tudijaita
HOVO ®BSTO
^°itnina plačana v gotovini
URAD........-».NIK
OKRAJA NOVO MESTO
!g°1 |l
V Novem mestu, dne 26. julija 1956
Štev. 10
VSEBINA:
Predpisi ljudskih odborov:
242. Odlok OLO Novo mesto o določitvi sedeža in o krajevnem območju katastrskih uradov
2ti. Odločba OLO Novo mesto o odpisu inventarja v glavni inventarni knjigi
244.	Sklep OLO Novo mesto o dodelitvi posojila podjetju Mctomontaža Novo mesto iz okrajnega investicijskega sklada
245.	Sklep OLO Novo mesto o potrditvi dogovora med Zdraviliščem Dolenjske Toplice in Peršino Jožetom iz Dolenjskih Toplic
246.	Sklep OLO Novo mesto o pokritju primanjkljaja Opekami Račje selo
247.	Odlok Ob. LO Črnomelj o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov iz ožjega središča mesta Črnomelj
248.	Odlok Obe. LO Novo mesto o proračunu občinskega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1956
249.	Odredba Sveta za gospodarstvo Obč. LO Novo mesto o poslovnem času trgovin
Volitve in imenovanja:
250.	Sklep OLO Novo mesto o spremembi v sestavi sveta za splošno upravo in notranje zadeve
^4- Sklep OLO Novo mesto o spremembi v sestavi sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
252.	Odločba OLO Novo mesto o izvolitvi sveta za družbeni plan in finance
253.	Odločba OLO Novo mesto o izvolitvi sveta za industrijo in obrt
254.	Odločba OLO Novo mesto o izvolitvi sveta za urbanizem in komunalne zadeve
255.	Odločba OLO Novo mesto o izvolitvi sveta za trgovino, gostinstvo in turizem
256.	Sklep OLO Novo mesto o spremembi v sestavi okrajnega cestnega odbora Novo mesto
257.	Sklep OLO Novo mesto o spremembi v sestavi komisije za revizijo investiicjskih programov
258.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju komisije, ki bo izvršila izračun narodnega dohodka privatnega sektorja kmetijstva
259.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju upravnega odbora Reševalne postaje Novo mesto
260.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju načelnika tajništva za finance
261.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju načelnika tajništva za delo
262.	Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi šefa in o imenovanju vršilca dolžnosti šefa okrajne posredovalnice za delo
263.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju šefa katastrskega urada Trebnje
264.	Odločba OLO Novo mesto o imenovanju sodnika za prekrške Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto
Gospodarske organizacije in zavodi:
265.	Bilanca podjetja Hotel »Metropol« Novo mesto za leto 1955
Neuradni del:
1. Poročilo o delu finančne inšpekcije OLO Novo mesto za prvo polletje 1955
PREDPISI LJUDSKIH ODBOROV
242.
Na osnovi 81. člena statuta okraja Novo mesto je °krajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji Odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 sprejel
ODLOK
0	Ustanovitvi, določitvi sedeža in o krajevnem območju • katastrskih uradov v okraju Novo mesto
1.
^stanovi se Katastrski urad v Trebnjem.
Utadi °^ra4u Novo mesto so spodaj našteti katastrsld
Krajevna območja katastrskih uradov obsegajo tele občine:
1.	Katastrski urad s sedežem v Novem mestu:
občine: Kostanjevica-Podbočje, Novo mesto, Stra-ža-Toplice, Šentjernej in Žužemberk.
2.	Katastrski urad s sedežem v Črnomlju:
občine: Črnomelj, Metlika in Semič.
3.	Katastrsld urad s sedežem v Trebnjem:
občine: Mirna, Mokronog in Trebnje.
'	3.
Tajnik Okrajnega ljudskega odbora izvrši ta odlok, določi dan za začetek poslovanja Katastrskega urada v Trebnjem in za prenos ustreznega dela arhiva, spi-
sov in inventarja iz dosedanjega Katastrskega urada Novo mesto v novoustanovljeni Katastrski urad Trebnje.
4.
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu LRS.
Št. 02/2-4414/1.
V Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
243.
Na osnovi 9. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji obeh zborov dne 26. maja 1956 izdaja naslednjo
ODLOČBO
I.	V glavni inventarni knjigi Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se odpiše naslednji inventar, ker se je dodelil:	i
a)	Občinskemu ljudskemu odbor Straža-Toplice:
1	pisalna miza iz trdega lesa 1 dvodelna omara iz mehkega lesa 1 pisalni stroj znamke Remington št. 2888 1 tintnik
1	blazinica za pivnik 1 usnjena aktovka
b)	Občinskemu ljudskemu odboru Mokronog:
1	pisalni stroj znamke Urania št. 181164 1 pisalna miza iz trdega lesa
1	dvodelna omara iz trdega lesa
2	navadna stola
c)	Občinskemu ljudskemu odboru Trebnje:
1 pisalna miza iz trdega lesa 1 dvokrilna omara iz trdega lesa 1 dvokrilna omara iz mehkega lesa 1 usnjena aktovka
3	dežni plašči
d)	Občinskemu ljudskemu odboru Žužemberk:
1 pisalna miza iz trdega lesa
1 dvokrilna omara iz mehkega lesa 1 usnjena aktovka 1 dežni plašč
e)	Občinskemu ljudskemu odboru Šentjernej:
1 pisalna miza iz trdega lesa
1	dvodelna omara iz mehkega lesa
2	navadna stola
3	pločevinaste škatle za kartoteko 2 dvojna tintnika
2	usnjeni aktovki 2 dežna plašča
1 moško kolo znamke Styria št. 630696 1 motorno kolo znamke Adžes št. motorja 552308 št. šasije 857
f)	Občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto:
3	pisalne mize iz trdega lesa
1 tridelna omara iz mehkega lesa 1 dvokrilna omara iz trdega lesa in z roleto
4	pisarniški pulti iz trdega lesa 7 navadnih stolov
3 dvojni tintniki 1 škarje za rezanje papirja 3 blazinice za pivnik 3 pločevinaste škatle za kartoteko
1	moško kolo znamke Styria št. 631087
2	usnjeni aktovki 2 dežna plašča
g)	Reševalni postaji Novo mesto:
1 pisalni stroj znamke Everest brez št.
h)	Nižji gimnaziji in osnovni šoli Mirna:
1 pisalni stroj znamke Diplomat št. 0076156
i)	Okrajni upravi za ceste: osebni avtomobil znamke Fiat št. šasije 018819 št-motorja 153624
j)	Okrajnemu odboru Svobod in kulturnih
društev Novo mesto:
1 pisalni stroj znamke Urania št. 413148 1 osebni avtomobil znamke Vanderer štev. motorja 62230, št. šasije 76064
k)	Cirimetodijskemu društvu za Dolenjsko:
1 pisalna miza iz trdega lesa
1 dvokrilna omara iz mehkega lesa 1 stol z naslonjalom
5	navadnih stolov
l)	Bučarju Josipu, odvetniku Novo mesto: (vrnjena) njegova 1 mala mizica za pisalni stroj i2
trdega lesa z roleto
m)	Generalu Vukeliču:
1 umetniška slika
n)	Okrajnemu komiteju ZKS Novo mesto:
1 usnjena aktovka.
II.	Vse ustanove in zavodi so dolžni njim dodeljeni inventar vknjižiti v inventarne knjige.
Št. 01/3-4407/1.
V Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
244.
Na osnovi 10. točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) i2' daja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skup11' seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 m oa predlog sveta za gospodarstvo naslednji
SKLEP
Iz okrajnega investicijskega sklada se da podjetij Motomontaža Novo mesto posojilo v znesku 4,500.00
dinarjev, z besedo; štiri milijone petstotisoč dinarjev, ti se uporabi za vrnitev posojila podjetju »Novoles« Novo mesto, katerega je dalo leta 1953 v začetku gradnje podjetju Agroservis v izgradnji.
Št. 03/4-3371/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
245.
Na osnovi 9. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdaja naslednji
SKLEP
Potrdi se dogovor sklenjen med Zdraviliščem Bolonjske Toplice in Peršino Jožetom iz Dolenjskih To-Plic št. 82 glede ureditve meje med parcelama štev. 599 in 603 k. o. Toplice tako, da poteka meja po že obstoječem mapnem stanju.
Št. 01/3-4431/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
246.
Okrajni ljudski odbor Novo mesto na osnovi 9. tičke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) po predlogu Sveta Za gospodarstvo in po njemu postavljene komisije na stiipni seji odbornikov obeh-zborov dne 26. maja 1956 Izdaja naslednji
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Novo mesto se obveže kriti Primanjkljaj Opekarni Račje selo v znesku 292.000 dinarjev.
Št. 03/2-4248/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
247.
Na temelju 1. odstavka 15. člena, 2. točke 50. čle-Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list št. 19-88/52), v zvezi s 3. in 8. členom Temelj-zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev. 16/51), 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah v emeljnega zakona O' prekrških (Uradni list FLRJ, St- 58-633/55) in 8. člena Statuta ter določil Zakona ° Pristojnosti občinskih in -okrajnih ljudskih odborov Vgradni list FLRJ, št. 34-371/56), je Občinski ljud-ti odbor Črnomelj na svoji redni 6. seji dne 17. mar-a l956 sprejel
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov iz ožjega središča mesta Črnomelj
1.	člen
Da bi se zavarovalo drevje in povečala čistoča stanovanj ter higiena na sploh, uvaja občinski odbor Črnomelj obvezno odlaganje in odvoz smeti ter odpadkov iz gospodinjstev ter drugih virov na področju ožjega središča mesta Črnomelj.
2.	člen
Kot ožje središče mesta se določi področje, ki ga omejuje na severu: železniška proga v dolžini od levega do desnega železniškega nadvoza postaje Črnomelj, na jugu črta od gostilne »Gorupič« preko stadiona, mimo vojaških stanovanjskih blokov v Loki na reko Lahinjo; na vzhodu cesta Črnomelj—Metlika do desnega železniškega nadvoza z vsemi hišami, ki leže tik ceste na pobočju griča, ulice Otona Župančiča, Trg pod lipo in od tod v ravni črti na reko Lahinjo, na vzhodu reka D-obličica do žage, od tu v ravni črti m'mo Čardeka na sever do levega železniškega nadvoza.
3.	člen
Iz ožjega mestnega središča, določenega v 2. členu, se smejo smeti in odpadki vseh vrst odlagati in odvažati samo po določilih tega odloka.
4.	člen
Smeti in odpadki so:
1.	gospodinjskega izvora: kot n. pr. smeti, ki se naberejo pri čiščenju stanovanjskih in poslovnih prostorov in pritiklin, žagovina, pepel iz štedilnikov in sobnih peči, odpadni pap:r vseh vrst, tekstilni odpadki, odpadlo listje, saje in slično;
2.	odpadki iz drugih virov, oz. industrijski odpadki: strešna in zidna opeka, ostanki ometa in sličnega gradbenega materiala, kamenje, pesek, blato, odpadni premog, ogorki iz specialnih peči in centralne kurjave (leš), dvoriščne smeti, tekoči odpadki in slično.
5.	člen
Začasno, dokler ne bo Občinski ljudski odbor nabavil specialnih posod, oz. enotnih za zbiranje smeti in odpadkov, so uživalci stanovanj, najemniki poslovnih in pisarniških prostorov dolžni zbirati smeti in odpadke in jih pripraviti za odvoz le v pločevinastih ali lesenih zabojih oz. v pločevinasta vedra.
Nedopustno je odlaganje smeti in odpadkov v smetišnice, umivalnike, košare ali prosto na kup, oz. stresati smeti in odpadke prosto ali izven posod.
V posode navedene v 1. odstavku tega člena smejo uživalci stanovanj in najemniki poslovnih in pisarniških prostorov odlagati le smeti in odpadke, ki so navedeni pod 1. točko 4. člena tega odloka.
Te odpadke je po možnosti odlagati v sežganem stanju. Posode morajo biti praviloma pokrite.
Za redno odvažanje smeti in odpadkov po tem členu skrbi Občinski ljudski odbor Črnomelj.
6.	člen
Odpadki iz drugih virov oziroma industrijski odpadki, ki so navedem pod 2. točko 4. člena tega odloka, se smejo odlagati le na za to določenih mestih, ki jih odredi Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora v sporazumu s sanitarno inšpekcijo.
Odpadke teh vrst so dolžni stanovalci, najemmki poslovnih in pisarniških prostorov praviloma odvažati sami na svoje stroške na za to določena mesta oziroma jih lahko odvaža občinski ljudski odbor po njihovem naročilu in na njih račun po določeni tarifi.
Manjše količine teh odpadkov iz 2. točke 4. člena tega odloka razen tekočih, ki se naberejo v gospodinjstvu kot n. pr. steklenina, črepinje in slično odvaža občinski ljudski odbor, vendar morajo biti le-ti strogo ločeni od smeti in odpadkov navedenih pod točko 1 4. člena odloka in to v posebnih posodah, zabojčkih ali vedrih.
7.	člen
Večje količine industrijskih odpadkov, odloženih zaradi popravil, prezidav ali slično na cestah, poteh ali pločnikih, se morajo odstraniti najkasneje v 6 urah po odločitvi.
8.	člen
Nadzor nad posodami in njihovo vsebino, odlaganjem ter prevozom smeti in odpadkov izvaja Občinski ljudski odbor in sanitarna inšpekcija.
Občinski ljudski odbor določi v soglasju s sanitarno inšpekcijo vsako leto mesto za deponijo smeti in odpadkov vseh vrst navedenih pod 1. točko in 2. točko
4.	člena tega odloka ter poskrbi za pravočasno in pravdno planiranje.
Deponije morajo biti primemo oddaljene od stanovanjskih hiš, rek in pitnih veda, da ne pride do okužb.
9.	člen
Odvažanje smeti in odpadkov opravlja Občinski odbor po temle redu:
Odvažanje smeti in odpadkov opravlja občinski ljudski odbor redno dvakrat tedensko in sicer vsako sredo in soboto.
Odvoz industrijskih odpadkov v večjih količinah navedenih pod 2. točko 4. člena oz. v 2. odstavku 6. člena tega odloka, izvrši lahko občinski ljudski odbor v 48 urah po sprejemu naročila.
Smeti in odpadki vseh vrst se praviloma odvažajo podnevi, le izjemoma tudi ponoči.
10.	člen
Vsa gospodinjstva, najemniki poslovnih in pisarniških prostorov, morajo napolnjene posode s smetmi in odpadki pripraviti za odvoz na dneve, določene v 8. členu tega odloka, najkasneje do 7. ure zjutraj.
S smetmi in odpadki napolnjene posode je postaviti praviloma ob dnevih določenih za odvoz v veže in le z izjemo na hišni prag ali dvorišče.
št. 10
Na pločnike je dovoljeno postavljati posode le izjemoma, če v hiši ni veže.
Odlaganje tlečih predmetov ali neugašenega pepela, ogorkov in tekočih odpadkov je zabranjeno.
Posode se ne smejo napolniti z vrhoma.
11.	člen
Zabranjeno je odlagati smeti in odpadke na dvorišče, poti, javne ceste, opuščena zemljišča, jarke in jame, ki niso določene za odlaganje, v tekoče in stoječe vode.
Zabranjeno je voziti gnoj in podobne odpadke na vozovih, ki za vožnjo gnoja niso primerni, ker so tako pripravljeni, da se s takimi prevezi penesnažijo ceste in javna pota.
Greznice se lahko izpraznujejo in gnojnica odvaža samo v deževnem vremenu oz. v jutranjem času tako, da je to delo opravljeno v letnem času do 6. ure zjutraj.
Po vrtovih in njivah je dovoljeno le posipanje lesnega pepela in odlaganje organskih odpadkov, oziroma smeti na urejena kempostišča, oziroma gnojne jame (betonske).
12.	člen
Industrijska podjetja, mehanične in obrtne delavnice ter slično, ki imajo zaradi svoje gospodarske dejavnosti sorazmerno velike količine odpadkov, opravljajo odvoz le-teh same in sicer na mestu, ki jih v ta namen določi občinski ljudski odbor v sporazumu s sanitarno inšpekcijo.
Določila tega odloka o prepovedi odlaganja tlečih ogorkov, neugašenega pepela in slično veljajo tudi za gospodarske organizacije, mehanične in obrtne delavnice ipd.
13.	člen
Tarifa za odvoz smeti in odpadkov, ki je navedena v 1. točki 4. člena tega odloka, se določi na 30 din mesečno! od vsakega stanovanjskega, pisarniškega h1 poslovnega prostora. Tarifa za odvoz smeti, ki je navedena v 2. točki 4. člena v kolikor zahteva podjetje ali ustanova, da jih odstrani ObLO, se določi za vsak posamezni primer posebej.
Tarifo so dolžni plačevati:
1.	zasebna gospodinjstva, za hiše, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost;
2.	hišna uprava za vse uživalce stanovanj in najemnike poslovnih prostorov za hiše, ki se upravljaj0 po hišnih svetih;
3.	podjetja, ustanove in družbene organizacije.
14.	člen
Z denarno kaznijo 3000 din se kaznuje:
1.	Kdor odlaga smeti in odpadke v neprimernih posodah ter jih raztresa okoli in izven posod.
2.	Kdor pomeša industrijske odpadke z gospodinjskimi in jih pripravi za odvoz v eni posodi.
3.	Kdor odlaga odpadke na kraju, ki ni določen Za deponijo.
4.	Kdor ne odstrani v 6 urah industrijskih odpadkov s pločnikov, javnih cest in poti.
5.	Kdor pušča posode, zaboje in vedra s smetmi in jdpadld neopravičeno na pločnikih (2. odstavek 10. člena).
6.	Kdor odlaga v posode tekoče odpadke, neugašen Pepel ali ogorke ali jih v takem stanju na za to določenih mestih (3. odstavek 10. člena).
7.	Kdor ponesnaži ceste in javna pota s prevozi Sloja in podobnimi odpadki.
8.	Kdor izpraznuje greznice in prevaža gnojnico v nasprotju z določilom 3. odstavka 11. člena tega odloka.
9.	Kdor krši določila 12. člena tega odloka.
10.	Podjetja, ki odlože odpadke na krajih, ki niso določeni za odlaganje, ali jih odlagajo v tekočem, go-rečem ali tlečem stanju.
Za upravni kazenski postopek in za izrekanje kaz-ni je po tem odloku pristojen sodnik za prekrške pri ObLO Črnomelj.
15.	člen	s
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku nihaja Novo mesto, razglasi pa se tudi na krajevno °bičajen način.
št. 01/1-1692/1.
V Črnomlju, dne 13. marca 1956.
Predsednik ObLO: Janez Žunič 1. r.
248.
Na podlagi 19. in 50. člena Zakona o občinskih judskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in s 42. člena Temeljnega zakona o preračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) in v zvezi z 8., 10. in 24- členom Statuta Občinskega ljudskega odbora Novo Šesto, je Občinski ljudski odbor Novo mesto na svoji Seji dne 21. junija 1956 sprejel
ODLOK
° Proračunu občinskega ljudskega odbora Novo mesto (občinski proračun) za) leto 1956 1 II.
1. člen
. Občinski proračun za leto 1956 s posebnimi pri-°§ami obsega:
I. Občinski proračun
z dohodki v znesku .... 119,280.000 din 2 izdatki v znesku .... 119,280.000 din
II.	Predračun fin. samostojnih zavodov:
2 dohodki v znesku ....	25,451.000 din
2 izdatki v znesku......... 33,501.000 din
8 Presežkom izdatkov . . .	8,050.000 din
III.	Predračun posebnih skladov
z dohodki v znesku ....	2,250.000 din
z izdatki v znesku ....	2,250.000 din
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 8,050.000 din se krijejo z dotacijo občinskega proračuna.
3.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1956 z uspešno organiziranim poslovanjem večje lastne dohodke, kakor pa so jih planirali ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma proizvodov, zmanjšajo planirane izdatke, prenesejo doseženi presežek dohodkov nad izdatki;
a)	v sklad za nagrade največ 50 odst. z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati V12 zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956.
b)	v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka.
Presežek dohodkov nad izdatki, ki ne bi bil dosežen na način določen v prvem odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o sklepnem računu o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1956.
Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja ta odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS št. 17/53).
4.	člen
Pomanjkanje sredstev za proračunske izdatke, ki nastanejo zaradi neenakomernega dotekanja dohodkov v razmerju z izdatki, se sme kriti s kratkoročnim posojilom pri banki. Višina kratkoročnega posojila ne sme presegati ene četrtine izdatkov Občinskega proračuna za leto 1956. Rok za vrnitev posojila ne sme presegati konca proračunskega leta. Pogodbo z banko sklene predsednik občine.
5.	člen
Krediti, ki jih vrnejo zavodi za socialno zavarovanje na osnovi člena 24., 26. in 29. Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, se smejo uporabiti le s predhodnim dovoljenjem predsednika občine.
6.	člen
Vsako vplačilo v proračun kot tudi vsako izplačilo iz proračuna mora biti podprto s knjigovodskim dokumentom, iz katerega je razvidna obveznost in višina vplačila oziroma izplačila in mora biti v soglasju s Temeljnm zakonom o proračunih (Uradni list FLRJ, št.13/56).
7.	člen
Proračunska izplačila materialnih izdatkov, katerih vrednost presega 10.000 din, se ne smejo izvršiti brez
pismenega s: glas ja organa, M ga določi občinski ljudski odbor.
8.	člen
Za kršitev določb tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov so disciplinsko odgovorni odredbodajalci, računodajalci, oskrbniki premoženja ter materiala in vsi tisti uslužbenci, ki imajo opravka z dohodki m izdatki proračuna ObLO, predračunov finančno sa-> mostojnih zavodov in predračunov proračunskih skladov.
9.	člen
Ta odlok velja cd dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Št. 01/1-45/13.
V Novem mestu, dne 21. junija 1956.
Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r.
249.
Na osnovi drugega odstavka 59. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ, št. 37-430/55) izdaja svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Novo mesto po zaslišanju Okrajne trgovinske zbornice
ODREDBO
o poslovnem času trgovin ha območju občinskega ljudskega cdbora Novo mesto
1.	S to odredbo se določa:
a)	najkrajši poslovni čas trgovin, prodajaln in lekarne;
b)	ostale določbe glede odpiranja in zapiranja trgovskih lokalov.
2.	Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerih odobriti spremembo poslovnega časa in sicer zaprtje obrata v slučaju inventur, adaptacij, preureditev in podobno.
3.	Poslovalni čas je različen poleti in pozimi.
Poletni čas traja od 1. maja do 30. septembra, zimski čas pa od 1. oktobra do 30. aprila.
4.	Delovni kolektiv lahko sklene, da so trgovine odprte preko predpisanega časa.
5.	Poslovni čas mora biti vidno objavljen pri vhodu v lokal.
Če je obrat zaprt v smislu 2. člena te odredba, mora biti na vidnem mestu objavljeno, koliko časa bo lokal zaprt in kdo je izdal izjemno dovoljenje, z navedbo številke in datuma dovoljenja.
6.	Prodajni čas na tržnem prostoru na sejmišču se določi s posebnim odlokom o tržnem in sejemskem redu v občini Novo mesto.
7.	Vse trgovine v Novem mestu, razen spodaj navedenih, morajo biti odprte:
V	poletnem času: v ponedeljkih in sobotah od 7 do
14	nepretrgoma, druge delavnike pa od 7 do 12 in od 16 do 18.30.
V	zimskem času: v ponedeljkih in sobotah od 8 do
15	neprekinjeno, druge delavnike pa od 8 do 12 in od 14 do 17.30.
Drugačen poslovni čas imajo:
Poslovalnica »Prehrane«, »Preskrba« v Bršljinu:
Poleti in pozimi v ponedeljkih in sobotah od 7.30 do 14.30, druge delavnike pa od 7.30 do 12 in od 14 do 17.
Prodajalna KZ Nevo mesto na Cesti komandanta Staneta št. 27:
Poleti in pozimi od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7 do 15, ob sobtah pa od 7 do 14 neprekinjeno.
Prodajalna KZ Novo mesto v Bršljinu:
Poleti in pozimi v ponedeljkih in sobotah od 7.30 do 14.30 neprekinjeno, ostale delavnike pa od 7.30 do 12 in od 14 do 17.
Prodajalna KZ Novo mesto v Prečni:
Poleti in pozimi od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in cd 15 do 17.30, v sobotah pa od 7.30 do 14.30 neprekinjeno.
Papirnice:
Poleti in pozimi v ponedeljkih in sobotah od 7.30 do 14.30 neprekinjeno, ostale delavnike pa od 7.30 do 12 in od 14 do 17.
Prodajalne mleka:
Poleti in pozimi ob delavnikih od 7 do 15, ob nedeljah in dela prostih dnevih pa od 7 do 12 nepretrgoma.
Prodajalne kruha:
Poleti od 6 do 18 nepretrgoma^ pozimi pa od 6.30 do 18.
Poslovalnica na Cesti Komandanta Staneta:
Poleti cd 6 do 17, pozimi pa od 6.30 do 17 nepretrgoma.
Prodajalne mesa:
Poleti v ponedeljek od 6 do 13, v soboto od 6 do 14, ostale delavnike pa od 6 do 12 in od 16 do 18-Pozimi pa v ponedeljek od 6 do 13, vsoboto pa od 6.30 do 15, ostale delavnike pa od 7 do 12 in od 15 do 17-
Slaščičarne:
Poleti in pozimi vsak dan od 7 do 20 neprekinjeno.
Lekarna:
Poleti in pozimi v delavnikih od 8 do 18 neprekinjeno z dežurno službo za recepte od 18 do 8, ob nedeljah in dela prostih dnevih pa od 8 do 12, z dežurno službo za recepte od 12 do 8 naslednjega dne-
Trafike:
Poleti in pozimi vsak delavnik od 6.30 do 12 in od 14 do 17 z izjemo trafike na Glavnem trgu, ki je odprta neprekinjeno cd 6 do 20 .vsak delavnik in ob n® del jah in dela prostih dnevih od 7 do 12. Trafika na železniški postaji je odprta vsak dan od 6 do 10 od 13 do 17.
Črpalka pogonskega goriva je odprta vsak dan neprekinjeno 24 ur.
8.	Poslovni čas trgovin v ostalih krajih občine:
Poleti od ponedeljka do petka od 7 do 12 in od 16.30 do 19, v soboto pa od 7 do 14. Pozimi od pc-ne-^ljka do petka od 7.30 do 12 in od 14 do 17, v soboto pa od 7.30 do 14 neprekinjeno.
Izjeme so:
Ob splošnih sejmih dotičnega kraja poslujejo trgo-^ne poleti od 7 do 15, pozimi pa od 7.30 do 14 neprekinjeno.
9.	Kdor nima trgovske poslovalnice odprte v določenem poslovnem času, bo kaznovan zaradi prekrška Po 96. členu Uredbe o trgovanju ter o trgovskih pod-jotjih in trgovinah.
10.	Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
S tem dnem prenehata veljati Odlok o poslovnem Casu trgovin, gostišč in obrtnih delavnic na območju testne občine Novo mesto (Uradni list LRS, št. 1/55).
Št. 02/1-149/4.
V Novem mestu, dne 25. aprila 1956.
Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r.
Predsednik
Sveta za gospodarstvo:
Ježe Splihalt 1. r.
VOLITVE IN IMENOVANJA
250.
Na podlagi 1. točke 67. člena Zakona o okrajnih Uudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in _• člena Statuta okraja Novo mesto je Okrajni Ijud-sld odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov °beh zborov dne 26. maja 1956
sklenil :
1- Razrešijo se funkcije članov sveta za notranje Nadeve in splošno upravo Okrajnega ljudskega odbora Nc'Vo mesto:
Nranjc Zvonko, uslužbenec iz Črnomlja
Golob Ludvik, logar iz Mirne
df- Gros Davorin, odvetnik, Novo mesto
Petrič Jože, posestnik iz Ravnac.
Za člane sveta za notranje zadeve in splošno Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se
Pvodarič Martin, posestnik iz Rosalnic rnes^e^e ^n':on> sodnik Okrožnega sodišča v Novem
Skrt Srečko, pomočnik okrajnega javnega tožilca °v° mesto
'Vdovec Stane, knjigovodja pri Gozdnem gospodar-Novo mesto.
Člani sveta se o gornjem sklepu obvestijo.
Št. 01/3-4319/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
251.
Na podlagi 1. točke 67. člena Zakc-na o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 59. člena Statuta okraja Novo mesto je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956
sklenil :
1.	Razrešijo se funkcije predsednika in članov sveta. za kmetijstvo in gozdarstvo Okrajnega ljudskega odbora:
Pirc Tone, podpredsednik OZZ Novo mesto
Bregar Darko, uslužbenec KZ Šentlovrenc
Pirkovič inž. Vilma, Novo mesto.
2.	Za predsednika in člane sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se izvolijo:
za člane:
inž. Bračika Milan, ravnatelj Kmetijske šole Grm — Novo mesto
Markovič Franc, uslužbenec Gozdnega gospodarstva, Podturn
Kalinovič Rado, uslužebnec podjetja »Novoles« Novo mesto.
Za predsednika se izvoli Jakljevič Franc, Metlika član sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
Člani sveta se o gornjem sklepu obvestijo.
Št. 01/3-4333/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
252.
Na osnovi 1. točke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 59. člena Statuta okraja Novo mesto, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdal
ODLOČBO
o izvolitvi sveta za družbeni plan in finance
V svet za družbeni plan in finance se izvolijo :
za predsednika:
Pirc Anton, podpredsednik OZZ Novo mesto
za člane:
Kovarik Janez, direktor Industrije obutve Novo m.
Zidar Franc, predsednik ObLO Trebnje
Hladiti Stane, Šentjernej, odbornik zbora proizvajalcev
Lovko Tone, Semič, odbornik zbora proizvajalcev
Padovan Stane, direktor Zadružne hranilnice Novo mesto
prof. Karen Karol, ravnatelj Trgovske šole Novo mesto
Beltram Metod, računovodja podjetja »Novoles« Novo mesto
Peternelj inž. Branko, direktor rudnika Kanižarica Hlede Lojze, direktor poslovalnice DOZ Novo m. Gosenca Jože, Dvor, odbornik zbora proizvajalcev. Svet obravnava in predlaga okrajni družbeni plan in proračun ter opravlja zadeve z izvajanjem okrajnega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve iz področja financ.
Člani sveta se o izvolitvi obvestijo s to odločbo. Št. 01/3-4320/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
253.
Na osnovi 1. točke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborh (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 59. člena Statuta okraja Novo mesto, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdal
ODLOČBO
o izvolitvi sveta za industrijo in obrt
V	svet za industrijo in obrt se izvolijo: za predsednika:
Dolenc Luka, direktor tekstilne tovarne Novo m. za člane:
Cigoj Henrik, upravnik Vodovodno inštalaterskega podjetja Novo mesto
Lakner Ivan, direktor podjetja »Belt« Črnomelj Šmid Stanko, direktor podjetja »Novoles« Novo mesto
Kočevar Ivan, direktor SGP »Pionir« Novo mesto Rolih Anton, direktor podjetja za vzdrževanje prog, Novo mesto
Simonič Ludvik, direktor obrata Telekomunikacije Šentjernej
Knaflič Anton, ključavničar Novo mesto Ahačič Marjan, direktor podjetja »Belsad« Čr-1 nomelj.
Svet za industrijo in obrt opravlja zadeve s področja industrije, rudarstva in obrtništva.
Člani sveta se o izvolitvi obvestijo s to odločbo.
Št. 01/3-4321/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
254.
Na osnovi 1. tcčke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 59. člena Statuta okraja Novo mesto, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdal
ODLOČBO
o izvolitvi sveta za urbanizem in komunalne zadeve
V	svet za urbanizem in komunalne zadeve se izvolijo:
za predsednika:
Andrijanič Boris, upravnik lekarne Novo mesto
za člane:
Rolih Anton, direktor podjetja za vzdrževanje prog Novo mesto
prof. Jarc Janko, upravnik Dolenjskega muzeja Novo mesto
Lapajne inž. arh. Miloš, direktor Projektivnega podjetja Novo mesto
Banovec inž. Franc, uslužbenec Gradbenega podjetja Črnomelj
Pirnat Ivan, direktor podjetja »Elektro« Novo m.
Hegediš inž. Jože, uslužbenec sekcije za vzdrževanje cest
Pahulja Blaž, Črnomelj, d'rektor Gradbenega podjetja
Sedej Vili, direktor podjetja Elektro — obrat Črnomelj.
Svet za urbanizem in komunalne zadeve opravlja zadeve iz področja gradbeništva, urbanizma, stanovanjske izgradnje in komunalnih zadev.
Člani sveta se o izvolitvi obvestijo s to odločbo.
Št. 01/3-4323/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
255.
Na osnovi 1. tcčke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) i° 59. člena Statuta okraja Novo mesto, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdal
ODLOČBO
o izvolitvi sveta za trgovino, gostinstvo in turizem
V	svet za trgovino, gostinstvo in turizem se iz" volijo:
za predsednika:
Kolenc Milka, direktor Trgovskega podjetja »Rog« Novo mesto
za člane:
Kobe Franc, direktor Trgovskega podjetja Metlika
Kos Franc, direktor Trgovskega podjetja Črnomelj
Pintar Rudi, direktor hotela »Metropol« Novo n1.
Kečkež Viktor, upravnik Zdravilišča Dol. Toplice
Malič Niko, Vinica, odbornik zbora proizvajalcev
Klinar Martin, sekretar podjetja »Belsad« Črnomelj
Cvetkovič Jože, direktor Zadružne mlekarne Novo
mesto.
Svet za trgovino, gostinstvo in turizem opravlja zadeve iz področja blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
Člani sveta se o izvolitvi obvestijo s to odločbo.
Št. 01/3-4322/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
256.
Na osnovi 7. točke sklepa o organizaciji javne cest-Ue službe v okraju Novo mesto z dne 6. februarja 1953 št. 1-1641/1-53 in 6. točke 67. člena Zakona o 0krajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) ter 6. točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956
sklenil :
1.	Razreši se funkcije predsednika okrajnega cest-i uega odbora Bele Vinkota, Novo mesto, odbornika zbora proizvajalcev, ker je prevzel službo v administraciji ljudskega odbora.
2.	Za predsednika okrajnega cestnega odbora No-v° mesto naj se izvoli Murn Alojza, Podgrad, odbor-uika okrajnega zbora Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Člana odbora se o gornjem sklepu obvestita.
Št. 01/3-4332/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
257.
Na osnovi 141. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 7. člena Uredbe o izdelavi in potrditvi investicijskega programu (Uradni list FLRJ, št. 5-56/54) in predpisov za-°ha o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih od-borov( (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55), je Okrajni ‘ludski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odborni-°v cbeh zborov dne 26. maja 1956
sklenil :
K Razreši se funkcije predsednika komisije za revizijo investicijskih programov inž. Sodnika Dušana, odbornika zbora proizvajalcev, ker se je preselil.
2. Za predsednika komisije za revizijo investicij-* 'h Programov se izvoli Novšak Ivo, direktor zavoda Za Planiranje Okrajnega ljudskega odbora Novo
mesto.
člana komisije se o gornjem sklepu obvestita.
Št- 01/3-4329/1.
N Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
258.
Na osnovi 142. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 51. člena Statuta okraja Novo mesto, na predlog Zavoda za statistiko LRS z dne 26. aprila 1956 štev. 4/57, Okrajni ljudski odbor Novo mesfo na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdaja naslednjo
ODLOČBO
o imenovanju komisije, ki bo izvršila izračun narodnega dohodka privatnega sektorja kmetijstva
1.
V	komisijo za izvršitev izračuna narodnega dohodka privatnega sektorja kmetijstva se imenujejo:
za predsednika:
Belopavlovič Niko, podpredsednik OLO Novo mesto za tajnika:
Brumat Ivan, direktor Zavoda za statistiko OLO Novo mesto za člane:
Falkner Stane, šef uprave za dohodke OLO Novo mesto
Lovko inž. Lojze, okrajni agronom Banovec inž. Matija, referent za kmetijstvo pri Zavodu za planiranje OLO
Porenta Viktor, referent za kmetijstvo in gozdarstvo pri Zavodu za statistiko OLO.
2.
Komisija prične z delom takoj. Vsa navodila .n obrazci so pri referentu za narodni dohodek Zavoda za statistiko OLO Novo mesto.
Št. 01/3-3771/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
259.
Na osnovi '2. in 8. člena Uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 30-252/53) in 5. točke 76. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 na predlog Sveta za zdravstvo in socialno politiko izdaja
ODLOČBO
o imenovanju upravnega odbora Reševalne postaje Novo mesto
V	upravni odbor Reševalne postaje Novo mesto se za dobo 1 leta imenujejo naslednji tovariši:
Jamnik Franc, uslužbenec Reševalne postaje Adam Zora, uslužbenka Zdravstvenega doma Novo mesto
Strugar Jože, šef mehanične delavnice Pionir Novo mesto	>
Prijatelj Darko, uslužbenec tajništva za notranje
zadeve OLO
dr. Šavel j Tone, zdravnik Splošne bolnišnice Novo mesto
Gros Tone, uslužbenec Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto.
Upravnik Reševalne postaje Novo mesto je po svojem položaju član upravnega odbora.
št. 05/2-3738/2.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
260:
Na osnovi 2. točke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 6. točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdaja
ODLOČBO
o imenovanju načelnika tajništva za finance
Za načelnika tajništva za finance Okrajnega ljudskega odbora Nevo mesto se imenuje Falkner Stanko, davčni inšpektor, dosedanji šef Uprave za dohodke OLO Novo mesto.
št. 01/3-4325/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO : Franc Pirkovič 1. r.
261.
Na osnovi 2. točke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in
6.	točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto ter v soglasju s svetom za zdravstvo in socialno politiko LRS, izdaja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na
7.	skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956
ODLOČBO
o imenovanju načelnika tajništva za delo
Za načelnika tajništva za delo Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se imenuje Kebe Ludvik, pristav, dosedanji sekretar Okrajne uprave za gozdarstvo Novo mesto.
št. 01/3-1493/1.
V	Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
262.
Na osnovi 2. točke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 6. točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbor-n:kov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdaja
ODLOČBO
o razrešitvi šefa in o imenovanju vršilca dolžnosti šefa okrajne posredovalnice za delo
I.
Razreši se dolžnosti šefa posredovalnice za delo Plaveč Jože, tehnični sekretar SZDL Novo mesto.
II.
Za vršilca dolžnosti šefa okrajne posredovalnice za delo se imenuje Redek Rudi, referent posredovalnice za delo Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Št. 01/3-4330/1.
V Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
263.
Na osnovi 2. točke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 6. točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdaja
ODLOČBO
o imenovanju šefa Katastrskega urada v Trebnjem
Za šefa Katastrskega urada V Trebnjem se imenuje Šipek Ivo, geometer pri dosedanjem Katastrskem uradu Novo mesto.
Št. 01/3-4326/1.
V Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO : Franc Pirkovič 1. r.
264.
Na osnovi 2. tečke 67. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 6. točke 27. člena Statuta okraja Novo mesto in v soglasju z Državnim sekretariatom za notranje zadeve LRS, Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 7. skupni seji odbornikov obeh zborov dne 26. maja 1956 izdaja
ODLOČBO
o imenovanju sodnika za prekrške Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto
Za sodnika za prekrške Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se imenuje Radisavljevič Velibor, dosedanji sekretar SGP »Pionir« Novo mesto.
Št. 01/3-4327/1.
V Novem mestu, dne 26. maja 1956.
Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI
265.
BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1955 podjetja hotel »Metropol« Novo mesto
AKTIVA	Naziv postavke	
A- Osnovna in izločena sredstva	
Osnovna sredstva Izločena sredstva in druga investicij-	14,632.219
ska sredstva	1,530.097
Obratna sredstva	
Skupna obratna sredstva Sredstva v obračunu in ostala aktiva	1,791.965
Kupci in ostale terjatve	4,301.300
Ostala aktiva	13.630
Finančni uspeh	
Razdeljeni dobiček	733.808
Skupaj 23,003.019
Naziv postavke	PASIVA
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	14,018.884
Dolgoročni kredit za dokončane invest. 613.355 Razni skladi	1,530.097
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	610.000
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti	5,496.895
D.	Finančni uspeh
Dobiček	733.808
23.003.019
Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:	Direktor:
Nahtigal Pavla 1. r.	Zupanc Janez 1. r.	Pintar Rudi 1. r.
NEURADNI DEL
POROČILO
0 delu okrajne finančne inšpekcije v I. polletju L 1955
Okrajna finančna inšpekcija šteje od ustanovitve v začetku leta 1954 dalje le dva člana. Po sistemi-Zaciji službenih mest so predvideni za to službo 3 finančni inšpektorji, glede na težino posla in na raz-Sežnost terena, posebno sedaj po organizaciji novega okrajnega ljudskega odbora pa bi bilo potrebno za dobro uspešno izvrševanje te službe najmanj 5 finančnih inšpektorjev, saj je na teritoriju sedanjega OLO 3? gospodarskih organizacij socialističnega sektorja,
. finančno samostojnih zavodov in 9 družbenih organizacij. pri vgeh teh bi bilo potrebno vršiti redne in ^edne preglede in to ne samo po enkrat letno, am-Pak večkrat pri manjših in slabše organiziranih podrtjih vsakomesečno! Kljub nepopolnemu številu in-sPektorjev pa je inšpekcija le dosegla uspehe, ki se ^dno odražajo na čim urejenejšem računovodskem potovanju podjetij, ki postajajo z izjemo nekaterih ved-n° Pravilnejše in že skcro v celoti ažurno opravljajo Sv°je posle.
. V letošnjem letu je izvršila finančna inšpekcija 135 Rednih pregledov pri 315 gospodarskih organizacijah, 29 pregledov zaključnih (računov gospodarskih or-Sanizacij ip 17 pregledov finančno samostojnih zavo-°v. Pregledi v prvih mesecih letošnjega leta so bili snierjeni predvsem na tista podjetja, pri katerih se j® bMo bati, da ne bodo izvršila potrebnih predpriprav ^ sestavo zaključnega računa za leto 1954. Potrebno v 86 Pregledovala posamezna knjiženja ter razčlenje-^ analizirali materialni stroški, kamor so neka-
ra Podjetja bodisi vedoma ali nevedom vnašala iz-
datke, ki bi praviloma morala obremenjevati plačni sklad ah druge sklade, s katerimi podjetja samostojno razpolagajo. Preračunavali in analizirali so se plačilni skladi, pregledovali finansiranje in črpanje amortizacijskih, investicijskih in drugih namenskih skladov ter so se najdene napake in nepravilnosti odpravljale na licu mesta z odločbami. Istočasno se je vršila potrebna inštruktaža knjigovodij glede samega načina sestavljanja zaključnih računov, kar se je pokazalo kot uspešno in koristno ter so bili zaključni računi v glavnem pravočasno in pravilno sestavljeni.
Pregledi so pokazali vrsto napak in nepravilnosti, kršitve gospodarskih predpisov in razne finančne prekrške, ki so jih zakrivila podjetja ali posamezniki. Največ napak za kršitev predpisov zakrivijo manjša podjetja in zadr. organizacije, ki imajo slab, neizvežban knjigovodski kader, ki mu v mnogih primerih manjka osnovno, to je čut odgovornosti. Večja podjetja so v tem primeru boljša, ker so si znala poiskati dobre strokovne moči in jih bolje honorirajo. Manjša podjetja predvsem na podeželju pa se še vedno bore s kadrovskim vprašanjem in so dostikrat odvisna od začasnih honorarnih moči, ki so še slabo nagrajene in zato ne dajo podjetju tega, kar bi morali. Knjigovodski tečaj, ki ga je minulo zimo organiziral OLO ravno z namenom, da bi se usposobilo in izpopolnilo število knjigovodskih uslužbencev je le deloma izboljšal stanje glede kvalitete dela, ni pa zamašil občutne vrzeli glede potrebnega števila te vrste strokovnih uslužbencev. Ljudski odbori bodo morah vsekakor še nadalje iskati in usposabljati knjigovodski kader za naše gospodarske organizacije. Urejeno in pravilno vodeno knjigovodstvo, ki tekoče spremlja dejavnost podjetja in nudi ob vsakem času delovnemu vodstvu točno
finanoo sliko je brez dvoma temelj dobre delovne organizacije in predpogoj uspešnega razvoja podjetja. Ravno tako pa je neurejeno in neažurno knjigovodstvo največkrat' vzrok ne samo raznih finančnih prestopkov in prekrškov, marveč tudi slabega organizacijskega in gospodarskega razvoja podjetja.
Še en problem so odkrili pregledi in to je dejstvo, da se naši delovni kolektivi v podjetjih vse premalo seznanjajo s tekočimi gospodarskimi predpisi, zaradi tega ne delajo samo gospodarskih prestopkov in finančnih prekrškov, marveč škodujejo tudi podjetju samemu, še vedno so podjetja, ki mislijo, da bodo sama lahko investirala, končno pa mora njihove račune poravnati ljudski odbor. Uredba pa določa točno, kdaj in v kake svrhe se smejo rabiti ti skladi. Ker je delo izvršeno je postavljen ljudski odbor pred dejstvo, da poravna račune, ker jih podjetje iz skladov ne more (primer Mizarsko podjetje Topol na Mirni). Premajhno poznavanje predpisov in njihovo vsklaje-vanje z našo družbeno stvarnostjo je brez dvoma razlog, da se v naših podjetjih le počasi razvija pravi duh socialističnega samoupravljanja podjetij. Z izjemo nekaterih večjih podjetij, se organi delavskega sa-i moupravljanja vse premalo zavedajo svojih dolžnosti, ki jim jih je naložila družba in se nikakor ne morejo povzpeti preko mišljenja, da obstoja samoupravljanje samo v delitvi plač in dobička. Ne zavedajo se, da je bistvo samoupravljanja v dobrem skupnem vodstvu podjetja, ki mora težiti za tem, da vskladi svojo dejavnost v duhu uredb in predpisov in da daje skupnosti delež, ki ji gre po predpisih družbenih planov. Nezainteresiranost organov delavskega samoupravljanja se je ugotovila predvsem pri pregledu zaključnih računov, ker so delavski sveti največkrat odobrili zaključni račun to je obračun celotnega dela podjetja v enem letu, brez razpravljanja, ne da bi podrobno proučili vzroke uspehov in neuspehov posameznih obra-1 tov. Pri manjših podjetjih smo naleteli celo na primere, ko delavski svet o zaključnem računu sploh ni sklepal ter je bil le-ta predložen in odobren le od vodje podjetja in računovodje. Z vztrajnim opozarjanjem, da so delavski sveti in upravni odbori tisti, ki gospodarijo v podjetjih, se to stanje v letošnjem letu zbclj-šuje, vendar bo treba še mnogo truda, da bodo naša podjetja dosegla tisto raven, ki jo zahteva od njih socialistična družba.
Nepravilnosti, ki so se pokazale pri pregledih, izvirajo največkrat zaradi nepoznavanja predpisov, deloma pa tudi iz prezaposlenosti knjigovodskih uslužbencev. Tako je bilo ugotovljeno, da mnoga podjetja ne vcdijo predpisanih inventarnih knjig, nimajo naložene glavne knjige, nimajo overovljenih kartic in dnevnikov, kar vse opravičujejo s tem, da tega ne morejo izvršiti dasi so to sicer formalnosti, ki so pa strogo predpisane z uredbo. Pregled osnovnih sredstev je pokazal, da se le-ta nabavljajo često iz odobrenih sredstev, dasi bi bila možna nabava iz skladov, če bi se podjetje držalo predpisov, ki so v tem pogledu predvideni. Knjiženje osnovnih sredstev so dostikrat izvršena napačno, niso izvršeni odpisi teh sredstev, niti niso za to nastavljene tozadevne evidenčne kartice. V enem primeru je bilo ugotovljeno, da
St. 10
nabavljena osnovna sredstva sploh niso bila knjižena in zato podjetje ni plačevalo od njih nad eno leto do pregleda ne amortizacije, ne obresti na osnovna sredstva. (Mestna pekarija Novo mesto).
Predpisani predračuni amortizacije, ki se morajo predlagati banki, v nekaj primerih niso bili predloženi, zaradi česar je podjetje bilo v zaostanku s plačilom družbenih dajatev. V enem primeru ni bil knjižen izkupiček za prodana osnovna sredstva v korist amortizacijskega sklada, temveč je bil porabljen za obratna sredstva. Materialne stroške so podjetja rada skrivala pod izplačila za dnevnice, plače za tujo delovno silo, razne nagrade in darila, kar vse obremenjujejo pravilno plačilni sklad. Vse take primere je finančna inšpekcija odpraljala in urejevala z odločbami. Pri pregledu zaključnih računov je bilo potrebno največ popravkov pri izračunavanju rezervnega sklada, ker ga podjetje zaradi nejasnosti navodil niso obračunavala na pravilni osnovi povprečno odobrenih kreditov za obratna sredstva. Za izlcčena dotrajana osnovna sredstva ni bil odveden ne amortizacijski sklad, del še neodpisane vrednosti, zaradi česar se je moral zaključni račun popraviti (v Zdravilišču Dolenjske Toplice). Ob inventuri najdena dotlej še neevidentirana osnovna sredstva, so bila sicer zajeta v inventuro za leto 1954, ni pa bila od njih plačana ne amortizacija ne obresti c d osnovnih sredstev (Gozdno gospodarstvo Novo mesto). Materialne stroške je zaračunalo podjetje anuiteto za dolgoročni kredit (posestvo Dob pri Mimi), posojilo dano federaciji iz sklada za samostojno razpolaganje je podjetje po plačilu enostavno brisalo na tekočem računu in na skladu (Elektro gospodarstvo Novd mesto). Za izračunavanje plačilnega sklada iz dobička je bil vzet napačen procent po tabeli in to v škodo plačilnega sklada podjetja (Tekstilna tovarna Novo mesto). Take in podobne napake so se več ali manj pojavljale pri večini podjetij, kar je vse narekovalo korekturo in nov izračun dohodka ter novo ugotovljeno viš'no družbenih prispevkov in plačilnih skladov. Pregledi so tudi ugotovili, da nekatera podjetja niso imela potrjenih tarifnih pravilnikov glede na spremembe nastale med letom.
Vendar v teh primerih črpanje plačilnga sklada ni bilo pogrešno. V celoti pregledi niso pokazali izrazitih teženj po povečanju plačilnega sklada, nasprotno s° podjetja dajala še plačilni sklad iz dobička v sklad za samostojno razpolaganje zaradi investicijskih potreb za izboljšanje in napredek podjetja.
Družbene obveznosti pobira banka sama po začasnih obračunih podjetij tako, da glede tega pri podjetjih ni najti večjih zaostankov. Zaostanki se pojavljajo v glavnem pri prometnem davku, ker podjetja ne predlagajo banki redno 10-dnevno predpisanih poročil, niti sama pravočasno ne odvajajo tega davka. Pomanjkljivo je tudi evidentiranje valute, v nekaterih primerih, predvsem v zadružnem sektorju pa ni iz knjig°j vodstva razvidna niti analitična evidenca obveznosti po posameznih davčnih vrstah (KZ Trebnje).
Po veljavnih tarifnih pravilnikih za leto 1955 je posvetila finančna inšpekcija mnogo pažnje pravilnemu izračunavanju plačilnega sklada, pravilnemu določanju plač za predvidena delovna mesta, evidenci o postav-
tianju norm ter sestavi in sprejetju pravilnikov o primerjanju. V tej smeri je izvršila podrobno analizo Plačilnega sklada za leto 1954 in 1955 pri 4 podjetjih različnih panog in ugotovila, da so bile osnove za izračun plačilnega sklada za leto 1955 v glavnem pralno zajete. V parih primerih, ko se podjetja niso dr-i šala določene višine plač po tarifnih pravilnikih, niso bila predvidena, je odpravljala napake inšpekcija sporazumno s komisijo za plače (Kremen, Tekstilna tovarna).
V minuli dobi je izvršila finančna inšpekcija tudi Poseben pregled uporabe investicijskih sredstev, ki so jih dobila podjetja iz zveznih, republiških ali okrajnih kreditnih skladov ali pa so v ta namen porabila svoja sredstva. Pri teh pregledih ni bilo ugotoviti nepravilna ah nenamenskega trošenja teh sredstev, pač pa Se je našlo, da podjetja često vrše investicije predvsem iz lastnih sredstev brez zadostnih predpriprav, brez potrebnih načrtov in tehničnih predračunov. Ve-hkokrat pa tudi brez potrebnih finančnih sredstev, s čimer napravljajo težave sebi in drugim podjetjem, katerim ne morejo poravnati računov, s čimer rušijo Plansko disciplino v gospodarskem in finančnem poj Sledu.
Zaradi pomanjkanja strokovnega osebja je sodelovala finančna inšpekcija tudi pri raznih drugih poslih tako v pisarni kot na terenu. Udeleževala se je raznih komisij pri zamenjavah direktorjev in računovo-'hj. sodelovala je v likvidacijskih komisijah podjetij, Udeleževala se je strokovnih sestankov in konferenc sklicanih od strani zadružnih organizacij in zbornic. Terensko delo je bilo poleg inšpekcijskih pregledov Povezano v glavnem z inštruktažo računovodij in knjigovodij, ker so smatrali, da bo strokovna pomoč in usposabljanje tega osebja več prispevalo k zbližan ju Poslovanja v podjetjih, kot suhoparno kaznovanje Prekrškov, narejenih zaradi neznanja in nevednosti. Kljub temu pa je bilo vseeno potrebno poseči po kanskih merah v onih primerih in pri tistih organih Podjetja, ki so namerno in ponovno in po malomarnosti kršili predpise. V I. polletju je bilo izvršenih ^2 prijav za kaznovanje, od teh je bilo kaznovanih
z denarno kaznijo, 6 pa z ukori in opomini, ostali Pa so še v postopku. Javnemu tožilstvu je bilo prijavljenih 5 primerov zaradi kršenja predpisov o promet-davku pri nakupu motornih vozil od privatnikov, ki pa jih je le-to zaradi spremenjenih predpisov zvrnilo.
v Glavno delo finančne inšpekcije v prvem letu letošnjega leta je bil pregled zaključnih računov za et° 1954. Zaključni računi so bili pregledani v času
1- marca do 15. junija 1955 po posebnih 3-član-. jh komisijah, ki jim je predsedoval član finančne ‘Uspekcije ali revizor uprave za dohodke. Pregledanih ^ bilo skupno 154 gospodarskih organizacij in to 17 Z industrije, prometa in gradbeništva, 20 trgovskih Podjetij, io gostinskih podjetij, 7 kmetijskih in
"Zdnih gospodarstev, 50 obrtnih podjetij, 13 komu-g uih podjetij in zavodov, 32 kmetijskih zadrug ter
b°djetij v likvidaciji.
Iz analize zaključnih računov, ki še ni dokončana in ki ne zajema kmetijskih zadrug povzamemo naslednje :
Osnovnih sredstev imajo vsa podjetja: v skupni vrednosti	2,957.296 din
odpisana so v skupnem znesku 1,405.205 din tako, da znaša sedanja vred. še 1,552.091 din
Izračunano v procentih znaša sedanja vrednost osnovnih sredstev 52,5 odst., odpisi pa 47,5 odst. To kaže, da so osnovna sredstva naših podjetij že skoro za 50 odst. dotrajala in da bodo potrebne v doglednem času za redno poslovanje podjetij precejšnje investicije.
Celotnega dohodka so dosegla podjetja:
din
v letu 1954 skupno	5,804.197
od tega odpade:
na materialne stroške	3,461.040
na amortizacijo	194.102
stalni prispevek družbeni skupnosti 369.319 na obračunske plače	s socialnim zav. 832.349
na dobiček	953.463
izgube pa so znašale v celoti	6.076
Iz dobička so podjetja namenila v sklad za plače 63,562.000 din, v sklad za samostojno razpolaganje pa 73.124 din.
Izgubo so izkazala naslednja podjetja;
din
Kmetijsko posestvo Dob Kmetijsko posestvo Klevevž Kmetijsko posestvo Šentjernej Kmetijsko posestvo Struga Kmetijsko posestvo Trška gora Trgovsko podjetje Mirna Trgovsko podjetje Dol. Toplice Gostinsko podjetje »Čaven« Čevljarsko podjetje Škocjan Čevljarsko podjetje Mokronog
1,161.000
1.533.000
767.000
17.000
1.872.000
142.000
120.000
209.000
149.000
87.000
Od 32 Kmetijskih zadrug je bilo aktivnih 29, ki so izkazale skupno 28,606.000 din dobička. Tri pa so izkazale v zaključnem računu izgubo v skupnem znesku 1,394.000 din.
Celotna slika zaključnih računov za leto 1954 je bila neprimerno boljša kot v prejšnjem letu tako, da lahko trdimo, da je v tem pogledu administracija in računovodstvo pri podjetjih napravilo znaten korak k izboljšanju.
Novo mesto, dne 6. oktobra 1955.
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik šorn Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245.