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spre; stvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Sprejemna taksa je določena na 6 K 80 h, ki se bode onim, ki preizkušnje ne bi prestali, vrnila.
" Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 16. ali 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 60 b prispevka za učila in igralna sredstva.
Učenci, ki žele iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, naj si priskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno na znanjenem odhoda.
Šolsko leto 1905 1906 se prične dn* 19. septembra 8 slovesno službo božjo.
Ravnateljstuo ckr. cesarja Franca Jožefa l.uel. gimnazije u Kranju
dne 1. septembra 1905.
»
Kje
jeS moči 'najbolje in najceneje kupiti obleke za =====  gospode, dame in dečke? =
Samo
v Angleškem skladišču oblek v Ljubljani, Mestni trg 5.
s?Hl Zakaj?
Zato,  ker tjakaj dospe vedno najnovejša in največja izbira konfekcije za gospode in dame
• in »
se vse prodaja najceneje, ponajveč pod lastno ceno.
O. Bernatović, Mestni trg 5.
K
<
4 4 4 4
4
4 4
i
A. KUNST
♦ L j u bi j j
Židovske ulice
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se [izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
stSšassf» s s e e s e**s a^**+*«a>* »
CD
o>
CD
CO
ca
Spredaj ravna o»llka,
ne Linči iiželodec, priporoča v največji iiberi
Alojzij ferschć l
p
v Ljubljani Pred škofijo ftt. 21.
m
E
i
.......... _ ___________________________S
l i l i
Tovarna in prodaj a olj natili $ barv, firneža In lakov. $
—►f   Električni obrat.   H— %
'v; ya Ebsrl
€ i
leta Z
1842. I
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prtv. |už. želez. )
Slikarja napisov. 9
Stavbinska in pohištvena pleskarja. '
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čoplčev za  pleskarje, slikarje In zidarje, stedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejLe," najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj« sobnih tal pod
imenom „Rapldol". Priporočava 8e tudi si. občinstvu za vse v najino .stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno
in fino po najnižjih cenah, neap sss w "mi    ssjnssr^p* ^cr* «
I
m±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±m
M
i
M
41
M
M M M M
3
M M
2 3
M
M M
M
r 1
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega == blaga =====
se opozarja na tvrdko
[hugo ihl
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
E
H
i* H
K +
B
E
e
i
&
dinmmmnmiiiiiiin
Velika zaloga
suknenih ostankov. L__J
Cementna zarezna
strešna opefca
Iz portland cementa in peska.
Streha prihodnjoHti.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Ilovice. 36
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oementnln
(9 Olince pri LJubljani.?!«
10 kron
izplačam onemu, ki mi naznani tatu, ki krade na mojem posestvu .pod Rožnikom4 krompir in korenje.
2768-2 Peter Lassnik.
Otuorituenn
Z»«~S<
1|
Panorame International
v LJubljani, Po$ačar]eu tri
>—< Umetni zavod prve vrste. >•<
Največja fotoplastiška razstava.
Nihče na vsem svetu nima tako velikanske zbirke serij kakor naš centralni umetni zavod stereoskopov na steklu.
Ideal vseh nazornih pripomočkov.
Svetovnozgodovinekl patriotiški dogodki.
Vsak teden druge dežele.
Od nedelje,  dne 3. do sobote, dne 9. septembra
Umm h Cnntn JL-
Lep, mlad, rjav
lovski pes
CIszt-selO
se takoj po nizki ceni proda. Več
pove upravn. „Slov. Nar.tt 2700
Spreten stavec
za knjige iu akcidence za slovenski in nemški stavek, z daljšimi izpričevali dobi trajno mesto. — Ponudbe s prepisi izpričeval sprejema   2738 3
W. i Ilonke v F31 uju.
mešane stroke, vojaščine prost, želi službe v kaki filijalki. Vzame tudi kako majhno trgovino na deželi v najem.
Kdo — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2613-3
Išče se prostorna
oiovanje iz F
-3°°-
z velikimi prostimi okni proti severu.
Oglasi naj se prijavijo upravništvo „Slov. Naroda" pod nJ. K." 2727—3
Učenec
H
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
drogeriji Anton Kane
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
Nizka   vstopnina   omogečuje vsa komur pogosti obisk.
Eno potovanje 40 h. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol 20 h. Abonirane karte za 6 potovanj 2 K, za 10 potovanj 3 K. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nizdol polovico.
Odprto od 9- ure doDoldne do IZ. ure opoldne in od 2. ure popoldne do 9. ure zvečer.
Skrbljeno je za to, da se bodo nudili cenjenemu   občinstvu   najnovejši in najlepši posnetki.
Z velespoštovaDJem
2776
ravnateljstvo.
V. Fcssi.
sprejme takoj ali tudi pozneje v stalno stavbno in pohištveno delo pod jako dobrimi pogoji        2413—B
Jakob Homovc
mehanično  mizarstvo v Cerknici«.
Učenec
eo f
s primerno šolsko izobrazbo, 14—15 let star,  sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri
Ivanu Prijatelju
Št. Jani, Dolenjsko.
Ces. kr. avstrnske
•
državne železnice.
C kr. ravnateijstro drž. želez.aice v Beljaku.
Is^rod. iz voznega r©d.a.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE joft, koL PROGA NA TfiBIŽ. Ob 18. ari 54 m MMOSl osooli riak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomo&t, Mo^:\kovo, Ljabno. Cir. Selit hal v Auism! Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetteo. — Ob 5. uri 07 m zjutraj f sobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' t. uri 5 m fcjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dnaaj, 6ea Selatn&i v Solnograd, Inomost, ćez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Bcb Kraucove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, če* Amstetten na Dunaj. — Ob ll. ari 44 m dopoldne oaobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, SeJzth\!, Dunaj, Solnograd. [aomost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljnh in praznikih. — Ob 3. uri 6* m popoldne osobni Tlak i Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-sensfeste, Monakovo, Ljubno, cez Klein Reiflmg v Steyr1 Line, Budejovu^, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vaie, Karlove vare, Prago; ;Ljubljana-L;nc-Praga llrektai ros I. in II. ra Lipako,       Dnnaj cez Amstetten. -    Ob 10. uri ponoči  osobL   vlak v   Trbiž, Beljak, Fran-
zensfeste, inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I in  Ii razreda) _       * PROGA
V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak t Noto mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 7 uri S m zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. mi 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljnbljaua direki. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob ll. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pari. Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, 'femohor. Pontabel. — Ob 1 ^ 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Icomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer ooobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob d. uri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak az Novega masta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m, zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. »Z KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, nri 4i» m zjutraj, ob 10. iiri 6;» m dopoldne, ob 9. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob ledeljah n praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljujir i. 2U<b
Hamburg-= Amerika
iz Ljubljane
v New-York
z dobro,   prosto hrano.
Odhod iz LJubljano vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 11—31
Zastopnik;
FR.SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31 ™™
Izvrstra  sigurna  volnja^ s brzoparniki
samo S dni samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno
10
11502115
u
Zaradi drugega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razpro dajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce! preproge i. t. d. S spoštovanjem
M3-36 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št I.
Josip Reich
ilad 100.000 Konjskih sil imamo u naprauah
sesalnega plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. P'aJ i* § c-«-hm«*-Jjj£ii »tovarn*
Vt-*> olti^njnt* velikosti «1» £41431*11
HO   Y«*tSirftO  T    e*«*Ell   lil   Nt* (lottililjo
2085—2     v s» rimcrnem roku.
Langen & VVolf
tovarna za motorje
na Dunaju, X., ~<
Laxenburtfei8trasse 53.
Najcenejša pot za zdaj!!
ed ^ 11 ar sine deča zvezda ^
$ntu>crpen
dražbe pn pošteni in snažni po- mmmm~ strežbi. Natančen zanesljiv pouk >n veljavne listke
Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te solidne
pljilodc!pr)io
dobite v
864—24
Kolodvorskih ulicah št. 41
= cd Južnega koiodvora na desno =
a zastopstvo   Rdeče zvezde1'
Frmnc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno  na  barko  v   soboto   zjutraj. Naši  parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga ^ in zdrava hrana je na njib pri nas prvo in zadnje.
1
\ t f t t i i i / i i t i i t t t t f t i
3S
Hi Hi
hS
Hf Hg
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Sniekalovirai brizgalnicami
nove  sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903^v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
: S I. počastno diplomo za Izboljšanje parnih- in motor-nic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih
in sicer brizgal
brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
15-18
skladišče vseh gasilnih predmetov! brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Važno!  z« Važno!
gospodinje, t?go?S8 ia živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogvo, kemikalije, zelišča« cvetja! korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotojerašleite aparate in potrebščine, kirurglčna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih voil In sollj za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
3&£i živinorejce
posebDr  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izv&ujejo točno in solidno.
K
—nt Drogerija h-
nt@n Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
liupuje po najvišji eenl razna
zelišča (rože),  cvetje, korenine, semena, skorio itd. itd.
8
M
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg 11,
priporoča
ki
uke
cilindre, čepice itd.
= najnovejše laeone
po najnižji ceni.
i.
Odlikovan z zlato kolajno In častno diplomo v Parizu 1904.
An
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo  veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremooljivih havelokov itd. itd. 36
Obleke po meri se po najnovej&ih uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Iv. Seunig
trgovec 2 usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
dosedaj najboljše, presto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po nafnlsfc|iia cenah: 1 Itjr. feO  H, vee a 90 h, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
|(OVO! Patentirano Jfovo!
nepremočljivo mazilo
xm počrnenje rajnih čevljev, usnja itd.
Surovo
2664—3
kupuje proti takojšnjemu plačilu
I. PFEIFER, trgovina s sirom na Dunaju, XV1„ Thaliastr, 101.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Fortland — cement v vedno
jednakomenu, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glodć tlakovne in odporne trdote dalee nadUrllJuJoel dobroti, fcakor
tudi svoje priznano izvrstno a|UMN
Priporočila in »pričevala
raznih uradov in naJBioviteisih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 1119-22
ti     i »
e^t" Pazite na tvorniško znamko.
Ini stroji.
Co. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
71-35
*mfc ± & A 4, ± ± ± A * žlžiiižil^ilii;
dr. Fran Ks. Potek
vljudno naznanja, da je otvoril svojo
pisarno
H8
m v Ljubljani, na Starem trgu št. 30, H, nad.
(hiša g. pl. Plautz, tik postajališča električne
železnice na Sv. Jakoba trgu.
2659-3
T   f   t   T T
t r r r +
Novi medroc „S a ni t as" pri snaženja.
n peresih
II___
Navadni stari modroc pri snaženju.
'A
ki se lahko snažijo zračijo in popravljajo ima ved do v zalogi ah pa izvrši po naroČila 127—36
Dragotin Puc
preprogar in  ttipetnlk Dunajska cesta 18.     Ljubljana      Dunajska cesta 18.
FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
- zraven Figovca —
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Pcrtlana i& Roman cement, železniška ši&e io ::i?e::s »oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdalovanje ščeti in čopičev. * 928^25
Vedno svege špecerijsko blago in rcone rudninske vode/
Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti »Tisleija1.
EJEIHiaiEIKlIEJSJKJHlE
43
DL- IVOn OrOŽeil, zdravnik v LJubljani
opozarja na svoj
ortopedično-zdravilni zavod
v katerem se zdravi: raznovritno »Url v ljenje hrbtenice, lz* boren hrbet, nreunke rame, neenaka ledja itd.
Vse se izvrSuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje poji nila ob svojih ordinacijskih urah od 9. do IO. ure dopoldne m <
[. nadst. 277
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-Ne w York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bszel-Pariz-Boulcgns-Amerika
Vozne liste preskrbi in daje brez-1919      plaCna pojasnila 12
edina oblastveno potrjena   potovalna pisarna
Edvard Kristan
v Ljubljani ===== Kolodvorske ulice 41
na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
Ustanovljeno 1862
Najstarejša tvornica
c. Isr. dvomi
Telefon 584.
peči in ognjišč
■<w* mašinist
RUDOLF GEBURTH, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse.
2773-1
Specialni ka- ^ talogi gratis in franko.
Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč
za vsako porabo.
Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
G. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št. 496.
Razglas
2761—1
o pr i četku šolskega leta I905 6 na obeh c. kr. učiteljiščih v LjublianL
A) Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec kakor tudi v c. kr. dešfeo in dekliško vadnico bo v soboto, dne 16. septembra od 8. do. 10. ure. Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se prične v pondeljek, dne 18. septembra ob 8. url.
B) Gojenke, ki žele vstopiti v v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarice, naj se zglase v petek, dne 15. septembra med 8. in 11. uro.
Sprejemne preizkušje se prično v soboto, dne 16. se tembra ob 8. uri.
C) Zgla9ila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v sredo, dne 20. septembra od 8. do 11. ure.
Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8. do 12. ure in od 2. do 4. ure, pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v četrtek dne 21. septembra ob 8. uri. D Dozdanji gojenci in gojenke IV, letnika na c. kr. moškem oziroma ženskem učiteJjiŠču naj se zglase v soboto, dne 16 se-ptembra ob 10 uri, oziroma ob 9. uri, gojenci in gojenke II. in III. letnika pa v soboto, dne 23 .septembra ob 10. oziroma ob 9. uri. V 2., 3. in 4. razred c. kr. deške in dekliške vadnice in II III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi/omanji ^nja prostora nihče ne more nanovo vsprejeti.
Vse natančnejše stvari se lahko p«, izvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh učiteljišč.
T^aunoteljstuc c.l^r. mejnega in žer^ega učiteljišča
v Ljubljani, dne 31. avgusta 1905.
Upravno premoženje:
K 7,024718 89
Hranilne vloge:
K 7,651.91541.
Denarni promet:
K 32,039.76184.
Rezervni zaklad;
K 120 87815.
J*
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hifti
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez odbitka rentnega davka,  Katerega plačuje* posojilnica sama za vložnike« 18-34
Posojila po 5°(0 in po 5 V%*
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razan nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Tel<-Ion nt. 185.
Poštnega hranilni onega urada št. 828.408.
§
AVGUST REPICI
i
sodar 38 t
Ljubljana, Kolezijske ulica 16 P
(tt  Trnovem J
izdeluje,  prodaja in popravlja * vsakovrstne jfc
j ue*- sode -ga I
% po nuj nI xj In eenufr.
J Prodaja stare vinske sode. I
KAREL JANUŠ 1
juvelir in zlatar S
jant, v
priporoča svojo veliko zalogo
I briljantov in diamantov, \ \ zlatnine, srebrnine, zlatih § in srebrnih ur ter verižic i
itd. itd. B
§
1
VMakovristna
I popravila in nova dela t
%       Izvršuje točno in ceno • w   lastni delalnld
v Rožnih ulicah št. 21.
I   v Kn7mn niman st_ /i i
Pozor!
Gasilna društva
na] zahtevalo ilustrovani cenovnik tvrdke
J. S. Benedikt
v £jnbtjani
u Prešernsuih ulicah št. 3.
W
m m
m m
>:
i m
m m
m
PekaHja slaščičarna !
•§g    * ^ ^ ^ * & * * & m
~.............. ............. m
Ni
h su
m
tvarna
Stari trg št. 21.
= JiUjallce: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
* mWWWWWWmsm
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
Odvetniška pisarna
D= Mateje Protnerje
27h0—2
se je preselila v ulico
Uta ffuova št. 13, 2. nadst.
Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupnje skozi celo leto proti gotovini sledeče hlode na kubični £e%eij franko državni kolodvor Ljubljana
vrsta
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in -1-^
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........K —f>4   —-52
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2 20 in m 4-40 „ —'48 —44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej   „    1*—   —*80
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na 767—41
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Ruooifovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6.
Odlikovan z najvišjo odliko „GrJ*aii<i Prix".
Svetovna razstava St. Louis 1904.    I i H25-4
Zahtevajte samo
čistilni ekstrakt
kakor ga kaže polegstoječa podoba
ker ponujajo mnogo ponaredb.
■ Edini izdelovalec   Vrr\t*   ^iHim/ Jim,   deln. dr   ii^tTln JA%»nU**.
Ma o. kr. iimetiio-obrtni strokovni Soli t ljubi Jan: se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje In el|»ltar»tvi». javna rt« Maroka šola za mojstre in poiiiocnike, javna rlsarnk.« šola za dame
dne   19,  septembra 1905«
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu staršev al: njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni ^Stari trg 34, Zatiški dvorec
dne   16. ali   17. septembra
dopoldne od 9. do 12. ure ali popoldne od 3. do 5. ure.
%lmski kurzi za stavbne obrtnike »zidarje, tesarje in kamnoseke)   se  otvori jo dne 3. novembra. VpisovaDJe se vrši zadnje 14 dni \ pričetkom kurza.  Vsak kurz traja 2 zimska semestra. Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavb nih strokah.
Šola za obdelovanje lesa ima dieletni pripravljalni tečaj z.
dečke, stoječe še v ljudsko čolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo) ali p: za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke.
Sprejemni pogoji: I. na šoli za obilelovanje le*a :
A) V pripravljalni  tečaj:  I. letnik:  Dovršena ljudska  šola in starost 12 le (do 31. decembra 190f>\ — 11. letnik: Znanje učne tvarine I. letnika in starost 13. let (do 31. decembra 190"' .
B) V strokovne oddelke:  Dovršeni  pripravljalni tečaj ali meščanska Šola al: pa 3 razredi srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščuie se i vpoštevajo); starost 14. let (do 31. decembra 109"» .
C) V pletarski oddelek: dovršena ljudska Sola in starost 14 let.
11* na šoli za iimrtno vezenje In čipliarstvo: Dovr šena ljudska šola in starost 14 let izjemoma že 12 let   do 31.dec. 1905).
111* na obel« javnili risarskih šolali se sprejemajo učene
in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
IV. V zimske knrze za stavbne obrtnike se sprejema obiskovalci, ki  imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 17 let V Ljubljani, dne 3. septembra 1905. 27.9—1
C. kr. ravnateljstvo
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Prva največja in najstarejša
zaloga klavirjev v Ljubljani
= Plorijanske ulice štev. 42. =
n
Usojam se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni. Klavirji so iz zaloge najbolj renomiranih dunajskih tinn in niso kramarsko blago.
Salonski skraćeni klavirji T^mSL 'ESSi.T'S:
mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, 71 4 oktav mouVrator (irok hatu v Pianifli ^rni' motni' angleška repetieijska mehanika, navzkrižne strune, slono-i lclllllll koščena klaviatura, moderator 7» 4 oktav, želez, oporilo, oklepni glasovni k.
Mignon skraćeni klavirji
najnižjih cenah v zalogi  za prodaj. ISTa-Jnlšja izposojevalna pristojbina.. IMF~ Pri prodaji jauielm km viiak lii^trumrnt IO let.
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje in popravljanje v nu stu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863—13
FERD. DRAGATIN
trgovec s klavirji, ubiralec in popravljalen zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča. 1.
9999975
I
i
TlNG-TING
BI zamori vse stenice z zalogo vred In ves drugI I - mrčes. -
Povsod naprodaj po OO h; v       Vi in 6 literskih steklenicah ceneje. Brizgalka 20 h.
Glavna zaloga v LJubljani, Anton Kane, drogerija.        2624 -3 Druga sredstva odločno zavračajte! —
V___- --■ -----J
■43
>-< Zaloga čeTrlje"v >~<
JULIJA ŠTOR v Ljubljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lavvn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev. 1109-22
Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
□
BBHB
Hidravliške stiskalnice
Zlata svetinja
Szegedin 1998 Zlata svetinja
Budapešta 1899
Zlata svetinja
Požun 1902
Za hidravliške stiskalnice
-siv
■
za vinski in sadne most za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, Isadno^ino in sadni sok
z gonitvijo na  roke s  pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev.;
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
izdelujejo in razpošiljajo kot specijaliteta najnovejše konstrukcije
Ph. Mayfarth & Co.
1942-11
*  Dunaj, II I s
Specijalna tovarna strojev za vporabo sadja.
Z Ilnstrovani katalogi gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja. Z
£7//<j»>£     ^..>,Nf7^.,^    ^S^T?/^®    ®^TZ^^ !žVi^V^'»'i
Zahvala in priporočilo.
Slavnemu občinstvu izrekam s tem najpresrčnejšo zahvalo za naklonjenost, ki jo je izkazovalo mojemu pokojnemu soprogu ob dolgoletnem izvrševanju ka-varnarske obrti.
Obenem naznanjam najvljudneje, da sem s tem mesecem prevzela kavarno sama in jo bom vodila dalje pod firmo 2467—5
Kavarna
na Starem trsu stev. 30
ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. Prizadevala si bom, da cenjenim gostom kar najbolje in solidno postrežem, ter si tako ohranim
staro in pridobim novo zaupanje cenj. gostov.
V kavarni so na razpolago različni ljubljanski in zunanji politični, leposlovni in humoristični listi.
Z odličnim spoštovanjem
V Ljubljani, v avgastu 1905.
Frančiška Kramar
lastnica kavarne.
/h j»v>v   tffgml^sšs?   &£m$*š&9   ^^y/ts^š^ %£!^S9ŠGBP
FR. SEVCIK Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
72-35
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebičln po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Najvicja zaloga navadolb da najflnajilh
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Iizianla Mrofinlko« n »•Ilija i MvzitjM.
Odlikovan s častno diplomo In zlato kolajno na III, dunajski modni razstavi
1. maja 1904
pod pokrovit.
Nj. ces. in kr. .' isokosti presvetle gospe
nadvojvodinje Marije Josiplne.
krojaška obrt
v Ljubljani, Šelenburgove ulice stev J
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
i ?ozai koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
-<3@c»-      -=3£$c=- -OC§X=~
i
Veliko zalogo
okavic gospod kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Izubijana
Pred škofijo št. 21.
36
S
s
i
v
* —i
X
C m
H
4
e
«
t
k
9
Bi
I
omatose
Naj odličnoj So, tok zbujajočo in živco oživljajoč© krepilno sredstvo. 702:11
Dobiva se v lekarnah in drogerijah.
Trgoujka akademija u Hu,
Ustanovljeno 1863. Zanaprej,državni zavod.
Absolventje imajb pravico do,enoletnega prostovoljstva. Zgradi se novo,
dobro urejeno šolsko poslopje.
Sprejemno se absolventje spodnjih srednjih Sol in meščanskih šol. (ti, če imajo v glavnih predmetih red „povoljno- in napravijo vsprejemni izpit iz nemščine, algebre in računstva. Termina: lh. julija in 16. septembra). Sprejem z drugih enako pravnih šolskih kategorij zavisi od dovolitve ministrstva. To velja tudi za prestop b kakega višjega razreda srednje šole v drugi razred trgovske akademke. (Prošnje na ministrstvo je vlagati pri ravnateljstvu). Šola se prične 18. septembra.
Z zavodom je spojen enoletni ter«J za atilturlente (začetek 5. oktobra) za absolvente višjih srednjih Šol in z njimi enakopravnih učilišČ, ki se hote posvetiti trgovskim ali industrijalnim podjetjem ali ki si hočejo kot visokosolci (juristi) času primerno razširiti znanje.
Prirejajo se tudi prosti na kako določeno izobrazbo ne navezani celoletni In po-lulrttil irrujI za gospode in posebej za dame. (Začetek 1*3. septembra in 15. februarja). Prospekte razpošilja in daje daljna pojasnila ravnatelj sita plMarna v timdfu,
Kaiserfeldgasse 25. 2574—7
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS i
i>
00
cd
CD
• t—z
> O
i ^
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
MHF X»JnlxJe> een*. \ ;ij m«! Idnej i*e blaicu.
f
k.
\
1
25
Knjigoveznica # M\WW W& *
- HI'
•i
Fr. Breskvar
▼ 1'JublJctnl
iirL        : l>jt^ia. trgu
(tioleg Frančiškanskega mostu)
priporoča cenj. p. n. občinstvu svoje nanovo urejeno
tiskanje napisov za= = trakous k uencem
napisov za društvene trakove, za zastave itd.
In vsa druga v to stroko spadajoča dela.
Naročnikom zunaj Ljubljane razpošiljam izgotov!jena dela že s prvim odhajajočim vlakom.
i j
za trgovce, rokodelce, obrtnike itd.
i raznih barvah in ve ikostih.
Ker so tiskani napisi še enkrat lepši, okusuejši in ličnejši, ka-kar pa napisi iz nalepljenih papirnatih črk in ker tudi niso dražji, se nadejam cd slav. p. n. občinstva, zlasti pa ou vrtnarjev in trgovcev, ki sc bavijo s prodajo trakov in vencev, mnogo naročil, ki jih bom vse izvršil v popolno zadovolj-nost cenjenih naročnikov.
Cene zmerne, postrežba solidna in točna.
r
Najcenejša io najhitrejša vožnja v Ameriko je s paniki ,,^'eriiiieiiita LliiiiJf
s cesarskimi brzoparniki „KA1SER VVILHELM II.", „KRONPRINZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROSSE". Prekomorska volti ja traja  samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega par obrednega druStva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite %- Ij|abl|anl edino le pri
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorske nUce št. 35
nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerjuu. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakjr: Colorado, Mexiko. Califor-nijo, Arizona, Utah, Wioming. Nevada, Oregon in Washington nudi na&e draBtvo posebno ugodno in izredno ce*no Crez Galveston.  Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 2626—3 Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timor a in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Colombo, Singapore v Avstralijo itd*
QY^WK
GUY
e malo časa
mm prodaja zaradi opustitve več vrst blaga 172—1
pod tvorniško ceno
v modni trgovini
Rudolf Jesenko
Stari trg št. 13
ŽELODCA
tiči največ r ohranitvi, pospeševanja in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega •».*-pitja. Preiskušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospesujnče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani mnane nasledke nezmemosti, slabe diete, prehla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose tKilztim ea icltxim iz lekarne B. FRAGNEKJA v PRAGI.
VARILO! ^EM|
Vsi deli embalaže
5
imajo postavno ponovano varstveno znamko.
(>!a\iiu zalojcn
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
pri  ernem orlu4' =
- 99
Praga, Vala Strana, ogel Nerudove ulice 203. Po pošti r&zpošilia  10 vsak dan. Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske
monarhije po&tnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnkoczv, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. 2678-21
m
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svujo
veiiko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko 142  spadajcčih stvarij 37
po najnižjih, cenah.
ve. I
1
Pravknr IzmIoi
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih splsov^knjlga 2. 23—100 Ko je bil začel Trdina v 1. letnika „Ljubljanskega Zvona" 1.1861. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obleko, v kakršni jih je pi-Ratelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priQbčujoč ga širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mimo vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji In Iliri"
brog. 3 K, s pogtnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke   in  Bajke in povesti o Gorjancih, i.
bros. 2 K, s pofitnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, 8 poštnino.3 K 40 h. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
li|nbl|ud Prešernove ulice 3.
4h
4h
Na splošno željo čast. naročnikov sem preselil dosedanjo prodajalno z Mestnega trga Št. 25 v svetel, zdrav in cen, četudi bolj oddaljen lokal
Sv. Petra cesti 1SI1 vogalu Resljeve ceste
(svoječasni prostori »Angleškega skladišča oblek").
Zaraditega so se mi zmanjšali režijski stroški za tretjino dosedanjih in boni vedno lahko
prodajni tudi najnovejše blago celo po lastni ceni,
ker se zadovoljim rad tudi s samim konsumskim dobičkom, kar bo koristilo gotovo tudi mojim odjemalcem, ki se jim obenem najvdaneje zahvaljujem za izkazano zaupanje. Novo prodajalnico bom otvoril
in bom prodajal od tega dne naprej samo
na Sv. Petra cesti št. 37 na vogalu Resljeve ceste
(svoječasni prostori »Angleškega skladišča oblek").
Ker se bom pečal tudi s konfekcijo za gospodo in dame, z izgotavljanjom kril, klobukov, itd., bom opustil različne modne predmete, ki se prodajajo tam separirano
veliko pod lastno oe**o.
Z odličnim spoštovanjem
Lastnim m oak „Narodne tukama'.