Za sodelovanje in
medsebojno spoštovanje
Pretekli teden je potekalo v Trstu srečanje med delegacijama Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Zveze slovenskih organizacij, ki sta ju vodila Klavdij Palčič in Marjan Sturm. Člani delegacije so razpravljali o številnih vprašanjih narodnostne politike v Italiji in na Koroškem. Predstavniki ZSO, sodelovala sta tudi tajnika ZSO in SPZ, Mirko Wakounig in Janko Malle,so obrazložili stališča svoje organizacije, ki bo imela jeseni svoj občni zbor, na katerem bodo med drugim sprejeli tudi nove smernice na osnovi nekajletne politike in diskusije.
ZSO se zavzema za spoštovanje pluralnosti med koroškimi Slovenci in odločno odklanja poskuse vsiljenega poenotenja. Njeni predstavniki so izrazili mnenje, daje v zadnjih letih zaostrena razprava o orga-
niziranju znotraj manjšine zelo škodovala in paralizirala pozornost na stvarna vprašanja. Prav posebej pa daje utrpela raven pogovorne kulture.
Predstavniki SKGZ so rojakom iz Koroške nakazali položaj slovenske manjšine v Italiji. Veliki pritiski s strani desničarske vlade v Italiji na manjšinske ustanove ter na narodnostno gospodarstvo in neodgovorno obnašanje nekaterih
političnih in medijskih predstavnikov iz matice so težko prizadeli manjšino. Predstavniki SKGZ in ZSO so si bili edini, da za razvoj manjšine ne zadostuje samo folklorni koncept, ki temelji na jeziku in petju. Manjšina se mora prizadevati za preseganje ozke etnične meje in za reševanje kompleksnih manjšinskih vprašanj iskati zaveznike v večinskem narodu. Delegaciji sta pozitivno ocenili nekatera stališča Slovenije glede manjšin zunaj njenih meja.
Ob zaključku srečanja so se predstavniki obeh organizacij dogovorili o skupnem sodelovanju na področju kulture in izobraževanja, še posebej v zvezi z nekaterimi projekti, ki jih ima v programu celovška univerza pod pokroviteljstvom Sveta Evrope.
Predsednika zamejskih organizacij Polčič in Sturm
Vojna gre svojo pot...
Tadeuš Mazowiecki
Hrvaška se pripravlja na obračun s Kninsko krajino, združene hrvaške sile zavzele Bosansko Grahovo in Glamoč, vladne bošnjaške sile branijo Bihač, Karadžič in Martič razglasila vojno stanje in splošno mobilizacijo, Mazowiecki razočaran odstopil, Akaši opozarja Tudjmana, Rusi grozijo s sankcijami Hrvaški. To je le nekaj podnaslovov iz situacije na bosansko-hrvaškem vojnem področju. Zavzetje obeh »varovanih« mest, Srebrenice in Žepe, v zahodni Bosni se skoraj več ne omenja. Skoraj nihče se zaradi tega več ne razburja. Združeni narodi so požrli to grenko pilulo, Butros Gali je mirno priznal, da nima recepta, kako rešiti problem varovanih področij, in Združeni narodi so spet izgubjli na svoji verodostojnosti. Edini, ki zaradi svoje poštenosti ni prenesel sramote Združenih narodov, je bil njihov pooblaščenec za ugotavljanje vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu na področju nekdanje Jugoslavije Tadeuš Mazowiecki. Taje iz protesta ob nemoči in nepripravljenosti ZN in
zahodnih držav odstopil. Njegova reakcija pa je izzvala le borno obžalovanje.
Srbi so etnično očistili Srebrenico in Žepo, v beg so pognali okrog 25 tisoč nesrbskega prebivalstva in jim pri tem celo pomagali s prevozi. Severnovzhodna Bosna je torej etnično čista.
Ob stalnih spopadih v osrednji Bosni pa trenutno največja nevarnost grozi krajinskim Srbom. Hrvaški predsednik Franjo Tudjman jih je pozval na pogovore o mirni integraciji v Hrvaško, v istem hipu
pa jim je zagrozil, da bo Hrvaška z drugimi sredstvi vzpostavila ustavno-pravno stanje. To pa lahko pomeni le vojno. Po uspehu v jugovzhodni Bosni in po zavzetju strateško zelo pomembnega Grahova in Glamoča, s katerim je pretrgana zveza med krajinskimi in bosanskimi Srbi, so se združene hrvaške sile približale Kninu na vsega 10 kilometrov, v Bosni pa je baje že 15 tisoč vojakov redne hrvaške vojske, mobiliziranih pa okrog 60 tisoč, kar skupaj z regularno vojsko (130.000) predstavlja velikanski vojaški potencial. Hrvaška je ohrabljena z uspehom prvomajske bliskovite vojne v zahodni Slavoniji, ko se je zaradi nje kljub grožnjam ZN ni nič zgodilo, hkrati pa se zaradi nedoslednosti izvajanj raznoraznih resolucij nanje skoraj več ne ozira. Hrvaške namere lahko trenutno zavrejo le Rusi, ki že napovedujejo sestanek Varnostnega sveta in uvedbo sankcij proti Hrvaški. Toda tudi te grožnje niso več tako zelo prepričljive. Na potezi je torej Tudjman!	J. R.
Drnovšek pri Vranitzken|j^y
Včeraj, 2. avgusta, sta se v hotelu Dermuth v Celovcu srečala šefa vlad dr. Franz Vranitzky in dr. Janez Drnovšek. V krajšem pogovoru sta preverila stališča obeh držav na gospodarskem in političnem področju. Več v prihodnji številki.
Slovenija dobro gospodari
Vzpon slovenskega gospodarstva poteka brez večjih nihanj. Ugodni rezultati se kažejo v porastu družbenega produkta za okrog pet odstotkov, kar Slovenijo uvršča v vrh med državami v t. im. tranziciji. Po ocenah ministra za gospodarstvo Janka Deželaka je usklajen razvoj in povečevanje proizvodnje pričakovati tudi v prihodnjem obdobju, saj brezposelnost že nekaj časa stagnira in se celo zmanjšuje, pokritost uvoza z izvozom je dobra, devizne rezerve že presegajo 3,3 milijarde dolarjev, kar slovenski moneti - tolarju zagotavlja trdnost.
Inflacijska stopnja v letošnjem letuje v okviru programirane in se giblje pod odstotkom mesečno, v maju pa so prvič zabeležili celo deflacijo v višini - 0,1 odstotka. Julijska inflacija je znašala 0,3 procenta, nekoliko večjo pričakujejo v jesenskih mesecih, vendar analitiki napovedujejo letno inflacijo v okviru načrtovanih 10 odstotkov.
Tolar zunanje konvertibilen
Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke so slovenski tolar že letos spomladi ocenili za konvertibilnega. Takrat je guverner Banke Slovenije dr. Franc Arhar dejal, daje za razglasitev še prezgodaj, v ozadju zadrževanja pa so bili predvsem nerazčiščeni odnosi s svetovnimi denarnimi upniki do nekdanje Jugoslavije. Po klavzuli solidarnosti in soodgovornosti do skupnih dolgov nekdanje Jugoslavije, predvsem tistih, ki so bili porabljeni za zvezne potrebe, (tako imenovani nelocirani), bi Slovenija morala odplačevati tudi ta dolg vsaj do končane razdelitve oz. sukcesije, ki pa je, kot vse kaže, še zelo daleč. V tem stanju je pooblaščena skupina slovenskih bančnih strokovnjakov v letošnjem juniju s konzorcijem komercialnih bank - največjim jugoslovanskim upnikom - sklenila separatni sporazum o slovenskem deležu.
Ta se giblje okrog 18 odstotkov skupnih nelociranih jugoslovanskih dolgov, kar je seveda veliko, obenem pa Slovenijo razvezuje nadaljnjih obveznosti. Slovenska vlada in Banka Slovenije sta ocenili, da odplačilo tega deleža dolgov ni vprašljivo. Ob razrešitvi tega obremenjujočega problema je Banka Slovenije vladi prejšnji teden predlagala prehod na zunanjo konvertibilnost s 1. septembrom letos. Govor je o zunanji konvertibilnosti, kajti notranja je namreč že ustvarjena, saj so zunanje devize že precej časa v prosti prodaji, kljub temu pa se tolarsko varčevanje povečuje.
Kot je ob sklepu vlade izjavil guverner banke Arhar, bo razglasitev ugodno vplivala na pritok tujega kapitala in vlaganje v slovensko gospodarstvo. Devizne rezerve zadostujejo za slovenski petmesečni uvoz, to pa je dovoljšnje jamstvo za stabilen tolar.

VESTNIKOV IZLET
od petka,
6. oktobra do nedelje, ?<?§,
8. oktobra 1995.	3$»
Nastanitev	** ■<*'&’
v luksuznem hotelu ' v bližini Pulja (Pula)
Čeprav že dolga leta ne verjamem, da je narodnostna identiteta najvišja svetinja v človekovem življenju in čeprav sem prepričana, da sem lahko tudi brez nacionalizma zavedna Slovenka, sem bila vedno ponosna na nek zelo neavstrijski fenomen: med koroškimi Slovenci, naj so bili kakršnegakoli političnega prepričanja, nikoli ni bilo zaslediti malomarnega odnosa do žrtev nacifašizma. Vladalo je neko tiho strinjanje, da žrtve in simboli, ki opisujejo genocid, niso primerni za opis vsakdanjih banalnosti, pa tudi če bi se to komu zdelo posrečeno in zabavno. Zahva-lujoč se nekaterim avtorjem
KOMENTAR
Piše dr. Helena Verdel
Rinna, so ga v neonacističnem časopisu Halt napadali takole: »Der unredliche Makler, der das Anderl von Rinn und Millionen abgetriebener Kinder bis zur Stunde verraten hat ...«* Zame je način pisanja v Boropresu in ta lahkomiselnost, s katero se maže čast ženske (opravičilo ni opravičilo, temveč ponovna Žalitev) dokaz, da je skrajni čas, da se morajo vsi odgovorni na Zvezni gimnaziji za Slovence posebno skrbno ukvarjati z vprašanji desnega ekstremizma, neonacizma, z miselnimi in družbenimi strukturami, ki omogočajo nastajanje teh ideologij, z
Potomci z odvezo
Boropresa smo končno postali Slovenci tudi na tem področju povprečni Avstrijci. Primerjave kot »gaskamer-kvalität« ali »Aus-schwitz- stilecht v vieh-wagonih« ne moremo več sprejeti kot neokusne stilistične vaje mladoletnih revolucerjev. Način pisanja v Boropresu je samo dokaz, da tudi naša mladina ni imuna pred desnoek-stremnim vokabularjem, pa če se tega zaveda ali ne. Dejstvo, da so bili naši predniki žrtve nacifašizma, še ne pomeni
splošne odveze za potomce. Svoj odnos do preteklosti (in s tem seveda do prihodnosti) pa bo morala mladina šele izpričati in 17 let zagotovo ni več doba, za katero bi lahko govorili o otročarijah.
K Ferloževemu pisarjenju pa bi v tem kontekstu rada pripomnila sledeče: Prav desni ekstremizem se pri blatenju politično neljubih oseb poslužuje argumenta, da so le-ti za splav. Ko je škof Stecher prepovedal kult Anerla von
vprašanji demokracije, kaj je to politična korektnost in podobno. Biti Slovenec še ni sa-moposebi etiketa za dobrega in razsvetljenega človeka.
* Halt 57/1991, cit. po: Brigitte Bailer-Galanda, Wolfgang Benz, Wolfgang Neugebauer: Wahrheit und Ausschwitzlüge. Zur Bekämpfung »revisionistischer« Propaganda. Wien 1995. Str. 64.
TEREZIJA STOISIČ PROTESTIRA
Akcenti znotraj EV
Poslanka Zelenih v parlamentu in govornica za manjšine Terezija Stoisič je pretekli ponedeljek na tiskovni konferenci zavzela stališče do noveliza-cije zakona o narodnih skupnostih. Po njenem mnenju je najprej potrebna nova definicija za narodno skupnost, saj stara v svetu močnih migracijskih tokov ne ustreza več dejanskemu stanju. Predvsem pa je potrebno, da se država prizna k etnični razno-
Terezija Stoisid
likosti kot sestavnemu delu skupnosti državljanov in ne gleda nanjo kot na nekaj izjemnega; potrebna je ustav-no-pravna zasidranost tega dejstva. Tak državni akt bi lahko pomenil tudi smernico za vse države Evropske unije, ki (nekje bolj, drugje manj) nimajo urejenih odnosov do svojih manjšin.
Glede sosvetov pa je poudarila, da jim je nujno potrebno dati novo vlogo, saj v resnici nimajo nobenega vpliva na odločanje vlade. Ali naj jih odpravijo ali pa naj bodo njihovi sklepi za vlado zavezujoči: doslej se sklepov »niti ignorira ne«.
Neobhodno potrebno pa je tudi, da imajo manjšine svojega zastopnika v organih ORF in da
»Haider naj
Žaljive in nadvse gnusne so izjave Jörga Haiderja v koroškem listu svobodnjakov, v katerem umorjene Rome iz Zornje Borte obtožuje, da so trgovali z orožjem, avotomobili in mamili. Govornica manjšin pri Zelenih Terezija Stoisic v izjavi za medije zahteva, da se Haider takoj opraviči sorodnikom umorjenih Romov. S svojimi izjavami Haider žali vse manjšine v Avstriji.
»Haider se spet poslužuje najnižjih instinktov, da si pri-
je država z zakonom obvezana skrbeti za oddaje v jezikih narodnih skupnosti: trenutno je to bolj moralna kot zakonska obveza.
Stoisičeva je izrekla tudi marsikaj kritičnega na račun zveznega ministra za notranje zadeve. Avstrija da ne potrebuje opravičevanja zaradi svoje imigrantske politike, pač pa aktivno pomoč beguncem in preprečevanje odgonskega pripora. V Avstriji ne velja niti pravica do združevanja družin, saj se dogaja, da priprejo zakonske partnerje avstrijskih državljanov in jih odženejo iz skupnega stanovanja, ker pač nimajo dovoljenja za bivanje.
S. W.
se opraviči«
dobiva naklonjenost ‘rjavih’«, pravi Stoisičeva.
Predvideno imenovanje svobodnjaškega državnozborskega poslanca za legitimnega zastopnika Romov in Sintov v Avstriji Stoisičeva nadvse kritizira, češ da je to roganje manjšini. Tak zastopnik Romov in Sintov naj bi bil potemtakem pripadnik frakcije, v kateri je še do leta 1991 sodeloval iniciatior uničevanja »ciganov« v hitlerjevskem režimu, NS-zastopnik gauleiterja Tobias Portschy. ■
MENJAVA GENERALOV
Za Slaparjem zdaj še Gutman
Slovenski obrambni minister Jelko Kacin je vladi predlagal razrešitev načelnika generalštaba slovenske vojske generala Albina Gutmana. To je v dveh letih že druga menjava v vrhu nastajajoče slovenske vojske. Po osamosvojitvi je slovensko Teritorialno obrambo vodil izkušeni vojak general Janez Slapar. Takratnemu obrambnemu ministru Janezu Janši pa baje ni bil najbolj pogodu, ker naj bi bil preveč »Kučanov človek«. Predlagal je njegovo razrešitev in jo tudi dosegel. Za poveljnika slovenske vojske pa je predsedniku republike predlagal nekdanjega poveljnika občinskega štaba v Novem mestu in vodjo znamenite akcije proti jugoslovanski vojski julija 1991 v Krakovskem gozdu na Dolenjskem. V času prevzema najvišje dolžnosti je bil namestnik obrambnega ministra Janše.
Po odstavitvi Janše s položaja obrambnega ministra lanske pomladi je Gutman ostal na najvišjem položaju. Pred nedavnim pa je Kacin predlagal njegovo zamenjavo z državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Borisom Šuligojem, ki naj bi bil strokovnjak za tehnično opremljanje slovenske vojske. Kacin predlog utemeljuje prav z nalogani preureditve vojske, pri kateri naj bi bil večji poudarek na tehničnih
enotah in rodovih, pehotne enote pa naj bi zmanjšali oz. skrčili. Seveda se je ob tem takoj oglasil Janez Janša in Kacinovo potezo ocenil kot čistko v obrambnem ministrstvu, kajti Gutman naj bi bil po njegovem mnenju za Kacina premalo (liberalnodemokratsko) političen, Šuligoj pa po tej liniji bolj ustreza Kacinovi strankarski pripadnosti. Poleg tega, je dejal Janša, se je Gutman izkazal za približno »petkrat bolj sposobnega kot Šuligoj«.
Še ne odstavljeni Albin Gutman
Vlada na svoji zadnji seji ni sprejela nobenega sklepa, Gutman zaenkrat ostaja na čelu vojske, odločeno bo šele na seji po počitnicah v septembru, do takrat pa bosta oba, Gutman in Šuligoj, predmet medstrankarskih obračunavanj.
DRAU-CONSULTING
Elektrarna na Kitajskem
Deželni svetnik Dr. Dietfried Haller se je z dobrimi rezultati za koroško gospodarstvo vrnil s potovanja po Kitajskem.
Koroška Drau-Consulting Ges. m. b. H. bo na Kitajskem zgradila elektrarno z vodnim zbiralnikom. Na potovanju je Haller v imenu deželne vlade z zastopnikom avtonomne regije Guangxijem Zhuangom podpisal dogovor o sodelovanju, ki ima skoraj vrednost pogodbe, kajti Kitajska lahko odstopi
samo ob resnih gospodarskih težavah .
Drau-Consulting bo prevzela organizacijo in izvažala potrebno tehnologijo za elektrarno. Vrednost naročila za Koroško, ki naj bi bil prvi korak na kitajski trg, bo okoli 280 milijonov šilingov.
Obe strani se strinjata, daje projekt elektrarne samo začetek gospodarskega sodelovanja med Koroško in Kitajsko.
K. W.
HOMOSEKSUALNOST V CERKVI
Škofje se branijo
Diskusija o nagnjenosti nekaterih avstrijskih škofov k homoseksualnosti se nadaljuje. Kurt Krickler od HOSI - homoseksualna iniciativa Dunaj - trdi, da ima izjave treh in-formantov, ki bremenijo nekatere škofe. Sam pravi, da so te osebe le nagnjene k homoseksualnosti, zavrača pa, da so ta nagnjenja tudi izživljale. Predsednik škofovske konference Johann Weber je na
Kricklerjeve izjave zelo ogorčeno reagiral in na katoličane in vse ljudi v Avstriji apeliral, da se postavijo v bran takim nedokazanim trditvam. Kancler Vranitzky o izjavah meni, da Kurt Krickler izraža le svoje osebno mnenje o drugih državljanih. Predsednik VP Schüssel zavrača to akcijo, prav tako Liberalci. Zeleni so izrazili razumevanje za protest, ne pa za metode.
Organiziranost kazenjskega taborišča na južni strani
Interniranci v taborišču so bili podrejeni nemškim in avstrijskim kaznjencem, ki so bili obsojeni zaradi kriminalnih dejanj, pozneje pa potegnjeni iz zaporov in pripeljani v Mauthausen, odtod pa na Ljubelj, da pretepajo in mučijo ljudi iz zasedenih evropskih držav, ki se niso strinjali s Hitlerjevim režimom.
Vodja vseh kaznjencev je bil nemški kriminalec Friedolin Bipp, roj. 1. 1906 v Ober-säckingu. Na Ljubelj je prišel s prvim transportom. Na desnem rokavu je nosil črn trak z belim napisom »Lagerältester«. Imel je številko 1.660 in črn trikotnik, kar je pomenilo, da je bil asocialni kaznjenec. Preden je bil poslan v taborišče, je bil pred civilnim sodiščem obsojen na smrt na vešalih zaradi umora, vendar mu je bila kazen odložena. Bil je disciplinski šef vsem kaznjencem na slovenski strani, sicer pa pošast, tat nad tatovi in homoseksualec. Podrejenim šefom barak in kapo-jem je dajal navodila za izvajanje raznih grozodejstev in nasilja in sam sodeloval pri pretepanju z gumijevko. Organiziral je mučenja, t. im. kori-de. Najprej je stanoval v baraki štev. 1, pozneje pa v posebni sobi v baraki, kjer je bila kuhinja in skladišče s hrano. Ko je bil še v baraki štev. 1, je kaznjence včasih tako močno udarjal, da so se zvalili po meter in več daleč na tla.
Tajnik taborišča je bil nemški kriminalec Karl Weber, roj. 1. 1902 v Remscheidu (baje je bil po rodu Luksemburžan). Nosil je številko 1.747 in zelen trikotnik. Francosko je govoril slabo. Bil je precej zavaljen in največ se je zadrževal v pisarni, stanoval pa je poleg Bippa. Imel je prevajalca, nekega Belgijca, ki je dobro govoril francosko.
Šef barake štev. 1 je bil v začetku nemški kriminalec Franz Krb, roj. 1908. 1. v Al-bernu. Imel je zelen trikotnik in številko 278.
Pisar v baraki je bil francoski politični interniranec Jean Sauvage, roj. 1. 1917 v Rouenu (štev. 26.818). Po »koridi Sauvage« ga je ob koncu junija 1943 zamenjal Florent Stadler, doma iz Metza. Bil je politični kaznjenec in je imel številko 28.574. Bil je šolan in imel je zelo lepo pisavo. Govoril je štiri jezike, med njimi tekoče nemško. 19. aprila 1944 je odšel na koroško stran za šefa barake, kjer je s kaznjenci zelo grdo ravnal. Na Stadlerjevo mesto je prišel za pisarja Luis
Balsan, roj. 1. 1911 v Parizu. Na Ljubelj je prišel s prvim transportom in imel številko 27.763. Bil je oficir francoske armade, dobro situiran, intele-genten, šolan in fizično precej močnejši od drugih. Gestapo ga je aretiral kot člana ilegalne skupine Cartwright. Šest mesecev je bil zaprt v Fresnesu, nato pripeljan v Compiegne, odkoder je bil aprila 1943 poslan v Mauthausen.
Ko je bil Krb v oktobru 1943 premeščen v taborišče na koroško stran, je postal šef barake nemški kaznjenec Eduard Sackmann, imenovan Edi, roj. I. 1911 v Moosachu. Nosil je vijoličasti trikotnik, s katerim so Nemci obeleževali homoseksualce, in nad njim številko 2.249. Do oktobra je bil kot kaznjenec v baraki številka 3. Edi je bil majhne postave. Vedno se je lepo nosil, bil je uglajen, lepo počesan in nališpan. V začetku je veljal za najboljšega med vsemi šefi barak. Kadar pa se je razjezil, so se njegove pesti na kaznjencih dobro poznale, sicer pa je bil videti mehek človek. Ko je v septembru 1943 prišel v njegovo barako transport Poljakov, jim je tri dni dajal dvojne procije hrane, kar so jim zavidali kaznjenci iz drugih barak. Ko je prvo soboto po njihovem prihodu ves štab šefov barak popil preveč domačega žganja, je bil tako pretepen, da so ga morali odpeljati v ambulanto. Ko se je vrnil, je takoj zmanjšal dodatke na polovico in se povsem spremenil. Prej ni nikdar udaril, po tistem pa se je tudi on pridružil surovežem. Tako so vsi upi Poljakov, da se jim bo z njim laže godilo, splavali po vodi. Pretepal je do konca vojne. Še 1. maja 1945 je v meščanski šoli v Tržiču, kamor so bili kaznjenci pripeljani s koroške strani, tako močno udaril Poljaka Jožefa Ržetelskega, da seje z glavo zaletel v pograd in se je zaradi tega moral na Poljskem zdraviti še po vojni.
Edi je šel zelo redko iz taborišča. Bil je homoseksualec in velik prijatelj Bippa. Za »ljubčka« (Francozi so take imenovali »chouchou«), si je izbral francoskega kaznjenca Rogerja Billardona, kateremu je za usluge dejal salamo, margarino in pečen krompir. Ta Francoz se je do svojih tovarišev slabo obnašal in jih celo pretepal.
Šef barake št. 2 je bil nemški kriminalec Max Skirde, roj. I. 1901 v Elbingu. Že 1. 1928 je bil 8 mesecev v zaporu zaradi goljufije. Preden je I. 1937 prišel v koncentracijsko tabo-
rišče, je bil obsojen zaradi umora. Na Ljubelju je imel številko 770. Francozi so mu dali ime »Neunoeil« (Enooki), ker je bil na eno oko slep. Bil je bolj žival kot človek, napol blazen in alkoholik. Kadar se je napil, je dobival delirijske napade. Imel je mačko in ko mu je izginila, je s pestjo po glavi premlatil najmanj deset kaznjencev. Za »ljubčka« sije izbral mladega poljskega kaznjenca Tadeka, ki je vojno preživel in po njej bival v Parizu, kjer je bil obsojen na leto dni zapora in nekaj let izgube državljanskih pravic, kajti proti njemu so bile napisane štiri prijave. Sicer pa v taborišču nikomur ni storil krivice. V začetku se je blokaču upiral in bil večkrat tepen. Končno se mu je vdal.
Skirde, ki je bil aretiran šele 25. maja 1947, je bil 10. oktobra 1947 za storjena grozodejstva pred angleškim vojnim sodiščem v Celovcu obsojen na 6 let ječe. Zaradi »dobrega za-
držanja« v zaporu mu je bila kazen zmanjšana na 5 let, 9. februarja 1951 pa je bil izpuščen.
Florenta Stadlerja je kot prevajalec in pisar zamenjal Jean (Hans) Hector, francoski politični kaznjenec nemškega rodu, roj. 1920 v Koblenzu. Na Ljubelju je nosil številko 26.376. Menjal je hrano za cigarete, vendar je napravil tudi mnogo uslug, ker je znal nemško. Takoj po vojni je bil v zaporu Blois zaradi štirih anonimnih prijav o njegovem vedenju v taborišču.
Šef barake štev. 3 je bil nemški kriminalec Karl Heinz
Pommerehnke, ki je v taborišče Mauthausen prišel že drugič. Zato je nosil zelen trikotnik s trakom nad njim in številko 235. Rojen je bil 1. 1912 v Rugenseeju. Nekdaj je bil mornar in po vsem telesu je imel vtetovirane gole ženske, le na prsih je imel naslikano veliko ladjo z razpetimi jadri oz. s tremi jambori, ki do polovice tonejo v morje. Francozi so ga imenovali »Tatoue« (Tetovirani), Bosanci pa »Šaronja«. Aretiran je bil zaradi umora. Pred tem je imel baje še druge »poklice«: zvodnik, tat, organizator splavov, avtopleskar itd. V taborišču je bil zelo nasilen, pokvarjen, divji - pravi norec, še posebej, če se je napil. V Mauthausen je prišel iz taborišča Sachsenhausen. Ko so na železniški postaji esesov-ci kaznjence potiskali iz vagonov, so jih tepli z železnimi palicami. Tako je tudi »Tetovirani« dobil udarec, ki ga je podrl na tla in mu pustil posledice.
Skupaj s starešino taborišča je bil vnet organizator boksarskih dvobojev med kaznjenci in kapoji. V jedilnici svoje barake je s pestmi podiral kaznjence, ki so morali pred njim stati mirno. Kaznjenec se je moral hitro pobrati in se spet postaviti v stojo mirno, nakar gaje »Tetovirani« spet zbil na tla. To je ponavljal, dokler se ni utrudil ali pa naveličal. Med mladimi kaznjenci si je izbiral žrtve za zadovoljevanje svojih seksualnih potreb. Vedno se je lepo oblačil, bril glavo in brado, nosil škornje ter srajco s pravim ovratnikom. V letu 1945 mu je
bil »ljubček« (šefi barak sojih klicali »Junge«) mlad poljski kaznjenec. »Junge« je podnevi delal v baraki pri urejanju prostorov, ponoči pa mu je bil seksualni partner. Za nagrado je dobival precej več hrane.
Pisarje bil na začetku Louis Balsan, po 19. aprilu 1944 pa poljski kaznjenec. Tetovirani je dal Balsanu včasih dodatno juho iz kotla kaznjencev in tudi po kakšno cigareto. Nekateri kaznjenci so opazili, da je Balsan cigarete zamenjal za dietno hrano, ki bi jo morali dobiti težki bolniki v ambulanti, in to z dvema bolničarjema. Zaradi tega ga je nek kaznjenec celo brcnil.
Šef barake štev. 4 je bil najprej nemški kriminalec Herbert Scheller, roj. 1. 1907 v Hamburgu. Našit je imel zelen trikotnik in številko 1.667. Bil je pravi norec. Kaznjenci so ga imenovali Herbert ali pa »Blondinet«. Za »ljubčka« je imel mladega francoskega kaznjenca Aleida. Koje bilo v oktobru 1943 postavljeno taborišče na koroški strani, je bil premeščen tja in imenovan za šefa blokačev oz. oberkapoja.
Za njim je vodstvo barake prevzel nemški kriminalec in homoseksualec Kurt Liese, roj. 1. 1898 v Leipzigu. Bilje majhne postave, precej širokega obraza z velikimi uhlji. Pred tem je bil zadolžen za barako, v kateri je bila umivalnica in pralnica. Imel je zelen trikotnik in štev. 697. V njegovi baraki je bilo ob koncu 1. 1943 pa vse do 30. aprila 1944 največ ruskih internirancev. V prvih dneh taborišča na koroški strani, dokler se ni dokončno organiziralo, je bil Liese tudi vodja vseh kaznjencev. Pridobil si je naklonjenost mladega Poljaka, kateremu je za »usluge« dajal več hrane. Bilje najstarejši blokač in veljal je za bolj človeškega, ker je poredko pretepal. Njegov »ljubček« je bil francoski kaznjenec Baseto Eyrignoux. Bil je temne polti in imel je kodraste lase. Nemci so ga klicali »Cigan«. Spolno sta ga izrabljala tudi Bipp in »Tetovirani«. Imel je srečo, da je taborišče preživel, kajti Nemci so pred koncem vojne hoteli odstraniti osebe, katere so izkoriščali kot seksualne partnerje. Proti koncu vojne je Liese imel za »ljubčka« spet mladega Poljaka.
Pisar barake je bil poljski kaznjenec, star od 30 do 35 let.
V baraki štev. 5, kjer so bivali minerji, je kraljeval politični interniranec Max Stilp, roj. 1. 1917. Bil je Sudetski Nemec iz Königswartha. V začetku je bil esesovski brivec, kar je opravljal tudi v Mauthausnu. Zastrupljal se je z gorilnim špiritom, katerega je z malo sladkorja pil kar iz skodelice. Nosil je rdeč trikotnik in številko 14.903. Bil je nasilen in vseh muh poln. Tepel je z močno pestjo in bil strah in trepet. Njegov »ljubček« je bil mlad Francoz Christian Böhm, ki je na Ljubelj prišel s prvim transportom.
Se nadaljuje
V četrtek, 27. julija, so se v »Kamniti hiši« arhitekta Giintherja Domeniga ob Osoj-skem jezeru srečali deželni glavar Ch. Zernatto, štajerski deželni glavar J. Krainer, arhitekt G. Domenig in strokovnjaki in se pogovarjali o arhitekturi na Koroškem in Štajerskem.
Čeprav so se razmere za arhitekturo na Koroškem v zadnjih letih izboljšale, pa so še vedno nezadovoljive, kajti še vedno se postavlja enačba: arhitektura pomeni visoke stroške.
Tekmovanja oz. delovni krožki naj bi omogočali napredek na tem področju. Domenig je iz svojih dolgotrajnih izkušenj vedel povedati, da mlada generacija študentov arhitekture žal noče delati na Koroškem, ker jim tukaj ni omogočeno kreativno in potentno delo.
Kamnita hiša / Steinhaus / Stone house
Lahko bi rekli, daje »Kamnita hiša«, ki stoji ob Osojskem je-
DISKUSIJA V »KAMNITI HIŠI«
Arhitektura na Koroškem
»Kamnita hiša« Giintherja Domeniga ob Osojskem jezeru
Die Felsen aus Metall und die Hügel aus Mauern sind durchdrungen von Räumen und Wegen die unter das Wässer reichen«
(iz knjige »Steinhaus l Stone house«, G. Domenig, 1993)
Kamnita hiša vsebuje cel kup zamisli in filozofije, katere
Domenig na tem primeru, ki presega mejo arhitekture do umetnosti, želi povezati tradicionalne in nove elemente arhitekture. V smislu napredovanja in razvijanja je po njegovem mnenju treba tipične elemente arhitekture izpostaviti in jih nadalje razviti. V tem smislu je ta hiša tudi »open end projekt«, ker se
Krainer, Domenig, Zernatto
zeru, življenjsko delo Giintherja Domeniga, poznanega koroškega arhitekta.
Na prvi pogled futuristična oblika hiše se ob natančnejšem
pogledu pokaže tesno povezana z naravo:
»Aus dem Boden wachsen Hügel aus denen die Felsen brechen Sie sind durch die Schlucht getrennt
spoznaš šele, če se poglobiš v ta projekt.
Osnovna ideja za to hišo je npr. nasuta kopica iz katere štrlijo skale.
razvoj ne konča po nekaj letih.
»Kamnita hiša« je izvrsten primer, da obstaja možnost za napredno koroško arhitekturo.
Katja Weiss
»DIE PIEFKE-SAGA«
Brez instinkta?
Takojšno ukinitev oddaje »Die Piefke-Saga« od Felixa Mittererja zahteva predsednik gospodarske zbornice Karl KofHer.
V pismu, ki je bil naslovljen na predsednika ORF-ku-ratorija Siegberta Metelka, Koffler meni, da je ponovno kazanje tega filma brez instinkta in občutka.
»Zdaj, ko je koroški turizem v veliki krizi, take oddaje še dodatno poslabšujejo situacijo. To »umetniško delo« obrekuje in osmešuje nemške goste. Po pravici se zgražajo in so užaljeni, kar se vidi ob reakcijah po vsej deželi,« dobesedno meni Koffler.
Ker ravnanje ORF škoduje turizmu, gospodarska zbornica zahteva takojšnjo ukinitev oddaje.
»Piefke-Saga« v živo
Kdo je brez instinkta - ORF ali predsednik gospodarstke zbornice, se sprašujem ob zahtevi predsednika Kofflerja, češ da naj ORF ukine to oddajo.
Film Felixa Mittererja, ki so ga v ORF prvič kazali le leta 1991, opisuje vtise in opazovanja avtorja ob uničevanju in prostituiranju njegove domovine. Vsebina filma
ni domišlija avtorja, dogodki so rešerširani in preverjeni. Kofflerjeva reakcija pa kale, da s(m)o Avstrijci res takšni, kot jih (nas) Mitterer prikale v svojem filmu - hlapčevski nemški marki in »velikemu bratu«.
Ob vsem tem opalam, da se gospod Koffler zgraia samo nad tem, da film žali naše nemške goste, kaj pa je z našimi Tirolci oz. Avstrijci, ki v filmu rudi dobijo krepke klofute?
Turizem v Avstriji je v veliki krizi, to je dejstvo; turizem je zelo pomemben faktor za avstrijsko gospodarstvo, tudi to je dejstvo, toda, ali gospodarska zbornica z umikom filma »Die Piefke-Saga« želi rešiti našo gospodarsko situacijo? Je kriv pisatelj Mitterer, da je avstrijski turizem v velikih težavah? In še eno vprašanje: je zahteva po umiku filma edini ukrep proti krizi v turizmu, kaj nimajo druge razlage zanjo?
Film je po mojem mnenju zelo posrečen in kvaliteten, ker humoristično pokale stvarnost, ne glede na to, katera stran (Nemci/Avstrijci) dobi več klofut.
Ob koncu pa bi rada dodala še tole: Koffer je film »Die Piefke-Saga«	imenoval
»umetnina«, v tem se z njim strinjam - film Felixa Mittererja je res umetnina, toda brez narekovajev.
Katja Weiss
PRIZNANJE GOSPODARSTVENIKU
Miha Antonič komercialni svetnik
Pretekli teden je predsednik gospodarske zbornice Karl Koffler predal lastniku hotela »Rožanski dvor« Mihu Antoniču dekret o imenovanju za komercialnega svetnika.
Slavljenec ima velike zasluge na področju gospodarstva, kjer se udejstvuje že 35 let. Poleg lastnega hotela in restavracije opravlja Miha Antonič razne funkcije v slovenskem
gospodarstvu na Koroškem, med drugim je predsednik nadzornega odbora zadruge v Šentjakobu v Rožu in predsednik Zadružne zveze v Celovcu.
Slavju so prisostvovali še podpredsednik Mathias Krenn, celovški župan Leopold Gug-genberger, komercialni svetnik Walter Der-muth in drugi.
DEZELIUI MUZEJ V CEl
Znamenit denarni zaklad
Pretekli petek je ob prisotnosti številnih predstavnikov iz kulturnega,
političnega in gospodarskega zivljertja--
dr. Gernot Piccottini predstavil dragocen denarni zaklad, ki so ga našli leta 1991 v Gösselingu (občina St. Georgen/Längsee), V njem je 1360 rimskih srebrnih kovancev v izredno dobri kvaliteti iz 1. 2. in 3. stoletja. Nacionalna banka, ki je ta edinstven zaklad odkupila, ga je kot posojilo predala v varstvo deželi	'
Koroški. Ogledate si ga	fggjjfe. -
lahko v ^feinem muzeju v Celovcu.
2. naditropje.
»Vaščani pojo« imajo pa res srečo. Do poznega večera preteklo soboto smo se ozirali v nebo. Vsake toliko časa je v soparni dan padlo nekaj blagodejnega dežja, a prijatelji fantovske pesmi so se z dežniki kljub temu v velikem številu zbrali na Košarjevi gorici. Ob stanovitnem vremenu bi jih bilo najbrž še nekaj več, pa vseeno je bila gorica zasedena tja gor do cerkve.
Ko je zborovodja »Vaščanov« v začetku povprašal občinstvo, če se ne bi raje umaknili v avlo ljudske šole, se je le-to odločilo kar za gorico. Okolje in vzdušje pri Košarju je namreč nezamenljivo. Ob koncertu so nekateri sicer razprli svoje dežnike in tako »držali vreme gor« in res, dežnih kapelj je bilo vse manj.
Svoje zveste poslušalce so seveda najprej pozdravili »Vaščani« s svojimi starimi pesmimi, oživljenim ljudskim blagom. Jožko Kovačič, ki je tudi tokrat na svojstven način povezoval program in koketiral s poslušalstvom, pa je napovedal dalmatinsko klapo, kakor tam doli v deželi morja in sonca imenujejo take pevske ansamble. Bila pa ni Trogirska iz Splita, kot je bilo napovedano, temveč Faros z otoka Hvara. Pet postavnih mož v svojih značilnih stiliziranih nošah se je postavilo na podij in med ljudmi je utihnilo. Ob polnosti
»Vaščani pojo« so predstavili četrto kaseto
glasov, od visokega tenorja pa v globino basa, se je njihova pesem razširjala po gorici in re-zonirala ob skednju, hiši z rožami na oknih, vse tja do cerkvice in še dlje v toplo poletno noč. Na dež nismo mislili, prevzelo nas je valovanje morja, njegovo butanje ob skalne čeri, podoba ribiča v zibajočem čolnu, njegov nasmeh na razbrazdanem in zapečenem obrazu, sonce ki kot goreča krogla tone v morje, potem pa vonj po pečenih ribah, temno, gosto hvarsko vino in pesem, pesem ... o ljubezni, podoknica dekletu, o trdem delu, ljubezni do morja in sivega razgretega Klapa Faros s Hvara
kamna, o mornarju in hrepenenju po vrnitvi s širnega morja. Pesem, gosta, da bi jo rezal, odločna, divja in nežna.
Vaščani pojo so ta večer na Gori predstavili svojo najnovejšo kaseto, že četrto po vrsti in hkrati prvo CD. Na njej predstavljajo 17 svojih najlepših pesmi, med njimi je precej takih, ki sojih že uspešno iztrgali iz pozabe in so prav po njihovi zaslugi spet žive v naši ljudski zakladnici. Zato jim gre seveda velika zasluga, predvsem pa neutrudnemu zbiralcu in har-monizatorju Jožku Kovačiču.
Ko je s stojnic zadišalo po klobasah in je nastop opravil tudi instrumentalni Willi Aga-ton Trio, se je večer preveselil v drugi del. Obiskovalci so ostali na dvorišču, petje se je nadaljevalo, zapeli so še fantje iz Šentilja ... tako lepo po slovensko, da jih ni bilo prepoznati, da so MGV, peterica hvarske klape Faros pa je v »hiši« ob kozarčku prepevala svoje najlepše pesmi dolgo, dolgo v noč. Ob tem smo zvedeli, da sploh nimajo maeštra, kot pravijo, da so vrstniki iz mladih let, da se srečujejo ob ribah in vinu ob odprtem kaminu in pojejo, improvizirajo, da so pravzaprav samouki, ki pojejo sebi v zadovoljstvo in drugim v veselje in nič več. Vsak akord jim pride iz srca in interpretacija je njihova, vse pa je podprto z ljubeznijo ...
Jože Rovšek
Preteklo soboto je SPD »Zarja« organiziralo kulturni večer, ki so ga oblikovali harmonikarji KUD »Prežihov Voranc« z Raven, folklorna skupina Los Gentes Goitas dau Perigord iz Francije ter domača folklorna skupina. Kapelski župan dr. Haderlap je v pozdravu gostom od blizu in daleč kratko predstavil lepoto kraja in okolice ter opozoril tudi na dvojezičnost te regije.
V središču pozornosti pa je bila folklorna in instrumentalna skupina iz Francije, ki je nekaj dni gost SPD Zarja. Prijateljske stike z njo so navezali na folklornem srečanju na Slovaškem pred tremi leti. Skupina šteje nad 60 članov in je razdeljena v tri sekcije. Društvo, ki ga sestavljajo mladi in starejši člani, izhaja iz Akvitanije, 200 km vzhodno od Bordeauxa, kjer so še do 15. stoletja govorili okci-tanski jezik. Kakor v drugih evropskih regijah je tudi ta skupina začela odkrivati bogato
Zarjini gostje - folklorna skupina iz Francije, plesalci in harmonikarji
kulturno dediščino svojih prednikov. Izvedli so domače plese, ki so izraz duševnega in čustvenega življenja, šeg in navad. Značilnost skupine so preproste obleke ter izvirna glasbila. Harmonikarji iz Slovenije so predvajali nekaj znanih slovenskih narodnih melodij, folklorna skupina »Zarja« pa vesele domače plese. Spored je odlično dvojezično povezoval Franci Sadolšek. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z obilnim aplavzom.	M. S.
PRIREDITVE
PETEK, 4. 8.
BOROVLJE, na glavnem trgu
16.00	Kmečki trg
CELOVEC, Arthur-Lemisch-Platz 5
19.00	Odprtje razstave Vinka Tuška, grafike in slike
VELIKOVEC, na Vobrah - K.L.A.S.
19.00	Vernisaža Rudija Benetika in Reinharda Taurerja, branje teksta »Lenz« od Georga Büchnerja in glasba iz igre »Woyzek«
PONEDELJEK, 7. 8.
CELOVEC, na terasi Mohorjeve
16.00	Zmenjena ura z Jožetom Marketzem oz. Vinkom Ošlakom; teme: klic po reformi v cerkvi, razlikovati duhove, sprava ali poravnava?
ČETRTEK, 10. 8.
VELIKOVEC, na Vobrah - K.L.A.S.
20.20 Premiera igre »Woyzek« od Georga Büchnerja
VESELE, v gostilni Wutte - SPD »Vinko Poljanec« v Škocijanu
20.30 Večer slovenskih pesmi in glasbe; za ples igra »Duo Peugeot«
SOBOTA, 12. 8
BILČOVS, Kajzaze v gostišču Koren - EL Bilčovs 20.30 Poletna veselica; igra ansambel Obzorja
NEDELJO, 13. 8.
HÜTTENBERG - SPD »Radiše«
Društveni izlet 1995 - ogled deželne razstave v Hüttenbergu »Voziček in žlindra« (Grubenhunt & Ofensau). Prijave sprejemajo: Tomaž Ogris (740 436), Nuži Wieser (740 309) in Andrej Lampichler (740 156)
PONEDELJEK, 14. 8.
VELIKOVEC, na Vobrah - K.L.A.S.
21.00	Salsa Habana, Fiesta di Salsa
TOREK, 15. 8.
TINJE, v Domu
19.00	Odprtje razstave del Gustava Januša
ČETRTEK, 17. 8.
VELIKOVEC, na Vobrah - K.L.A.S.
23.00	Frank Schulte's short stories, kino na prostem
NEDEUA, 20. 8.
VELIKOVEC, na Vobrah - K.L.A.S.
20.20 Kabaret »Vox Broccoli« od Petra Orthoferja, igra Erwin Neuwirth
PONEDEUEK, 21. 8.
VELIKOVEC, na Vobrah - K.L.A.S.
21.00	Koncert »Big Band Velikovec«
ČETRTEK, 24. 8.
VELIKOVEC, na Vobrah - K.L.A.S.
21.00 Transit od Magdalene Felixa
Slovenski vestnik čestita:
gospodu Lekšanu Bizjaku iz Kotmare vasi za 85. rojstni dan; gospe Rozki Petjak iz Štebna pri Globasnici za osebni praznik; gospodu Dominiku Krušicu iz Kotmare vasi za 60. rojstni dan; gospem Fridi Miklau. Ani Golavčnik in Anji Pravdiš iz Šentlipša za osebne praznike; gospodu Francu Keutschni-gu iz Šentpetra za rojstni dan; gospe Nani Brandner iz Sva-ten za rojstni dan; gospodu Mihiju Antoniču z Reke za rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Podjuna: gospe Marti Dumpelnik iz Štebna, gospodu Jožku Rutarju iz Škocija-na; gospodu Lovrencu Mlinarju z Blata; 4 / gospe Hermi Tram-puš z Doba in go-spodu Štefanu Hu-dobniku iz Nonče	1
vasi; gospodu župniku dr. Jožetu Marketzu iz Celovca za 40. rojstni dan; novo-poročencema Mari Dovjak s Plaznice in Hanziju Smrtniku z Obirskega in jima želi obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti; gospe Mici Tschebaus z Bistrice v Rožu za 90. rojstni dan; gospe Ljudmili Sienčnik iz Dobrle vasi za rojstni dan; gospe Mariji Partej iz Goselne vasi za rojstni dan; gospodu Janezu Kuehlingu iz Štriholč za rojstni dan; gospe Ani Osojnik iz Železne Kaple za dvojni praznik; gospodu Heinzu Jerneju iz Crgovič za 36. rojstni dan; gospe Mileni Schlapper iz Šentjako-ba za rojstni dan; gospe Marti Velik s Kota v <3 Selah za rojstni dan;
gospe Fridi Kumer z [z Blata za rojstni dan.
f Milka Krajger-Merkač
V ponedeljek je v 38. letu življenja po težki bolezni v Innsbrucku umrla Milka Krajger-Merkač, mati petih otrok in vzgojiteljica v otroškem vrtcu Šmihel.
Drago pokojno bodo pospremili k zadnjemu počitku danes, v četrtek, 3. avgusta, ob 16.30 od njene rojstne hiše, od Klo-karja, v farno cerkev in jo po sveti maši položili v prerani grob.
Dober dan, Koroška
Slovenska prosvetna zveza in SPD »Rož« v Šentjakobu
Obvestilo
Letošnja jubilejna kolonija mladih, ki se je pred 25 leti začela v Vuzenici, bo od 20. do 26. avgusta v Regionalnem centru v Šentjakobu v Rožu.
Sodelujejo otroci v starosti od 9 do 15 let iz Slovenije, Tržaške, Benečije, Porabja in Koroške.
Prijave so mogoče do 15. avgusta pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu (tel. 0463/514300-20) ali pa pri Slovenskem prosvetnem društvu »Rož« (tel. 04253/435).
Starše otrok iz Koroške, ki želijo sodelovati pri likovni koloniji, naprošamo, da v tem času nudijo bivanje otrokom iz Slovenije, Madžarske in Italije.
Zadruga-Market Železna Kapla
išče za poslovalnico v Dobr-li vasi MESARJA oz. osebo, ki je že prodajala meso.
Prijave naslovite na: Zadruga-Market reg. z. z o. j. 9135 Železna Kapla 333
Club tre popoli
Jezikovne počitnice v Portorožu / Piranu
Tečaj italijanščine, nemščine in slovenščine z udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Prijave in informacije: Milki Hudobnik, tel.: 0 46 3/51 25 28-28
NEDEUA, 6. 8.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK,7. 8.
17.20 TV SLO 1
■	Šmarjeta v Rožu: Pognali so novi kulturni popki, z gospodarskega vidika je težišče v Kočuhi.
■	Kreativno ustvarjanje: Teden mladih na Rebrci.
■	Sv. Ana v Koprivni: Romarska pot in ljudsko slavje.
■	Spoštujmo ljudsko pesem kot izročilo prednikov: Vaščani iz Zgornje vesce so predstavili novo kaseto in CD ploščo.
■	Pohod na Obir: Udeleženci pohoda so se spomnili pesnika Valentina Polanška in Hermana Velika.
■	SAK - Favoritner AC: Prva preizkušnja za slovensko moštvo v 2. zvezni ligi.
■	Tour '95: Naravne lepote doma in pri sosedih.
Zobozdravnik dr. Joži Weber
iz Želuč sporoča, da je odprl novo zobozdravstveno ordinacijo v Beljaku, Bahnhofstraße 7, 1. nadstropje, tel. 0 42 42/26 43 31. Ordinacija je odprta od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.00 in po dogovoru.
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/5143 00-30,33,34 in 40 faks046 3/51 430071.
________Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig
Izdajatelj in založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
_______________Tisk______________
Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 (X) 71
Iz Bolje roke sem sprejela življenje,
Z Boljo roko sem oblikovala svoje življenje, —	v Boljo roko vrnem svoje življenje.
V	krščanski žalosti sporočamo, da je po kratki bolezni v 100. letu življenja, sprevidena z zakramenti sv. vere, po izpolnjenem življenju umrla naša teta, prateta in botra, gospa
Leni Tišler
Naša draga rajna je bila rojena 22. aprila 1896 v Zablatah pri Škocijanu, umrla pa je 29. julija 1995 v bolnišnici v Celovcu.
Drago teto Leni bomo v petek, 4. avgusta 1995, ob 17. uri prepeljali v mrtvašnico pri farni cerkvi v Tinjah, kjer bo za rajno ob 19. uri molitvena ura.
V	soboto, 5. avgusta 1995, bo v farni cerkvi ob 16.30 sv. maša zadušnica, nato bomo blago pokojnico pospremili k zadnjemu počitku na farno pokopališče.
Priporočamo jo v spomin pri molitvi.
Tinje, Celovec, Hodiše, Dunaj, Toronto, dne 29. julija 1995
V	ljubezni in hvaležnosti:
Anni, Joži, Marjeta, Anica, Ana, Štefan,
Hermine z družinami in v imenu vseh sorodnikov.
Hišna skupnost Katoliškega doma prosvete v Tinjah
Po želji pokojnice prosimo, da namesto vencev darujete za Katoliški dom prosvete v Tinjah, št. konta 8.100.869 pri Posojilnici-Bank Železna Kapla (BLZ 39130).
»Življenjske vaje« v gorah oz. »Teden v planinah« od 20. do 25. avgusta 1995
Letos se mislimo napotiti v kraljestvo Triglava in poleg njega obiskati tudi njegove najlepše sosede. Tistim, ki premišljujejo, ali naj se tega tedna udeležijo ali ne, naj bo povedano, da ta teden ni najbolj primeren za začetnika.
Vodijo: Peter in Stanko Olip, Hanzej Sticker; stroški: pribl. 1.000 šil.; Podrobneje informacije dobiš, če se prijaviš pri Han-zeju Stickru. Prijave sprejema do 11. avgusta (tel. 0 42 53/597).
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 3. 8.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 4. 8.
18.10 Kulturna obzorja
Sobota, 5. 8.
18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 6. 8.
6.30 Dobro jutro na Koroškem
18.00 Za vesel konec tedna
Ponedeljek, 7. 8.
18.10 Šmarjeta: Iz tradicije so pognali novi kulturni popki
Torek, 8. 8.
18.10 Partnerski magazin
Sreda, 9. 8.
18.10 Koroški zbori 21.04 Glasbena oddaja
Leta 1978 so celjski planinci takratne sekcije Avto-Celje, danes se imenujejo Planinska skupina, navezali stike z našim planinskim društvom v Celovcu in od takrat nas družijo tesne vezi in skupno hodimo na izlete. Z njimi smo poleg domačih obiskali tudi mnogo gorskih vrhov v tedanji Jugoslaviji, med njimi Bohotov Kuk, Maglič, Titov vrh, Učko, Paklenico itd. Sedaj, ko je na Balkanu vojna, pa naše društvo sodeluje s Celjani zunaj tega nevarnega območja. Tako smo v zadnjih letih že imeli skupne izlete na Olimp (vrha zaradi slabih snežnih razmer nismo dosegli), Korziko, Etno, pred kratkim pa na Škotsko.
Škotska je bila, da povohamo kratko v zgodovino, v preteklosti kraljevina, ki se je leta 1707 državnopravno združila z angleško kraljevino v skupno državo z imenom kraljevina Velika Britanija. Na meji med njo in Anglijo je danes velik mejnik, ki zemljepisno loči obe deželi in tako spominja na slavno preteklost obeh nekdanjih kraljestev, ki sta kljub raznim nesoglasjem (celo vojnam) končno našli skupno pot.
Na Škotsko, v to lepo deželo na severu Velike Britanije, smo potovali z avtobusom iz Slovenije (Korošci smo se priključili na Brniku) preko Italije in Francije do Calaisa ob Rokav-skem prelivu, se vkrcali na trajekt in v pristanišču Dower dosegli Anglijo. Po krajši vožnji smo prispeli v London, si ga nekoliko ogledali in naslednjega dne nadaljevali pot proti severu mimo mesta Nottingham do Yorka, kjer smo občudovali mestno znamenitost, mogočno gotsko katedralo, ter prek grofije Yorkshire proti večeru prispeli v glavno mesto Škotske Edinburgh, ki leži ob obali Severnega morja in slovi za najlepše mesto na britanskem otočju. Na 130 metrov visokem
Mnoge cerkve in kapelice po gorah so posvečene sv. Ani, konec julija pa so pri njih maše, žegnanja in romanja.
Tako tudi pri Sv. Ani v Koprivni nad Črno (1221 m), kjer se je prejšnjo nedeljo zbrala nepregledna množica ljudi. Do cerkve oz. sosednjega kmeta Kumra se je danes seveda možno pripeljati iz Črne oz. Koprivne, večji del romarjev pa je prišel peš in to iz Koroške (Železne Kaple, Globasnice, Pliberka, drugih podjunskih krajev in celo Roža).
Med približno tisočglavo množico torej več kot polovica
S PLANINSKO SKUPINO AVTO-CELJE
Po prelepi Škotski
grajskem hribu je nad mestom mogočen grad, katerega posebnost so kraljevske sobane, med njimi spalnica Marije Stuart, v kateri je rodila sina, poznejšega angleškega kralja Jakoba I. (1603-1625) in zakladnica kraljevskih insignij (krone, žezla, meči itd.)
Po zajtrku smo naše potovanje nadaljevali v mesto Perth, ki je bilo do 15. stoletja škotska prestolnica in preko Grampenškega višavja dosegli naš najsevernejši cilj potovanja, lepo mestece Inverness, prav tako ob Severnem morju.
Človek skoraj ne more verjeti, da smo se zemljepisno nahajali že na višini Alaske. Iz In-vernessa smo nato v jugozahodni smeri prečkali deželo do mesta Fort Williama na zahodni obali Škotske ob Atlantiku. Od Invernessa do Fort Williama je poleg cestne tudi vodna oziroma plovna povezava prek obeh jezer, Loch Nessa in Loch Lochyja, imenovana Kaledonski kanal, ki s pomočjo rečnih zapornic omogoča prevoz manjših ladij s Severnega morja v Atlantik in obratno. V jezeru Loch Ness, dolgem 38 km, s povprečno širino 1,6 km in globino 210 metrov in menda še več, ker globi-
na še ni dokončno izmerjena, živi znamenita vodna pošast Nessi. Mi smo jo videli, vendar manjšo - iz plastike. S Fort Williama, nad katerim kraljuje najvišja škotska in hkrati britanska gora Ben Nevis s 1350 metri, smo zavili proti jugu in z vso potjo po višavju dosegli največje škotsko industrijsko in univerzitetno mesto Glasgow.
Na tej zanimivi razgledni poti, obdani z mnogimi jezeri, je tudi največje škotsko jezero Loch Lomond (dolgo 37 in široko 8 kilometrov) z mnogimi otočki zelo opevano v škotskih pesmih. Malo pred Glas-gowom smo obiskali še proizvodni'obrat znane škotske žgane pijače whisky. Po ogledu mesta, kjer smo prenočili, nas je pot vodila naprej proti jugu in v bližini angleškega mesta Carlisle smo zapustili Škotsko in se preko Londona, Pariza, Strasbourga, Monakova (München) in Beljaka vrnili v Slovenijo na letališče Brnik, do naših avtomobilov. Naj še zapišem, da smo zadnjo moč prenočevali v Parizu in si ob tem ogledali njegove znamenitosti. Še posebej nam je ugajala nočna vožnja z barko po Seni s prelepim pogledom na razsvetljen Eifflov stolp in druge posebnosti mesta.
Škotska oziroma Škotsko višavje, mešanica valovitih hribov, slapov in pašnikov, je ena najlepših pokrajin Evrope. Dežela je redko poseljena z majhnimi kmetijami, ki se v glavnem ukvarjajo z ovčje in tudi živinorejo. Na nižjih področjih pa uspevajo tudi žitarice. Škotske kmečke hišice so iz
kamna in z dimniki na sprednji strani. Poleg teh skromnih zgradb pa je na Škotskem tudi obilo lepih gradov, katerih smo si kar nekaj ogledali in občudovali. Vsi ti gradovi so obenem tudi muzeji, ki jih poleg vstopnine podpira tudi država.
Znano je, da Škoti slovijo za skopuhe, vendar smo na našem dolgem potovanju po zahodni Evropi ugotovili, da smo bili najbolje postreženi prav na Škotskem. Skromnost teh prijaznih ljudi še zdaleč ne pomeni skopuštvo, zato so tudi šale res samo šale, vendar brez resnične osnove. Lepa dežela s svojimi prijaznimi ljudmi nam bo ostala v nepozabnem spominu.
Naše potovanje je potekalo brez zapetljajev, kar je vsekakor zasluga našega odličnega vodiča Vlada in obeh šoferjev. Čeprav dolga, je bila vožnja vse prej kot naporna, saj je bilo za udobje dobro poskrbljeno. Za veselo in prijetno razpoloženje pa so skrbeli predvsem oba Staneta in Albert. Obema planinskima organizacijama, iz Celja in Celovca, ki sta nam pripravili to nadvse zanimivo in prijetno potovanje, pa iskrena hvala.
Udeleženec
Že dvajsetič so se na Obirju zbrali domačini, sorodniki in prijatelji na spominskem pohodu, ki ga Slovensko prosvetno društvo z Obirskega prireja v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku. Poleg pozdravnih besed predsednika dr. Gustava Brumnika so na vrhu zapeli nekaj pesmi pevci iz Zabreznice, ki so stalni gostje pohoda na Obir. Ob zaključku so se pohodniki spet zbrali na pikniku pri Marofu.
SREČANJE OB MEJI
Romanje k Sveti Ani
Množnična udeležba romarjev pri Sv. Ani
Avstrijcev, 40-članska skupina Francozov, ki je v gosteh pri folklorni skupini v Železni Kapli in še gospoda župana Črne in Globasnice, Stakne in Sad-jak. Tega dne je bil med 9. in 20. uro z odredbo odprt mejni prehod na Lužah in romarji so tako k Sv. Ani lahko prispeli v manj kot eni uri po prav lepi in položni poti.
Uradne priprave (za odprtje meje, parkirišča in drugo) so opravili SPD Zarja oz. SPD Celovec in župan Sadjak, za kar jim gre enaka zahvala kot tudi posestniku na Lužah Ro-senbergu.
Udeležba je dokazala, da so ljudje željni podobnih prazni-
kov za medsebojna srečavanja in spoznavanja, da znajo smiselno povezati cerkveno romanje s sprehodom v lepo naravo, da želijo vsaj enkrat na leto obiskati svoje sosede po najbližni poti. (Da se ob tako množični udeležbi ob prestopu meje ali pri postrežbi prigodi kakšna nevšečnost, je skoraj logično.)
Pri Sv. Ani in pri kmetu Kumru si lahko srečal vsakogar, tudi TV ekipo slovenskega sporeda ORF in snemalce slovenske televizije.
Razvoj po tretjem romanju čez državno mejo obeta, da bo prehod na Lužah kmalu postal turistični mejni prehod. ■
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
»V prvenstvo gremo s pravim spoštovanjem, bojimo pa se nikogar«, tako je dejal predsednik SAK dr. Roland Grilc na tiskovni konferenci.
V jubilejnem 25. letu SAK prvič tekmuje v II. zvezni ligi zato je glavni cilj obstoj. Možno naj bo solidno mesto v sredini, tako da nikoli ne bo prišel v nevarnost izpada.
V središču tiskovne konference pa je bila akcija 1000 za 1000
To akcijo želi SAK izvesti skupno s prvimi absolventi Dvojezične trgovske akademije, ki bodo obiskali ljudi na dvojezičnem ozemlju in prosili za podporo Slovenskemu atletskemu klubu.« Če bi tisoč podpornikov dalo po tisoč šilingov, bi bilo to milijon šilingov za naš Slovenski atletski klub in bi bil to pomemben prispevek k finančnemu obstoju v II. zvezni ligi«, računa dr. Roland Grilc.
1000 za 1000-1000 za 1000
PRVA VRSTA Z LEVE: Lippusch, Wuntschek, Martini, Smrečnik, Preschern, Wastian, Šmid, Sumberac, Blajs; DRUGA: Dl Habernig, dr. Grilc, Sommeregger, A. Sadjak, Eberhard, M. Sadjak, Kotrri, Velik, Zanki, Lach; TRETJA: F. Sadjak, Ubavič, Wölbl, Petschernig, Pihorner, Fera, dr. Ramšak
Dve tekmi - dva poraza za, ki sta bila zelo boleča, saj formi.	to, 5. 8. 95 ob 19.30, bo najvaž-
sta med igralce vnesla negoto- Trener dr. Ivan Ramšak je v nejše najti pravo postavo, igral-V zadnjih dveh pripravljalnih vost in v moštvo nekakšno raz- obeh tekmah preiskusil skoraj ci morajo biti dovolj motivira-tekmah proti WAC (regionalna glabljanje, kaj je naenkrat z celotni kader, vendar mu prave ni. ko pa bodo igrali prvo liga) in Naklo (II. slovenska igralci, ki so še v prejšnjih tek- mešanice še ni uspelo najti. tekmo v II. zvezni ligi. liga) je SAK doživel dva pora- mah pokazali, da so v dobri Za prvenstveni start, v sobo-	■
SAK
Profesionalno delo za javnost
Vodstvo Slovenskega atletskega kluba
Z besedami »Mi prodajamo robo nogomet in znamko SAK« je prejšnjo sredo predsednik SAK dr. Roland Grilc napovedal novo, profesionalno, dobo pri uveljavljanju avstrijskega drugoligaša SAK v javnosti in na tržišču. Za to delo je klub zadolžil PR-agencijo Puhlico.
Sploh je pri novincu v drugi zvezni ligi opaziti svež veter in bistveno izboljšan pristop do sredstev javnega obveščanja, kar je nedvomno tudi zasluga novega govornika za medije Jurija Perča.
Akcija 1.000 za 1.000
SAK se ne bo opiral le na agencijo Puhlico, ampak se bo ravnal po veljavnem geslu, da je samopomoč še vedno najbolj zanesljiva in jo tudi Bog najbolj porajta. Brez zagotovljenih in urejenih financ ne bo obstan-
Lastno igrišče
Prvo leto v drugi zvezni ligi -cilj je mesto čim bolj v sredini - bo SAK domače tekme odigral v celovškem mestnem stadionu. Trener Ivan Ramšak je s to rešitvijo zadovoljen, ugotavlja pa, da štadion vendarle ni dom slovenskih atletikov, ampak celovške Austrije, ki bo nekega dne nedvomno spet igrala v višjih ligah. Zato je veliki cilj SAK dobiti lastno igrišče.
Polni pohvale pa so bili člani odbora, predsednik Roland Grilc, podpredsednik Marko Sommeregger in trener Ivan Ramšak, nad reakcijami avstrijske nogometne zveze in drugoligaša Spittal, ki jim je dal na razpolago vse potrebne informacije o drugi zvezni ligi. Predstavniki nogometne zveze pa so SAK prisrčno pozdravili.
F. VV.
ka in preživetja v II. zvezni ligi, kajti pristojni uradi avstrijske nogometne lige od moštev najvišjih lig zahtevajo urejene in pregledne finančne razmere. SAK je tudi v zvezni ligi uspelo kot glavne sponzorje obdržati Zadružno zvezo in vanjo vključene Zvezo-Bank, Posojilnice in zadruge, novi sponzorji pa so turistična podjetja Som-meregger in Taurus, ploščice Colazzo, športno opremo pa dobavlja podjetje Lotto.
Največje upe pa SAK polaga na akcijo samopomoči 1.000 za 1.000 - tisoč oseb s tisočakom podpre SAK. V prihodnjih tednih bojo prvi absolventi dvojezične Trgovske akademije obiskali podeželje in ljudem ponudili, da s tisočakom po osebi podprejo SAK, ob tem pa si pridobijo brezplačno vstopnico za vse tekme SAK na domačih tleh, to je v celovškem stadionu.
Začetek nogometnega prvenstva
Lov na točke se je spet začel, spet se bodo teden za tednom vrstile tekme, zmage, porazi.
V letošnji tekmovalni sezoni so tudi v Avstriji v vseh ligah uvedli novo točkovanje: za zmago dobi moštvo 3 točke, za neodločen rezultat pa vsako moštvo po eno. S tem da zmagovalec dobi tri točke, mislijo odgovorni, da se bodo moštva bolj potrudila, da bo zaradi tega več zadetkov in s tem tudi tekme zanimivejše. Za moštvo, ki zmaga, je to seveda lepa možnost povečati število točk, za poraženca, pa je seveda huje. Nadoknaditi tri točke ni tako lahko.
PODLIGA VZHOD
Ta konec tedna se je nogometno prvenstvo pričelo tudi v podligi vzhod, kjer bomo spremljali Bilčovs.
Bilčovščani so v zadnjih dveh sezonah zaigrali presenetljivo dobro, vsakič so se uvrstili med prvih pet moštev. Lani so nastopali v Kotmari vasi, ker njihovo igrišče zaradi preureditve ni bilo uporabno. Lepo domače igrišče, ki so ga pred nedavnim odprli, pa bo v letošnji sezoni gotovo dodatna motivacija za varovance trenerja Sigija Hobla.
Cilj v letošnji sezoni: Ponovno mesto v zgornjem delu lestvice. Orientacija naprej in po možnosti igrati za prvo mesto tako dolgo kot je le možno.
1. RAZRED D
Globasnica, ki je lani izpadla iz podlige, mora letos spet igrati razred niže. Neljuba usoda, ki pa je klub privedla do tega, da se je začel orientirati na lastne sile. V Globasnici imajo sami precej mlajših igralcev, katere bo trener Jože Knes vključil tudi že v prvo ekipo. Poleg tega se bo posvetil tudi mladini in naraščaju.
Cilj: v Globasnici nimajo kakih predstav, katero mesto bi lahko dosegli, prvi cilj je torej, da se oblikuje dobra ekipa. Mesto v sredini pa naj bi bilo vendarle mogoče.
Sele: med moštva, ki so v minulem prvenstvu igrala za sam vrh, je štelo tudi moštvo iz Sel. Mesto trenerja je letos prevzel dolgoletni igralec Vitomir Radosavljevič, ki vliva igralcem poguma za novo sezono.
Ker je vratar Erich Oraže še vedno poškodovan, so pridobili vratarja Zvoneta Magiča.
Cilj: mesto med prvimi ekipami, če pa se bo kazala možnost za sam vrh, jo bodo seveda zagrabili.
REZULTATI 1. KOLA:
Bilčovs - Vetrinj 2 :2(1:1) Grebinj -Globasnica 1:1 (1:1) Sele - Šmihel	0 :0
Žilam vas - Železna Kapla 0 :1