v« ^vltl rrejeaui »§lj»: Z» oelo leto predplačin 15 gld., la pol leta 8 jld., la četrt leu 4 rld., za en mesec 1 rld. 40 kr. T •iulnlatnteijl prejeman relJA: Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za četrt leta I rM., xa en meiec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maiečnino prejema opraTmitvo (adminiitraeija) in ekipedicija, Semeniske ulice it. 2, U., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsU: 8 ki., 6e se tiska enkrat; 13 kr že se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, iiviemai nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. OS. V Ljutljani, v suboto 26. aprila 1890. Letnili XVIII. Državni zbor. z Dunaja, 25. aprila. Podpora za Kranjsko. Prvi predmet današnjega dnevnega reda je bil načrt zakona glede državne podpore za Kranjsko, Goriško in Ceško. Pri tej priliki govoril je poslanec Klun o veliki bedi na Kranjskem in dokazoval, da znesek 25.000 gld., ki se privoljuje s predloženim zakonom, ne zadostuje, ker ni v nobeni primeri z velikostjo škode in z obilnim pomanjkanjem, ki ga ljudje trp^. Priporočal je torej, naj zbornica pritrdi resolucij', katero je dr. Tonkli sprožil v budgetnem odseku, in ki vladi naroča, naj za deželo Kranjsko poleg dovoljenih 25.000 gld. po potrebi dovoli še večji znesek. Nekaj jednakega sta priporočala za Češko poslanca Krepek in Tausche, iu vladni zastopnik je tudi v zbornici, kakor že prej v budgetnem odseku naznanjal, da se to zgodi. Razpravam poslanca K lun a sta se pridružila tudi poslanca dr. Ferjančič in dr. P oklu k ar, ki sta za njim govorila in ga krepko podpirala. Pri glasovanji je obveljal predloženi zakon z omenjeno resolucijo vred. Oelo obravnavo Vam pošljem jutri po stenografičnem zapisniku, da dobe naši rojaki celi pregled, kako so se njih poslanci potegovali z4nje. Imuniteta poslancev. Zatem je brez ugovora obveljal predlog imunitetnega odseka, da se ne privoli v sodnijsko preiskavo proti poslanca Nabergoju, o kateri sem že obširno poročal. Ker je te dni državno sodišče v nekem posebnem slučaji razsodilo, da sodišče sicer ne sme prijemati poslancev, pač pa politične oblasti, izročil je poslanec dr. Fuchs včeraj samostaleu predlog, katerega so podpisali vsi pričujoči poslanci z desnice in levice, in v katerem naročajo imunitetnemu odseku dotični zakon glede imunitete poslancev tako spremeniti, da bodo poslanci obvarovani pred vsakaterim preganjanjem. Ta zakon je v prvem branji takoj obveljal in bil izročen imunitetnemu odseku, ki ga gotovo še te dni reŠi. Budgetna razprava. (8. in 9. dan.) Včeraj je bila po dolgi obravnavi rešena potrebščina za policijo. Policijski vodja Kraus odgovarjal je včeraj na strastne napade poslancev Krona-wettra in Pernerstorferja in dokazoval, da policija nikogar ne preganja brez vzroka. Govorili so še Ozarkievvicz, Exner, Hevera, Turk, Struskiewicz in dr. Herbst; potem je obveljal že zadnjič imenovani znesek; resolucija Herbstova, naj se razveljavijo izjemni zakoni, pa je bila z ozirom na nevarne čase in na gibanje delavcev odklonjena. Ravno tako je obveljal znesek 4000 gld. za policijo v Dalmaciji in za posilni delavnici na Češkem pa 100.000 in 10.000 gld. Ceste in vodne stavbe. Na vrsto so prišli troški za državno-stavbene urade v znesku 1,136.610 gld. in 39.000 gld., potem pa troški za državne ceste v skupnem znesku 4,890.690 gld., pri katerih je dr. Tonkli v imenu slovenskih poslancev obširno govoril o cestah na Goriškem in Kranjskem, ter vladi priporočal, kaj naj" tu in tam stori. Govor Vam priložim po stenografskem zapisniku. Danes se nadaljuje razprava o vodnih stavbah, o katerih govori grof Wurm-b r a n d. Potem pride na vrsto deželno-brambovsko ministerstvo, katero utegne biti danes dovršeno. Za njim se prične razprava o učnem ministerstvu, ki pride pa najbrže še le jutri na vrsto. Pri centralnem vodstvu pride vsled posebne sreče pri žrebanji prvi na vrsto poslanec Klun; pri drugi točki pa govori tudi poslanec Nabergoj. Kaj treba storiti.^ Bliža se 1. maj, druga leta z veseljem, letos s strahom pričakovan. Ali je ta strah opravičen? Gotovo. Kdor ima oči, da gleda in ušesa, da posluša, ta je že spoznal, da imajo delavci res zadosti moči in zadosti dobre organizacije, da vso Evropo naenkrat iznenadijo. Ali bodo vse pobili in požgali in razdjali? Letos še ne. Zakaj mnogo je še tacih, ki se jim to studi in ne bodo hoteli pomagati nekaterim fanatikom in potem ima vlada še zadosti zanesljivo vojsko, ki kmalu napravi mir. Torej nekoliko previdnosti iu srčnosti in 1. maj bo minol, kakor druga leta. S tem pa stvar ni rešena, to vidi vsakdo. Vojaki štejejo že dandanes med seboj dobro tretjino tacih, ki so ali sami socijalisti, njihovi otroci, ali pa vsaj ž njimi čutijo. Ker socijalizem povsod raste, mora dosledno rasti tudi v vojski, in prvi dan, ko imajo gotovost, da je njih število pri vojski večina, bo pa vsak upor zastonj. Poznamo iz lastne skušnje, kako stroga je disciplina pri vojski, a ker visi le na materijalni sili, ne sega dalje kot ta. Kadar ne bodo vojaki več hoteli braniti na povelje lastnine državljanov proti delavcem, potem je vsa prosta, kakor v srednji Afriki. Kdaj bo to? Tega ne v^mo natanko. Ce bo mir na zunaj, utegne se vleči še več let; če pride vojska, je pa prej mogoče. Ali se ne dil odvrniti strašno hudo, katero čaka svet? Dd se odvrniti. Od vsega hudega, reši nas o Gospod! to je ena pot k rešitvi. Druga pa je, da vsak sam prime za orožje in brani, kar ima. Ne mislim na meč in puške, ampak na besedo, dejanje in vpliv, ki ga ima vsakdo doma iu v občini, v deželi ali v državi. Vsi kot en mož se vzdignimo in tirjajmo, da nas naši varuhi — ki jih drago plačujemo — res LISTEK. Kritiška pisma. XX. Krivico bi nam delal, ki bi trdil, da Slovenci nimamo pojma o domači zabavi in politični vzajemnosti, katero Nemec imenuje „angeborene Ge-mathlichkeit uad politische Reife". Zadnji volilski shodi in osobito volitve mestnih starašin ljubljanskih so nas prepričale, da se mi ljubljanski volilci vseh razredov ljubimo po starodavni „slovanski navadi" in da žrtvujemo, ako je treba, noči in podplate po vegastih stopnjicah v podstrešna stanovanja do starih ženic in roke podajamo postrežnim prodajalkam ob vežnih stežajih, ako zahteva čast slovenske solidarnosti. Pokazati hočemo namreč, koliko nas je, odkar so se mnogi iz nemške kože prelevili v pristne narodnjake in nemška gospoda več ne gospoduje na starodavnem mestnem ^rotovžu", ter da ne zarjavi stara naša pravda v prahu ljubega miru. To je bil ,hec", rekel je mencaje si roke možiček, kateremu se je obraz svetil v „]uči napredka", ko je staremu svojemu prijatelju potiskal klobak čez ušesa, ds ga je pokrivala „ nazadnjaška tema". Bil je boj nekrvavi, v katerem je palo na vsaki strani pet mož. Liberalci so napeljali na svoje nasipe najtežje topove, vlite po najnovejših iznajdbah v „Narodovi" tovarni. Žveplo in jeklo je letelo na konservativno trumo, katero so pokrivali temni oblaki nepredirnega dima. Slavno je zmagala luč, Ljubljana je rešena teme. Najbolj zanimivo pa je, da se je pri tej praski zbrusil „narodov brus", akoravno ga na vso sapo vrti slavni slovenski Krpan z nenavadno slovensko požrtovalnostjo in doslednostjo ter neumorno množi naše slovstvo z nedosežnimi umotvori. Muogo nezgode preti radi tega razsvetljeni Ljubljani, osobito volilcem tretjega razreda, zakaj upati smemo, da se bode junaško maščeval vrtilee ob brusnici nad svojimi nehvaležnimi nevolilci ter jih obdelal do prihodnjih volitev, ker so ga£letos iz usmiljenja spremili k odborniškemu pogrebu. V večji meri se kujejo brusijade na širokem Dunaju. Tu se tešejo stari iu mladi Cehi, obdelujejo ministri od glave do pete, vihajo rokave debeli in suhi, sučejo kopje dosluženi vojaki in rezervisti,, ki še niso skušali smodnika. To je še večji „hec" v bran domovine in starih pravic, ki so zapisane na telečji neustrojeni koži. Koliko prijetneje bi bilo za naša dolenjska ušesa, ko bi gospodje stopili v krog ter zavrtili državni brus, za kateri se po dolenjskih brdih nabira pesek in kamenje, kajti vrtil se je doslej le po naših glavah iu praznil mošnjice. Bojimo se, da že umira nenadno upihana že-leznična žarjavica, katera morda zopet oživi pred bodočimi državnozborskimi volitvami. Ker že govorim o dolenjski železnici, drznem se nasvetovati slavnemu konzorciju, ki polaga temelj zlati dolenjski bodočnosti, naj vreže železnične črte od razsvetljene Ljubljane do Kobiljeka in Brezovega Dola, od Blata do Žabje Vasi, od Lisca do Kuma, da bode vsakdo lahko pred pragom svojim sedel na lukamatijo. Potem bodo še pozni rodovi svojim dobrotnikom vzidavali marmeljnate plošče z zlatimi črkami. Naposled moramo še zabeležiti pomenljivo slav-nost narodne sprave naših naprednjakov s sorodnimi jim Nemci in nemčurji o zadnjih volitvah. Zdaj vsaj vemo, kdo narod izdaje, kri zatajuje in sovraži zjedinjeno Slovenijo. Zdaj smo se prepričali, komu velja v prvi vrsti svarilni izrek rimskega pesnika: „Hic niger est, hunc tu. Romane caveto". Začasno nas tolaži misel navzlic vsem smeš-nostim, katere imenujejo lučnjaki ^slavno zmago", da se v kratkem sozida tudi pri nas „via trium-phalis" , skozi katero bodo nazadnjaški slovenski mračnjaki pošiljali vse svoje prezaslužne može tja, kjer poper raste — ne —, kjer jih čaka ,otium cum honore" in sladka pa mirna zavest, da so »klerikalai" hidri porezali vseh sedem glav. Psevdonim. Političen list za slovenski narod. tudi varujejo, da se resno lote rešitve soeijalnega vprašanja, vlada pa naj izvršuje strogo vse postave, ki so na korist Mlt««t in mfelih utetbikof, iiovor poslanca ^ukljeja v državnem zboru dne 19. ipril« 1.1. (Dalje.) Obrnen m sedaj k političnemu dela svojefi govora ia pričnmli • Mko - aenoiko spravo, ki j« takorekoi pieoe Ae rmstance bn^getne ^ bate. Smem poudarjati tudi v imenu svojih slovenskih tovarišev v zbornici, da na nasprotujemo spravi in srčno želimo miru med narodoma, ki bivata v lepi češki domovini. (Dobro! Dobro! na desnici.) To moramo storiti na korist avstrijske države (Dobro 1), to storimo tudi v narodnostnem oziru. Ponavljam, na korist avstrijske države, in se strinjam z mnogimi predgovorniki. Vsiljuje pa se vprašanje: Kako pa naj obstoji država, kako se razvija, kako upira gibanju in viharjem prihodnjosti, ako se ne zjedinimo o narodnostnem vprašanji ter ue končamo tega prepira? Gospoda predgovornika dr. pl. Plener in dr. Stein-wender sta z vso pravico včeraj opozarjala na socijalno vprašanje. Vsi čutimo, da vre. Zdi se mi, da porodni popadki novega družbenega reda napadajo socijalno telo. Socijalno vprašanje se širi in država ima resno nalogo, da se loti rešitve tega vprašanja. Kako pa bode to mogoče, ako oni možje, ki zastopajo politično moč v državi, le na to mislijo, kar razdružuje, in na to pozabljajo, kar druži? (Dobro!) Rečem pa tudi, da v narodnostnem oziru želim konca narodnostnih nasprotij in prepirov. Ne more se mi ugovarjati, da pošteno ne zastopam stvarij svojega naroda. Narodnostnemu boju se ne umaknem, kjer se mi zdi potrebno; toda nočem ga grand m('me, in prepričan sem, da uničujemo mnogo moči v narodnostnem boji, katero bi po pošteni spravi mogli porabiti na drugih poljih z mirnim in pozitivnim delom. (Dobro!) Ako se nam posreči, da dosežemo tako spravo, mnogo močnejše bode naše gospodarsko in duševno življenje. Korist bi bila ua vseh straneh; toda pogoj je, da se doseže poštena nagodba. Kar se tiče češke sprave, je moja misel, da je potrebna; vendar pa 80 vzroki, ki utegnejo ovirati njeno izvršitev, njeno trajnost. Nočem kritikovati malo primerne vladne politike na Češkem, osobito nasproti Mlado-Čehom. Dovoljujem pa si označiti svoje stališče nasproti besedam g. poslanca za Rovdnico. Poslanec dr. Gregr je skušal dokazati, kako škodljiva bi bila češka sprava koristim njegovega naroda. Pečal se je mnopo v govoru i državnim pravom; odgovor je že dobil, dostaviti hočem le še kratko opomnjo. Znana je beseda Mirabeau-a, ko so zasmehovali Robespierra, čegar poznejšo veljavo še nihče ni slutil. Rekel je o njem: „Ta mož veruje, kar govori." Naravnost priznam, da sem pazljivo poslušal g. dr. Gregra. Spoštujem njegovo nenavadno govorniško nadarjenost, toda nisem dobil prepričanja, da on tudi veruje to, har je govoril o državnem pravu. Pri tej priliki je rabil citat, kar se večkrat zgodi v pripravljenih govorih. Ta citat pa ni bil na pravem mestu. V zvezi s češko spravo je rabil pesnikove besede: „V mrzlih srcih zmrzuje zvestoba". Ponavljam te besede, in zato mi bodete odpustili oseben spomin. Prihodnje leto bode četrt stoletja, ko sem kot mlad vojak prvič stopil na češka tla. Videl sem Češko leta 1866 za časa nesrečne vojske in pozneje ob pruskem zasedenji. Spominjam se še dobro onega časa, kar je naravno. Toda našel sem toliko dokazov srčne udanosti in zvestobe cesarju in državi med češkim narodom, da odločno povem gosp. dr. Gr^gru, da v srcu češkega naroda udanost državi in vladarski hiši nikdar ni in nikoli ne bode padla do ledišča. (Živahna pohvala na desnici.) Gospod poslane dr. Gregr se je tudi pritoževal — ne vem, ali je to zahvala ali očitanje — da niso povabili Mladočehov k obravnavam. Z mnogih strani se graja napaka, celo staročeški listi so zadnje dni tega mnenja. Dozdeva se mi, da bi bilo to brezvspešno. Mladočeška stranka je preveč bojevita — nemir je njen oživljajoči element —; ne bi dovolila sprave, ker bi sama sebi izpodkopala obstanek. (Poslanec Saliišek: Tako je!) Gosp. dr. Gr^gr trdi, da je češko-nemška sprava za češki narod neizmerna škoda, poguba. Gosp6da moja! Dovolite, da izpovem našo misel. Nasprotje med Staro- in Mladočehi j« že davno več, kakor le domač prepir. Vsi g% ItUftio. Akoravno ttko na-tairffeo ae poMMn čeMtih razm«« kakor foepodje iz Ceika, vendar vidiAe stvari il daljav« mnoge IMogo jasneje in batj Mpristransko, kakor marsikdo, ki živi v tej hot»atlji in prepiru. Gospoda dr. Gregra, ki češko nemško-nemško tlMrive imenuj« pactum leonimm in trdi, da imajo t« Kemci do« biček, C^i pa ifub«, vfMtČam naravBost, ali je on te mišli, ^a W bili Nem« pred 12 ali 15 leti podpisali te spravne točke? (Poslanec baron Hackel-berg: Nikoli!) Prepričan sem, da nikoli! Tedaj ste še upali, da obdržite gospodstvo na Češkem; tedaj ne bi dovolili razdelitve neiidejkomisnega veleposestva v posamezne volilne okraje; tedaj ne bi priznali, da to vprašanje ne spada pred državni, temveč pred deželni zbor češki. Danes pa so stvari drugačne, in trdim, da so se Nemci vsled sprave odpovedali gospodstvu na Češkem in da Cehi ne bodo več videli nemške večine v deželnem zboru. In kaj za nas to pomeni, vsi dobro v^mo. Vsaka prememba na našo škodo se je pričela z nemško večino v češkem deželnem zboru. (Res je! na desnici.) Priznam, da ta sprava utegne ovirati razširjevanje češkega življa, toda trdna postojanka v obrambo vsled sprave, zagotovljeno ozemlje je tolika pridobitev, da smemo višje ceniti to pridobitev nego zgube, ki so seveda tudi v tej pogodbi. Pa postavimo se na stališče dr. Gregra in pritrdimo mu, da imajo Cehi le zgubo od te sprave. Potem pa vprašam: Kdo pa je temu vzrok? (Prav dobro! na desnici!) Kdo pa je pripomogel k temu položaju, ki je rodil spravne obravnave in njih posledice? (Prav dobro! na desnici.) Ali je nedolžna ona stranka, ki je rahljala disciplino v češkem narodu ravno v trenotku, ko je nasprotna stranka pokazala vzgled občudovanja vredne izurjenosti? (Dobro! Dobro! na desnici.) Ali gospodje ne pre-vidijo, da je vera v avtoriteto za vsak narod potreba, in da so napačno postopali, ke so v narodu iz^odkopavali vero v veljavo moža v trenotku, ko je ta vera bila zagotovile vspeha? (Pohvala na desnici.) V trenotku, ko je treba skupne narodove moči, ko se nihče ne bi smel odtegniti, so pričeli napadati v socijalnem oziru važno vrsto, dočim je nasprotnik zbiral svoje vrste k napadu. (Prav res! na desnici.) To so naše sodbe, izliv mojega prepričanja. Tudi obliko zagovarjam, ker se strinja z mojo, morda ostro individualnostjo. A kar se tiče stvari, zatrjujem gospodom iz Češke, da se vsa slovenska delegacija državnega zbora v tem oziru strinja z menoj. In gospoda moja, imamo pravico, da uas priznate kot najzvestejše in zanesljivejše zaveznike češkega naroda. (Pohvala na desnici.) Stopimo korak naprej. Mladočeško gibanje je marda danes na Češkem močnejše. Mogoče je, in jaz upam, da se bodo stvari obrnile in da bodo na Češkem trezneje presojali in pomišljali. Ne verujem, da bi mladočeška opozicija bila nevarna Češko-nemški spravi. Toda, gospoda, na nekaj Vas opozarjam. Mir se tudi na Češkem ne bode ohranil, ako bode omejen le na to deželo. (Poslanec dr. Ferjančič: Tako je!) To je nemogoče. Preslabo bi sodil življenja moč v češkem narodu, ko bi mishl, da bodo Cehi malomarno gledali, kako so godi njihovim sorojakom na Moravskem in v Sleziji. Bilo bi nesmiselno, ko bi na eni strani volilni red na Češkem postavili na pravične podlage, na drugi strani pa mirno trpeli čudovitost, da je isti narod v sosedni moravski deželi, kjer ga živi tri četrtine, pod gospodstvom manjšine, ki ima le 25 odstotkov prebivalstva. (Prav dobro! na desnici.) (Dalje sledi.) Politični pregled. v Ljubljani. 26. aprila. J%*otran|e dežele. Delegacije. Dunajski listi poročajo, da se delegacije snidejo dne 6. junija. Praška ,Bohemia" dostavlja, da so češki poslanci nemškim sodeželanom ponudili kompromis, in da ga bodo Nemci sprejeli. Ogerska. Naučni minister grof Csakj je dne 10. t. m. poslal grško-katoliškima škofoma v Velikem Varadinu in Szamos-Ujvaru naredbo, v kateri se sklicuje na postavo izl. 1879 o pouku v madjarskem jeziku na učiteljskih pripravnicah ter zahteva, naj imenovana cerkvena dostojanstvenika delata ua to, da si bodo učitelji toliko priučili madjarščine, da bodo lahko poučevali v tem jezika. Naučna uprava je nekda opazila, da postava doslej ni imela povoljnega vspeha. Naučni minister cahteva dalje, naj s« i« «nin t4(llopolnot&a zmožni v b«M4i in plnvi. Tnai^« držar«. ItaUJa. Zbornica je zopet ^iMa svoje delo in sicer bajprvo obravnav* o ptvftčnnu poštarstva iu briejtvstva. Poslane« OdesoaltiM je is^eloval mitiisterekega predsednika Cris^k, iM MMfeerava vlada sprejeti |»o«Utao sklepe bertUnk« kvifbrence glede na delavsko vprašanje. — Kakor se poroča v „Pol. Corr." iz Rima, utegne se pred nekimi dnevi v senatu pričeto posvetovanje o postavnem načrtu z ozirom na dobrodelne ustanove završiti v jednem tednu. Kar je senatna komisija zboljšala na zakonu, potrjeno je od vlade in ne moti temelja zakonom. Iz senata pride v nekaterih točkah popravljen in prenarejen predlog v poslaniško zbornico nazaj, katera bode sprejela zakon vsekako že pred poletnimi počitnicami. Nemiija. Mnogo se je že pisalo po listih o nameravanem potovanji cesarja Viljema na Rusko, a kedaj nastopi cesar potovanje, ni se poročalo. Temu v pojasnilo pišejo ruski listi, da je obisk nemškega cesarja določen in pride namreč meseca julija v Peterburg. Natančneje o tem piše .Graždanin" in sicer: Cesar Viljem bo ostal v Rusiji tri cele mesece in s; ogledal pred velikimi vojaškimi vajami na Poljskem razven Peterburga tudi druga večja ruska mesta, kakor: Moskvo, Kiev, Vilno m Varšavo. Cesar bode imel seboj obilo spremstva; spremljali ga bode namreč: državni kancelar Caprivi, maršal Blumenthal, princ Jurij Sakski, princ Albert Pruski, veliki vojvoda Badenški, vojni minister general Verdy Duvernois, predsednik generalnemu štabu Waldersee in mnogo druzih vojaških dostojanstvenikov. — Iz Friedrichsruhe se poroča, da hoče knez Bismarck ostati v prijaznih razmerah s Caprivijem. Sedanje Bismarckovo glasilo „Ham-burgerNachrichten" pišejo o tem mej drugim to-le: Ker hoče prostomišljaški list vzbuditi sumničenje, da namerava knez Bismarck nasprotovati sedanjemu nemškemu kancelarju, moramo temu obrekovanju ugovarjati in konštatovati, da je knez Bismarck sam izrekel željo imenovanemu listu, naj bi se lepo ravnalo z državnim kancelarjem Caprivijem; kajti njegova naloga je težka. Knez Bismarck ga radi njegovih osebnih lastnosti visoko ceni, živi ž njim v prijateljstvu in želi, da pri tem ostane. — Pruska zbornica se bode posvetovala o proračunu; pri tej priložnosti se bode kancelar Caprivi predstavil tudi pruskim magnatom. — Kakor se poroča listom, nameravajo delodajalci renske provincije predložiti načrt postave, v zmislu katere naj bi se zabranjali delavski štrajki. Načrt je osnovan za one obrtnije in tovarne, v katerih se pripravlja premog, javna razsvetljava, voda ali katere pospešujejo javni promet. V teh obrtih morajo odpovedati delavci svoje pred dvema mesecema, torej ne več, kakor sedaj, pred štirinajstimi dnevi. Vsakdo, ki se bode obotavljal delati ali odložiti delo, kaznjevan bode z zaporom. Anglija. V angleški zbornici je predlagal v ponedeljek državni tajnik Balfour drugo branje o nasvetu nakupa irskih zemljišč, a Parnell ga je zavrnil rekoč: Vladen predlog je popolnem nezadosten. Ce Irci ne dovolijo in se jim ne dii pregled o uporabi denarja, oslabi nakupni nasvet irski kredit, dočim vživa le četrtina irskih najemnikov polajšanje za 20 odstotkov znižane najemščine, drugi bi pa morali plačevati veliko najemščino, kakor do sedaj, in navstala bi nova agitacija. Angleškemu davkoplačevalcu ne ponuja predlog nikake varnosti. Proti temu načrtu je predlagal Parnell, da naj posestnik zmanjša najemščino svojih najemnikov za, 30 odstotkov, a za to dobi posojilo od države v desetkratnem znesku 30 odstotkov, da izbriše na svojih zemljiščih vpisane hipoteke. Zmanšanje najemščine naj vživajo le oni najemniki, ki ne plačujejo na leto več nego 50 funtov šterlinga. Ta načrt bi veljal le 25 milijonov in končano bi bilo zemljiščno vprašanje, a vendar ne bi bil oškodovan angleški kredit. — Angleški državniki podajajo načrt za načrtom, kako bi pomagali ubogim Ircem. Kaj pomaga neizveden načrt? Ž njimi le mamijo in slepe uboge najemnike; zmerom obetajo, a nič ne dajo. Obljuba dolg dela. .Tapan. V imenovani azijski državi se prično postavodajne volitve meseca julija in sicer po naslednjem načrtu: Volilec mora imeti 25 let in v svojem volilnem kraji vsaj jedno leto stalno bivati. Volilno pravico ima vsak, kateri plačuje 25 dolarjev zemljiščnega ali 15 dolarjev prihodninskega davka. Glasovanje bode se vršilo javno; vsak volilec bode na volilnem listu zapisanega kandidata javno iz-ročil._ Izvirni dopisi. Slavnemu vredništvu .Slovenca". v Ljub Ijani. Na podlagi § 19. tisk. lak zahtevam gled6 na Članek Vašega lista št. 93 z dn6 24. aprila t. I. (Dalje Y prilogi.) Priloga 95. štev. »Slovenca** dn^ aprila i890. pod B»slo»om: »Duh Trstenjtko*" po „Ljo-ki jan skem Zvena", da vsprejmete naslednji pot)riTeli: ,Ni res, da sem jai v govoru pri .Trstenja-koveia spominskem večeru" dn^ 29. marca t. I. t ljubljanski čitalnični dtorani Datorina Trstenjaka označil z nastopnimi besedami: .Trstenjak je skoro jedino le s slovensko intellgendo, zlasti z mlajšo, občeval in dopisoval, ker ni bil suženj svojega stanu, ker Bi iskal dogmatikov, nego resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli.... On je vedno trSil švoj« patrijotične dolžnosti, m tako je postal naš oboževanec"; ni res, da .silovito in drzno v blato teptam spomin slavnega pokojnika", da ga .v blato tlačim kot človeka, grdim njegov osebni značaj"; ni rbs, da .slikam v svojem govoru pokoj-negk Trstenjaka kot hinavca", da .ga brezvestno obsojam"; ni res, da .vžigam pokojnemu Trstenjaku na čelo znak hinavstva", ker ni res, da bi bil .trdil, da dogmatiki niso bili njemu resnicoljubniki*; ni res, da .v6m, da je Trstenjak poznal neresnico katoliških dogem", in nisem res .vzvišenega Trstenjaka napravil za ubogega kruhoborca", ^kruhoborca, ki je zlorabljal svojo cerkveno stopinjo, vžival nezasluženo spoštovanje svojega naroda, ter se hlinil celo stoje življenje, le da je vžival morebiti masten cerkven beneficij"; ni res, da .sumničim njegovo zvestobo glede duhovniškega stanu"; ni res, da .sramotim jednega najodličnejših slovenskih duhovnikov; da sem se drznil sramotiti spomin vzvišenega pokojnega Davorina Trstenjaka." V Ljubljani, dn^ 25. aprila 1890. Or. Danilo Majaron. Opomba vredništva: Ne gledč na tiskovni zakon, proti kateremu itak nimamo nobenega sredstva, radi priobčimo vsak stvaren popravek, ako se prepričamo, da smo komu nehote storili krivico. Naš članek .Duh Trstenjakov" po .Ljubljanskem Zvonu" pa se je opiral le na poročilo tega lista (zvezek IV., stran 256), iz katerega so bili doslovno prepisani stavki. Vsakdo, — in gotovo tudi g. dr. Danilo Majaron, — nam bode pritrdil, da se iz onih stavkov morejo izvajati taki sklepi. Da pa je bilo poročilo .Ljubljanskega Zvona" za nas popolno zanesljivo, svedoči sledeče: .Ljubljanski Zvon" je izšel dn^ 1. t. m. .Slovenec" je povzel v .Poslanem" z dne 15. aprila, priobčenem v listu istega dnč, št. 85, od besede do besede iz njega isto, kar hoče g. dr. Danilo Majaron v svojem .Popravku" utajiti. Mislimo, da je imel g. dr. Majaron časa več kot dovolj od 1. aprila, ko je izšel .Ljubljanski Zvon", do 24. t. m., ko smo priobčili članek, ki je dr. Majarona zdramil iz spanja, izjaviti se, je h navedene besede zares govoril, ali ne. Ali hoče imeti odloga cele mesece ali leta, da se izjavi o tako važni stvari? Čakali smo, da bode gosp. dr. Majaron sam preklical besede .Poslanega" z dn6 15. aprila, čakali smo tedaj celih devet dnij. Toda zamdn. — .Qui tacet, consentire videtur." — Ta aksiom je njemu kot juristu gotovo tudi znan. On je molčal ter s svojim molčanjem dal povod, da je moral vsakdo misliti, da so bile besede res od njega govorjene ih da mu je ugajala celo interpretacija omenjenih besedij, ki ni bila bistveno nič različna od one našega članka. — Več ue potrebujemo. Zato vsakdo uvidi, da nimamo ničesar preklica-vati, ampak zavračamo g. dr. Majarona oa vred-uištvo .Ljubljanskega Zvona". Ondi naj se skuša opirati, kakor ve in znd Seveda mu ne dajemo upanja, da bi moglo pomagati iz zagate, ker krivda zadeva le njega in njegovo molčanje. Iž Ljuhll&he, dne 25. aprila. (Izrodek našega razumništva.) .Krasen je mir! Kakor Iju-beznjivo dete spava kraj tihega potoka" — poje pesnik. Toda tihi potok ni naše narodno življenje, o tem smo se uverih baš pri minolih dopolnilnih mestnih vohtvab. Da, žalostni odnošaji so zavladali med narodno stranko v našem mestu, in hujskanje se vedno bolj širi. Da bi človek hotel soditi po za-bavljicah in psovkah radikalno-narodnega glasila, moral bi dospeti k nazoru, da je v takem nesrečnem mestu, koje je usoda obdarila z dvema slovenskima dnevnikoma, vsak stanovnik noseč boljšo in lepšo suknjo ali kolar in nahajajoč se v odlični službi — izdajalec naroda, domovine, nečimurnež in pravcati izmeček človeštva! Gorje mu, ki bi se oglasil zoper to besno strankarstvo, kamenjali bi ga naši svobodomisleci. A treba poudarjati, da se ne nahaja med ljudstvom našim ta zdivjanost, temveč povsem le med nekaterimi takozvanimi slovenskimi razumiiiki, kar je pomilovanja vredno. Našemu slovanskemu razum-ništvu večinom nedostaje duševne plemenitosti in onega finega, uglajenega takta, s kojim se odlikuje mnogo naših naroinih protivnikov. Navajam samo jeden slučaj, menda, da zadosti. K nekemu narodnemu doktorju, katerega pa tu ne imenujem iz diskretnosti, prišel je učitelj z dežele. Pohlevno potrka na duri, vstopi v prvo sobo in se naznani hišini. Ta mu de, naj malo počaka, in odide k doktorju. Za nekaj časa se vrne, in vpraša, česa bi učitelj rad. Ko vzgojitelj mladine slovenske pove, po kaj je prišel, hitro ta smukne nazaj k g. doktorju. Precej časa je trajalo to par-lamentovanje in tolmačenje med obema inteligentnima možema. Tako postopanje obsoja se samo. Tako razsvetljeni gospod, kakor ja ta doktor, vže lehko stopi s prestola svoje dostojnosti, niti pičice časti bi ne zgubil, in bil bi lahko s pedagogom naravnost razpravljal dotično zadevo brez sotrudništva dekle. Povsem inače vsprejel je v dOtični zadevi napominanega učitelja doktor, ki je gled6 politike in narodnosti sicer naš hud nasprotnik, a ne more se mu odrekati družbinski takt. Nemški doktor najuljudneje pozove slovenskega učitelja z dežele v svoj salon ter se ljubeznjivo in laskavo pogovarja ž njim. — Kaj ne, tako različno obnašanje dveh inteligentnih doktorjev mora človeka kar presenečiti? Marsikomu se dozdeva, kakor bi mnogim ljudem pri bi-strenji razumove naobraženosti surovelo omikanje čutov, saj nas o tem poučujejo vsakdanji vzgledi celo na ulici! To ne lepo stran nekaterih naših osvetljenih mož označili bi Rusi in Poljaci, povsem se odlikujoči s finim vedenjem v francoskih krogih, z besedo .medvežatost". Oj, to mlajše naše razumništvo! Pri volitvah konservativnim pristašem prete kar s .klofutami" ; ne čudite se temu taktu. V istini je vedenje mnogih gospodov izmed slovenske inteligence tako zarobljeno, da bi je človek jedva zmatral za to, kar izraža njih titulatura. Kaj je vzrok tej neotesanosti in surovini čutov? To je nedostatek dobre vzgoje. Še huje je pa, ako mladenič ni prinesel od doma seboj verske vzgoje in pokorščine, v sedanji šoli je pa tudi malo dobi, in tako ni čudno, da postane ves zbegan. Ta pomilovanja vredni pojav ima pa glavni vzrok v tem, ker se polagoma zgublja versko prepričanje iz teh vrst. Najbolje bi bilo, da se zapre-čijo dalje zdivjanosti nravij, ko bi se sohdni življi ne glede na politično strankarstvo združili in ukrenili, da bodo na podstavi krščanske strpnosti delovali za skupni narodni smoter. S tem bi se pa tudi utvorila zdrava, vzvišena podstava zoper strastni boj bratov z brati! Iz Šmartna v Rožni dolini, 25. aprila. (Cirilo-Metodova podružnica.) Raznih društev in časnikov nam Slovencem pač ne manjka. To pravi rodoljub najbolj živo čuti ob novem letu, ko je treba časnike naročevati in šteti letnino ali udnino za različna društva. A za vzorno družbo sv. Mohora je nimamo zdaj važnejše od šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Le škoda, da število njenih udov tako polagoma raste Za občino veliko-pireško ustanovila se je po neumornem prizadevanju gosp. tajnika Iv. Kač-a posebna podružnica Cirilo-MetodOve družbe. Žal! da v občini, ki obsega dve fari: gahško in gorenje-ponikevsko, potem pa ne niiale dele sledečih štirih filr: šmartinske, šentilijske, gutoveljske ih žalske, ne nahaja se vds, kjer bi bilo, recimo, le 12 hiš sklenjenih ali združenih. Razume se, kako težko je najti središča, kjer bi se društveniki toogli zbirati v obilnem številu. Toliko večje hvale vredni so prijatelji naše družbe, ki dohajajo čestokrat po 5 do 10 kilometrov (to je do dve uri) daleč k društvenim zborom. Zato je pa tudi podružnično načeluištvo primorano svoje shode sklicevati v krčme, da se ljudje kolikor toliko okrepčajo. Res, da krčme obiskovati navadno ni koristno ne za društvenike, ne za društveno blagajnico, vendar moramo našim ljudem dati resnično spričevalo, da so se doslej tudi v krčmah prav dostojuo vedli pri vseh teh zborih. K zadnji naši obletnici v nedeljo dud 20. t. m. privabilo je bilo nenavadno lepo spomladansko vreme izvanredno obilno število prijateljev naše podružnice k Mostnarju na Prešniku. Prvomestnik podružničin č. g. žnpnik Voh otvoril je zbor s poljudnim nagovorom, v katerem je razlagal namen in imenitnost ali potrebo te družbe. Potem je društveni tajnik g. Ivan Kač poročal o važnejših dogodbah podružnice. Blagajnik, č. g. Jak. Kitak, kapelan gališki, je naznanil, da je glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prejelo od naše podružnice v minolem letu nad 40 gld. in da ima on še par goldinarjev v blagajnici, zato prav prijazno povabi navzoče društvenike, da bi mu stari udje za tekoče leto svoje obljubljene doneske dali, tisti pa, kateri doslej še niso bili člani te hvalevredne Cirilo Metodove drnžbe, naj bi njej takoj pristopili ter za ljube slovenske otroke po možnosti darovali. Oglasilo se je ta dau par novih letnikov in lepo število novih podpornikov, tako da naša podružnica šteje odslej že nad 100 udov. Volitev podružničnega načelništva vršila se je prav urno. Iskreni narodnjak M. Podpečan, župan obširne občine veliko-pireške, stavil je samostalui predlog, da se potrdi dosedanje podružnično načel-ništvo še za novo društveno leto. Ker so vsi navzoči temu predlogu z navdušenjem pritrdili, prestopilo se je k volitvi odposlancev za vehko skupščino glavne družbe 1. 1890. Po ravno tistem načinu bili so zastopnikom naše podružnice izvoljeni trije že prej imenovani gospodje: blagajnik, tajnik iu podružnični načelnik. Posebno pazljivo poslušali so zbrani društveniki pojasnjevanje preimenitne „izjave" vseh avstrijskih škofov, katero je dne 12. marcija t. I. prebral kardinal Schonborn v šolski komisiji visoke gospodske zbornice. Z navdušenjem pritrdili so vsi nasvetu g. prvomestnika, naj se odpošlje od naše podružnice posebna prošnja (peticija) na visoki državni zbor, da bi našo šolsko postavo predelal tako, da bode v verskem oziru zadostovala tej škofovski izjavi, v narodnem pa XIX. članu osnovnih postav. Z radostjo bil je še sprejet predlog podružničnega g. tajnika, da se našemu premilostnemu gospodu knezo-škofu Mihaelu izreče posebna zahvala za to .izjavo" avstrijskih škofov, ter Še izraz sinovske udauosti in neomahljive pokorščine in zvestobe. Zborovanje zaključilo se je s trikratnim navdušenim „Živio"-klicem na našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — (Dobro!) Dobro izvežban cerkveni pevski zbor gališki zapel je par lepih slovenskih pesnij, ki so zbrane prijatelje naše podružnice za slovensko stvar še bolj navdušile. Za .piruhe" razdehlo se je po zborovanji nekoliko .Mohorskih knjig" in tablic med one društvenike, katerim je bila sreča pri skupnem sreč-kanji najbolj mila. P. N. Iz Zagreba, 25. aprila. Pretečeni teden so se zopet začela zidarska dela na našej prvostolnej cerkvi ter se bode vse tekom zime v klesarskej delavnici pripravljeno gradivo počasi spravilo v višino in vzidalo. Najpoprej se bode nadaljevalo zidanje novega severozapadnega zvonika, od katerega so že tri nadstropja dogotovljena, a četrto se bo začelo zdaj zidati. V tem nadstropju bode pripravljeno zvonišče, kamor se bodo spravili vsi zvonovi iz drugega zvonika razun največega in najmanjega, ki ostaueta na svojem starem mestu. Le-to nadstropje bode visoko do 17 8 metra, a od vseh strani bode imelo dvojna okna, da se bode slišal bolje glas zvonov. Dolnji del tega nadstropja v višini 6 2 metra je že lanskega leta sezidan, ostali del pa bode letos tem prej gotov, ker je zato potrebno kamenje že vse pripravljeno. Oder za to zidanje je tako napravljen, da se op ra na robine tretjega nadstropja, pa se bo mogel zdaj ves dolenji del odra odstraniti. V notranjosti tega zvonika se bodo dalje vzidavale kamenite stopnjice in dogotovili neki poslovi v predelih, kjer se bodo spravljale cerkvene stvari, z druge strani pa se bodo od kora prebila vrata ter pripravilo mesto kot čakalnica za pevce in godce ter shramba za godbeno orodje. Glavno očelje je dogotovljeno, samo še prostor se bode v višini galerije med glavnim očeljem in zaledjt'm presvodil in vredil icot hodnik iz enega zvonika v drugi. V velikej ozaijšanej izdolbiui izpod križa bode se še postavila soha Matere Božje z Jezusom in do uje z desne in leve strani po eu augelj. Vse te sobe izdeluje učitelj kiparstva deželne obrtue šole Karol Morak po načrtih atademičuega kiparja Jožefa Breyer)a ua Danaju. Nadalje se bodo okusno izdelani gotični baldakini z leve in desne strani velikih oken nad okroglim rozetonom kakor tudi od vsake strani rozeton okna vzidala, a izpod njih namestile na že vzidane postavke sobe svetnikov. Vsi ti uresi iu slikovni predmeti se bodo namestili neposredno pred tem, ko bodo začeli oder s očelja podirati, da se ne bi poprej kaj od vsega potrlo. Galerijo bodo ogradili še-le bodočega leta, ravuo tako bodo tudi drngi zvonik še-le na leto začeli do-zidavati, ker letos ni dovolj sredstev za ta ogromni posel. V notranjosti cerkve se dogotavlja oltar svetega Križa ter se je nadejati, da bede v kratkem predan v opredeljeno svrho. Le-ta oltar je krasno izdelan in bogato pozlačen ter dozdaj najlepši v stolnej cerkvi. Srednja izdolbina tega oltarja je obložena z zlatim mozaikom, izdelanim v tvoruici Adalberta Neuhausera v Inomostu, in v njo je postavljeno propelo od kararskega marmorja napravljeno po Moraku, dočim se imajo kipovne skupine na straneh „Žrtva Izakova" in „Mojzes s kačo" izdelati po načrtu akademičnega kiparja J. Bejerja ter še letos postaviti. Okoli tega oltarja, v katerem bode shranjeno sv. rešnje telo, se bode postavilo precej lepo okrižje za obhajanje. Za letošnja dela v stolnej cerkvi se je nabralo denarja skoraj dovolj, ker je kardinal nadškof že do zdaj položil v to svrho za letos 5000 gld. ter obljubil še dalnji precejšen prinos, a visoka vlada je izplačala od obljubljene svote v proračunu v iznosu od 10.000 gld. do zdaj že 5000 gld., k temu je še zakladna svota in dobrovoljni prinosi, ki so pa vsako leto manjši, premda bo treba še ogromne svote, da se do I. 1895. dovrši vsa restavracija prekrasne .stolne cerkve. Dnevne novice. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Danes ob V« 6. uri zvečer ima upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske svojo redno sejo. v kateri se bodo reševale prošnje (vložene do 19. t. m.) za posojila ua zemljišča. — Upravni odbor imel je do sedaj že 24 sej, torej vsak teden po jedno sejo, kar jasno priča, da je hranilnice mestne bilo zelo potreba. Prošnje za posojila jel je upravni odbor reševati v svoji 6. seji (dn6 7. oktobra 188) in jih je rešil do zdaj 490. V današnji seji je čez 40 prošenj na dnevnem redu. Iz vsega se pač vidi, da zemljiščnim in hišnim posestnikom ugaja jemati posojila pri mestni hranilnici radi tega, ker poleg nizkih obresti (4 V, %) plačujo še na kapital v najmanjših zneskih, tako, da se poleg kapitala zmanjšujejo obresti ter se ves dolg uniči v petdesetih letih. (Deželnozborske volitve na Štajarskem.) Dobili smo več dopisov o volitvah za deželni zbor štajarski; od teh smo objavili okrajšana le dva z namenom, da se izve mnenje volilcev, ne pa, da bi „Slov. društvu" dopisnika ali mi hoteli narekavati kandidate ter rušiti disciplino. Dobili smo tudi dolg popravek od g. Frana Kovača, posestnika pri sv. Antonu na Pohorji z ozirom na dopis v 85. št. našega lista. Ker g. Kovač ni sostavil stvarnega popravka, tudi ne more zahtevati, da bi ga v celoti priobčili, akoravno nam preti s tožbo. Pač pa ustre-žemo njegovi želji ter bistvene stvari povzamemo iz popravka. On trdi, da se ne ponuja za poslanca, ker mu to kot 64 let staremu možu ne hodi na ua m sel in »višji omikauci kmetu ne privoščijo tega, ko bi ga volilci tudi šiloma izvolili". Resnica pa je, da ga je več kmetov nagovarjalo, naj bi prevzel ta težavni posel kot poslanec za slovenji-graški okraj. Dalje trdi, da lista ,Dorfbote" uiti ue pozna in ga kot katoliški mož noče brati. On se v marenberškem okraji ue briga ne za liberalce ne za konservativce temveč pomaga le pri uradovanji. Naposled zatrjuje g. Kovač, da je vedno „rad imel" brate Kranjce, katere tudi srčno pozdravlja kot so-rojake, kot sovražnik, ampak prijatelj. (Iz Ribnice) se nam piše: Tekoči teden vrši se po našem okrajnem glavarstvu novačenje. V Kočevji vmerili so 105, a pri nas v Ribnici 103 junakom vojaško saknjo. Na nabor poklicani mladenči so se pri uas v Ribnici dokaj pošteno vedli. Ri>zven obli-gatnega prepevanja in vriskanja, s katerim si marsikateri manjša strah pred vojaškim stanom, ui bilo uikakih izgredov, kakoršni se mnogokrat gode pri takib prilikah. Prav tako I To kaže, da naš Ribničau v omiki napreduje. — V Dolenji Vasi utonil je 1'/, leta star Fr. Kr. Mati njegova morala se bode radi neprevidnosti, ker je otroka nekoliko časa brez varuha pustila, zagovarjati pred c. kr. sodiščem v Novem Mestu. (Na f[;raškem vseučilišči) je bil včeraj promo-virau doktorjem prava g. Julij Gustin, notarski kandidat v Ljubljani. (Resnicoljubna »Deutsche Wacbt" v Celji) je že pred tjedni priobčila v jednej številki lista dve črtici, od katerih ena naznanja, da je neki šolar v okraji nmrl, ker ga je bil vgrizel stekel pes, druga pa pravi, da je v istem kraji umrl tudi neki šolar baj^ vsled kaznovanja pri kateketiškem podučevanji. K zadnji novici je list pripomnil, da „bo" komisija o tem sodila; ob enem je časuik pristavil željo, naj bi se rečena govorica izkazala za neresnično. Pisalec teh vrstic je še-le dne 23. t. m. zvedel, da sta „oba" mrliča jedna in ista oseba, namreč jedino le tisti otrok, ki ga je komisija takrat že bila ogledala in se prepričala, da je revež umrl za velikimi bolečinami vsled stekline. Kateket o kaznovanju učenca ne zna nič in o tem nikdo, torej tudi nobena komisija, nikjer povpraševal ni; po časniku začrnjeni vzgledni duhovnik pa še danes brezvspešno pričakuje, da bi »Deutsche Wacht" popravila svojo zmoto. Poročevalec noče biti hudoben in trditi, da bi list sklepal: komisije še ni bilo, torej čakajmo s pojasnilom, dokler »bode" komisija svojo dolžnost j opravila. j (V (torici) se bodo vršile dopolnilne volitve v j občinski zastop dne 7., 14. in 16. maja. Tretji ' razred bode volil dva, drugi štiri in prvi enega za- j stopnika. Posebno se pripravlja za te volitve »Gor- ! riereva" stranka, ki hoče voliti nove mlajše moči. (Gospod Ljudevit Kuba,) izdajatelj znanega dela »Slovanstvo ve svych zpevech" izhajajočega v Podjebradili na Češkem, odrine tudi letos na poto- ' vanje ter bode nabiral napeve slovanskih narodnih pesmij. Izmej jugoslovanskih krajev, katerih napeve zdaj izdaje, pridejo letos na vrsto: Crua Gora, Dalmacija z otoki, hrvatsko Primorje s Kvarnerskim zalivom in Istra. Za potovanje dobil je nagrado od pisateljskega društva »Svatobor". Izmej jugoslovanskega dela, koje zdaj izhaja, završena je te dni knjiga slovenskih pesnij, in izide 8. snopič dne 10. julija, obsezajoč 124 pesnij. (Za glasovir s popolnim tekstom in prevodom po pošti stane 3 gld. 20 kr.) (Od Celja) se nam piše: Letos se je ogrnil sv. Jurij v lep zelen plašč. Ko pa je po noči od 23. na 24. t. m. jezdil z nemške na slovensko zemljo, pobelili so mu plašč na vrhu Pohorja in drugih slovenskih hribih. Tako se nam je v jutru 24. aprila predstavil kot pravi Stajarec v belo-zeleni deželni barvi. L^pajmo, da nam ue bode odnesel pomladnega cvetja. (»Pedagogiško društvo") bode zborovalo dne 1. maja t. 1. ob 1 uri popoludne v šolskem poslopji v Radečah pri Zidanem Mostu s sledečim sporedom: 1.Zapisnik, 2. Dopisi, 3 »Orisanji brezsti-gem" razlaga g. J. Bezlaj. 4. »Praktični poskusi iz fizike", nadaljuje g. dr. T. Romih. 5. Pojasnila gg. c. kr. okr. šol. nadzornikov o »statističnem po piso van j i Ij udski h šol. 6. Nasveti. — K temu zborovanju se uljudno vabijo tudi neudje, posebno sosedni in učitelji iz litijskega okraja Odbor. (Akad. društvo »Triglav") v Gradci izvolilo si je za letošnjega leta II. tečaj sledeče odbornike: Josip Kotnik, stud. iur. predsednik; HugonKar-tin, stud. iur. podpredsednik; Fran Mohor i č, stud. iur. tajnik; Josip Žmavec, stud. iur. blagajnik; Fran Krušič, stud. med. knjižničar; Mano Dereaui, stud. med. gospodar; Janko Žolgar, stud. med. odboruik . (Duhovniške premembe v /goriški nadškoflji.) C. g. J. Trevisan, župnik v Brazzanu, je imenovan župnikom in dekanom v Gradišči. Nevarno je zbolel č. g. J. Mereina, vikarij v Sovodujah. Cč. gg. M. Korsič, župnik v Kojskem, M. Cenčič, vikarij v Desklem in J. Grusovin, izpoveduik pri uršulinkah, stopijo v pokoj. Župnijski izpit je delal č. g. J. Kosovel, kapelan v Ksmnjah. Raznoterosti. — čudovita nebna prikazen. Iz Veslave se poroča: Te dni je bila zvečer ob deveti uri čudovita prikazen na severo-vzbodnem nebu. Velikansk rep, kakor jih imajo premičuice, prikazal se je kar hipoma na imenovanem mestu. Prodiral je sunkoma naprej iu segal je do srede neba. Rep je bil belo-svetal, bil ostro omejen in svetil bolj ua obzorji, kakor v vis. Prikazen je trajala pet miuut. — Zanimiva pravda. Kakor se poroča listom, namerava Adelina Patti vložiti tožbo proti možu, ki je vjel njen slavni glas v fonograf brez njenega dovoljenja. Pri operi v Sv. Frančišku v Severni Ameriki je namreč vjel omenjeni mož zvočne glasove znane pevkinje iu zdaj )ib namerava predavati 8 svojim fonografom po mestih Združenih držav. — Znamenito uro ima v Cruem lesu neki gozdar, Breiuig po imenu. Dnevni čas naznanja petje posameznih ptičev. Najprvi zjutraj oglasi se ščinkovec, ki se prvi vzbudi; peti začne že pred jutranjo zarjo in poje od polu dveh do dveh. Za njim ob dveh oglasi se mnih (der Monch) in poje do polu treh. Ta ptiček poje podobno slavčku. Od polu treh pa do treh peduedika prepelica. Od treh do polu štirih drobi svoje pesmice drobna pe-nica. Od polu štirih do štirih žvižga črni kos. Od štirih dn polu petih žvrgoli škorjauček. Od polu petih do petih oglaša se črnoglava senica. Ob petih začne pa zaspani vrabec in trdi, da je »živ", »živ* do polu šestih. — Mačja razstava, kakor je še ni videl svet, bode 10. du^ maja meseca v Amsterdamu. Na razstavi bode triintrideset vrst maček, in sicer: mo-drosive mačke, bele s sivimi očmi, bele z rudečimi očmi, črne mačke, velemačke, pritlikave mačke, modre. črne angore s Cipra, črne in belo lisaste mačke, pomerančaste barve, mačke s povešinimi ušesi, ki-tajfike, vzhodno-indijske itd. Premovali bodo trije ravnatelji holandskega živalskega vrta. Telegframi. Dunaj, 26. aprila. Gautsch je odgovoril ua iuterpelacijo Fussovo o češki ljudski šoli v Vlastovici. Minister za deželno hrambo prizna, da so vse stranke naklonjene oboroženi moči, in obljubi, da se bode oziral na izražene želje. Armada izvršuje svoje dolžnosti nasproti vladarju in domovini. Minister je zadovoljen z načelom, da se decentralizujejo nabori in vpelje direktno zalaganje armade. Posebna enketa se posvetuje z dotičnimi resolucijami. Tudi se bode oziral na želje zastran vojaških vaj o setvi in žetvi. Konča, da država obrača pozornost na široke slo-jeve prebivalstva in želi, da vse stranke podpirajo ljudske koristi. Dunaj, 26. aprila. „Wiener Ztg." je objavila postavo o zboljšanji kongrue katoliških ekspozitov in onih v Dalmaciji. Danes se je pričelo ministersko posvetovanje o predlogah za delegacije. Navzoči so bili: Kalnoky, Bauer, Kalay, Taaffe, Szapary, Dunajevski, Weckerle in Szdgyeny. Dunaj, 2.5. aprila. Dunajski lastniki listov so sklenili, da dne 1. maja ne bodo izšli večerni listi. Gradec, 2.5. aprila. Namesto barona Zschoka je trgovska zbornica v Ljubnem izvolila tovarnarja dr. Aleksandra Pecza v državni zbor. Novi Jork, 25. aprila. V San Frančišku in Mayfieldu je bil hud potres. Na mnogih krajih se je pogreznila zemlja. TreraenMko »poročilo. I ——T— a _ > ^ Cas Stanje §5 --Veter Vreme J ________■ zrmkotnen toploin«n O®^ opazovanja ^ „„ po ci.ij« * g ~ '?ru. zjut.l 731 1 7-2 svzIloH oblačno 25 2. n. pop. 7;« 8 17-2 jzapad oblačno 2 00 9. u. zve«. 737 7 13 0 , . dež Srednja temperatura 12 .')'' za 2-2° nad normalom. ]>niia|Nka borza. (Telejtraflčno poročilo.) Žfi. aprila. Papirna renta 5* po 100 gl. (« 16% davka) 89 gld. 10 kr. Srebrna » „ 100 » » 16 * » 89 » 30 , 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 » 50 , Papirna renta, davka prosta......100 » 75 ,. Akcije avstr.-ogemke banke...... 943 , — , Kreditne akcije ..........29.5 » 25 » London • • •..........118 „ 15 „ Srebro .............— » — » Francoski napoleond.........9''„41» Cesarski cekini...........6 „ 61 » Nemike marke ..........58 » 07'/i„ Tržne cene v Ljubljani dne 26. aprila. r " "" " [fllJiL Pieniva. hktl. ... 7 16 Špeh povojen, kgr. . Rei, .. ... 5 89 Sarovo maslo, „ 1 Ječmen, , . . . — .lai^e, jedno „ i Oves. ,. ... ,3 66 Mleko, liter.... ■ Ajda. ,. ... .5 33 Goveje meso, kgr. . ' Proso, , ... 6 16 Telečje , , . Koruza, „ . . . 4| o6 Svinjsko „ „ . I Krompir, ... 3 48 Koštrunovo „ „ , ; Leča, , . , . 11 — Piianec..... Grah, ... 10 — Golob ..... Fiiol.....10 — Seno, 100 kttr. . . Maslo. kgr. . 1 05 Slama, , , . ! Mast, , . - 70 Drva trda, 4 □ mtr. j Špeh svež. , — 58 „ mehka. „ gl-lKr., - PreCaslItl duhovSčinl in slavnemu občinstvu priporočam svojo Tt>oifato zalog^u i klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne depioe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nove haže čepice »a požarne hrambe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna C ter shranjujem kožuhovino (ez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar, Kongresni trg St. S, v LJubljani. Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene.'^B (15—9) J J. & S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulice 7. ITajvečja, najcenejša zaloga pomladanskega in letne ;a blaga. Poletensko pebflisto snloio, ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. šiio-kosti za celo obleko 6*5 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je. Erisla snloiii se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sicer : po gl. 375 3 10 m. za celo oijieko. I po gL 5.50 3'10 m za boljšo oijleko, po gl. 8'5D 3'10 m. za fmo obleko, po gl. 6'— 2 10 m. za ogrtač, franc. piquet-gilet za gl. I'50, Blago za talarje za prečast. duhovši''ino(tudi za poletne suknje) 1-20 m široko, meter . . . . gl. I'50 črni peruviennes in doskins za salonsko obleke po 3 25 lu. od gl, IG'— naprej. .^loiliio bla^o Karirano in črtasto blago 60 cm. šir. za ponočne suknje in" otroška obla-I čila, 10 m. . . gl. 2-5D. Joupon in trožično blago v vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3'50, druge ^rste .... gl. 2 80. Kupi se o priliki! Zefir-blago, pristno in krasne barve, 75 cm. širuko 10 m. le......gl. 3 50 rokat- in Jacquard-blago, 60 cni. široko, vs h mogočih barv, 10m.gl3'60 D oris. najnovejie karirano modno blago, čista volna, 10 m. pri-j gld. 10, se-d;vi le .... gl. 6 50. Nervy, 90 cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le......gl. 4-50. ašmir,d vojna širjava, črno in barvano. 10 m 4 gl. B K Volneni atlas, dvojna širjava. volneno blago, črne in drugafiiiemodnebiirve 10 m.....gl 6'50. IVI odrotiskan motrov . in . . kreton, 10 . gl 2-50 . gl. 3-20. Elegantno in bogato omišljeni uzorci se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gospe, o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—7) sladkih in zelenih, detelje, turSiee, so odlična iznajdba nove dobe, cloknv.niiti s prakso, ter veliko koristijo kmetijstvu, (lokazuno je s tem, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakur tudi z mnogoštevilnimi sijajnimi spričevali ob-lastnij in kmetijskih prvakov. nost. I tekom enega leta smo 700 komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - Ogerski, kar dokazuje njihovo korist in važnost. išče vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Rudolfovem. Naloga jej jH za učence lo poslu kuhati, kruh peči, posteljno in oamizno perilo prati, nadzorovati mlečno klet, svinjake in kurnike. Za pomoč ima jedno deklo. Plača 10 gld. ua mesec, prosta braua iu sta-novauie. Slovenščine v pisavi zmožne, že bol) priletne, skozi in skozi poštene prositeljice oglasijo naj .se do 1. maja t. I. (3-2) P^URAN in VEČAJ*^ ^priporočata svojo -»©lilio, iaihoi-no sKalogfo^ peči iz glinaste snovi raznih barv, n. pr. bele, rujave, bronasto-rujave, po-merančno rumeno, zelene, v.se z stekleno prevlako, isto tako tudi Osem svetinj! m ročie larioiike z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harme-nika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene skatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi i godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd. JAN. N. TRIMMEL, tovarua harmonik, (30—30) UunaJ, VII., Kaiserstranue 74. Ceniki franko in zastonj. kahljice za štedilna ognjišča po najnižji ceni. (7—J Zaloga in delavnica ste v igriški ulici št. 8 v Ljubljani, v hiši gspdč. Seuuikovih. Kdor hoče ua Dunaji ob glavnici živeti. Kdor mora tudi težke komisije opravljati. Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati. Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke, Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil, Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se ua 12 let obstoječi Ic O m i i J S k i l> ti r- e a ii na Dunaji Mariahilferstrasse 12. Zfaknp blag:a, ki daje dobiček. In blago v oddelkih na svoj račtin. (12—7) navadne vrste nejše iz zanes-blaga v najveei po čudovito dobro ])oznata in najelegant-Ijivo dobrega izberi priporoea nizkej ceni tvrdka i Is ^ P <3 fe, I^estiii ti-o v Ljubljani ti*^ 145. Nai-očila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov i7.vršujejo se najvestnej.še in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Vtr Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. vrsceni ceniki franko na razpolago. "M xxxxxxxxxxxxxxxxxxi pili. ililtoiiffi" J, PSERHOFER-ja I., ^tev. »a Mm Stiskalnice za zeleno pičo in žir Bluntov patent, za ohranjevanje raznih pili, repnih peres itd. i/^ Ne pozabiti ohraniti si posebno kajti zadnjeletni poskusi so {^okazali, da 80 repna peresa izvrstna zimska krma. Navodila rabe, ki jamčijo gotov vspeh, kakor tudi prospekte, ocene in spričevala gratis in franko. PH. MAYFARTH & Comp., Dunaj, II., Taborstrasse 76. (10-9) Frankobrod ob M. in Berolin N. edini opravičeni izdelovatelj stiskalnic s samostojno in nepre-li^ano delujočim navornim pritiskom, patent Blunl. Ki-i elHtiliio Ui-<>H:Uic'«, poprej univerzalne krogljice imenovane, /.aslužiio po vsej pravici poslednje ime, ker je v resnici premnogo boleznij, pi kater h te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnosi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Skatljloa s IS taolml krogljlcami stane 21 kr., 1 zavoj ■ 6 ikatljloaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — <'e se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno in gleda na to, da ,raa vsika škatljica na pokrovnem navodilu za rabo ime J. Pserhofer in sicer v rndečl barvi. Balzam za ozebljine j. Fserhoferjev. I^onček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitPinu kašlju itd. Steklenica 50 kr. Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr. Prašek proti potenju nog Skatiji ca 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gllSO flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kapljice) Angleški čudežni balzam steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr. Fijakarski prašek proti kašlju itd., škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. TannOChinin-pOmada "»j''®'!'® sredstvo za pospeševanje ra.sti las, škatljica rkl^li^ prof. Stendela, domače sreds'vo proti ranam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s univerzdini OUllZi frankovano p.šiljatvijo 75 kr. Universalna čistilna sol fr^b^ueSo^uic"iT" Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-maoevtiene specijalitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in ceno. — Pošiljatve pi pošti izvrše se najhitreje proti p edpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. — Ce se denar naprej pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dosta nižja, nego pri pošiljatvam s povzetjem. (12—8) Navedene špecijalltete dobijo se tudi v Z Žavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premge, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » 23,202.774-10 Uružba zavaruje: 1. na iloveiko življenje v vseh mogočih (ostavah. 2. Zopar ikode po požaru na cerkvena, graščinska in ktnetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper iskode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino- vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim usta' navam in graičinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20° „ odpust normalne premije. 3. Zopsr ikode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper ikoda vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje za-varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. t/^ Pri zavarovalni stroki na iivljanje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumera, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavtjene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, I ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev niCnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska lo.OOO gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; Zavarovanje ne preneha me vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. NevojnikI na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni aradniki] ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. ' Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (10) Glavni zastop v Ljubljani: C. Tag-liapietra, Gradišče št. 4. Andr. Dni^ovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo iiizUi eeiii okove za okna in vrata^ štorje xa Stokadoranje» sftmoholnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kam" niški Portland*- in Roman-te-ment, sMejni papir (t)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lei>o in močno u&i^^eiia. Štedilna ognjišča Ta tovarna izdeluje po prftv nizki ceni mlm orslje ii Immoiiije Glasovi 80 silno leni in sostava jako močna. Vplačevaini pogoji so ugodni. Ceniki orgel f in harmonijev poHil/afo ne zoMfotiJ. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo bliio 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te ttrike. (24_8) Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoCe v malih urah In majhnimi stroskl na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi lu železoliti gornji stojali, kakor tudi la lesena cevi iiiesiugaste trombe In ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi In plužna, železne In lesene brane In zobove zanje, motike, lopate, rezovnlce, krampe itd. ^t^ Tudi se dobivil Kniirom kveii dovski mavec (Lemjeitfelder je meščanske bolnišnice v Ljubljani (kresijo) je od sv. Mihaela letos naprej oddati S prostim stiiuovjiiijeiu iu iiiosečiio plačo 5 goldinarjev. Prošnje za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico ljubljanski meščani, vložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti do 1. junija t. 1. pri podpisanem magistratu. Mrestili ma<>;i»ti'at ljubljanski, dne 16. aprila 1880. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, I mlini za grozdje in sadje, automatiiine stiskalnice za zeleno piio Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice. sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. ni^nOTojte sestava v raznih Tclikostih. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrfitno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Kntulofrl in vsako pojasnilo na zahtevanje tratiš in franko. Razprodaj.ilcem najugodnejši potroji. (10—4) BV Sposobni zastopniki sa Udejo tar dobro plaAaJo. "VV I. vipavska zadruga registrovana zadruga z omejenim poroštvom in sedežem na ^941apll. razpošilja: vse vrste z^odnje^a sadja, smokev, namiznega sadju i zelenjudi v najlinejsej kakovosti presno, takoj z drevesa tekom sadu primernega časa. — Poiilia v.^iak dan na vse tii- in inozemske kraje čajne po 5 in 10 do 12 klgr. proti postnemu povzetju. Cene bodo ves uas jako nizke, nižje ko povsod drugod. — Čajne računajo se po kupnej ceni. Zadruga omogoči s tem vsem iiotelom, gostilničarjem, kopelim, zdravisčem, kakor tudi cenjenim privatnim družinam in posameznikom vsakdanje dobivanje finega,na drevju dozorelega in oTd enem najcenejšega sadja naravnost od pridelovalca. (3—1) g^' Za p. u. sadne kupce znižajo se cene po dogovoru in veduo toliko, da Je vspeSna in varna kupčija zagotovljena. "VB Cene veljajo loco Slap ter se bodo od tedna do tedna naznanjale po listih. Čajne jemlje zadruga frankovane za isto ceno nazaj. »slov za telegrame: ZatliMigii — Vipava - KrnijjwUo. ALBERT SAMASSA, o. in kr. dvorni zvonar, tovarnar za stroje in gasilno orodje v Ljubljani, priporoča se za tislalKii z zagotovilom najcenejše in najsolidnejše postrežbe. Oblastveno koncesijouovana in že 17 let v tej stroki delujoča, z lastnimi modeli bogato os-krbijena tvrdka daje p. n. hišnim posestnikom in obrtnikcra največje jamstvo za korektno iu najboljšo izvršitev naprav. (3-1) Proračuni troškov se na zahtevanje radovoljno izdelajo. Mestna ImUca IBI^ občinam, posojilnicam, za- na zemljišča, potem drug^am itd. po 4^/0 vračilu v obrokih. Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z dne 9. marca 1889, štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila sprejemajo se navadno v uradnih urah. ((>-i) Ravnateljstvo. Gradec: Lekarna Vendelina pl.Trnkiczyja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czyja. „pri sv. Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6cz]rja. „pri zlatem levu", VIII., JosefstMterstrasse it. ItU. Dunaj: Lokana dr. Otona pl. Trnkčczjfja, „pri Hadeckiju", 111., UadetzkjpUz st. 17. (14) Nepresegljivo za zobe . SiCilM"lStl!l aromatična, vpliva okrepčevajo6e, zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedrni velika steklenica 60 kr. Ilsaliclzoliiilpatt splošnje priljubljen, vpliva jako okrepievajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, Jk 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je doslo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveii v zalogi leknfBa Tr% zraven rotovia v Ljubljani. Zunanja naročila se s 2>rvo poAto 1xvršu-jejo. lijubljaua I Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duliovsčini in slavnemu občinstvu i lepo, ukusno in solidno iida- I !»ne salonske in navadne lon-|j čeue. belo, rujavo, zeleno in II slonokoščeno osteklene, ognju protivne pe^i v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cennh. Venilnike poiUjam na ieljo franko. Zaloj^a pri (40-3) Vidic & Comp. Slonove ulice. D6Ž81M Mana Mestni trg 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih m sicer. LidifiU V Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z go-zdravil in specijalitet, Želodčne kapljice Marije Pomagaj. Te kapljice ozdravijo raznovrstne bolezni želodca, da celo najtrdovratnejše, zlasti pomanjkanje slasti do jedii, tisčanje v želodci, krč v želodci, motenje prebavljanja, koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega pre-bavljanja. — Cena steklenici 30 kr. Ustna voda dr. DuHosa in Heiderjev zobni prašek ohranjujeta zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravita vsakovrstne zobne bolečine. — Cena večjemu fla-konu 60 kr., škatljica zobneg.^ praška 30 kr. Univerzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo jiroti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju sUsti do jedij in zalia.sanju, — Cena skatljici z navodom za rabo 35 kr. Cvet za luskine je nujracijonalnejše sredstvo za odstranjenje sitnih luskin na glavi, ki so toiikrat vzrok plešam. — Cena steklenici z navodom rabe 80 kr. Homeopatična zdravilna kava, izvrstno sredstvo proti boleznim srca in živcev. — 1 zavitek (',4 kilo) 2.5 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih skatljicah. Presku-šena pasta za poUturo in ohranjenje zob. — Škatljica 60 kr. Zobne kapljice po dr. Hagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. — Steklenica veljiv 30 kr. Zobne kapljice, odontin imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobne kapljice Litonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica L navodom rabe velja 20 kr. Kazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri ,.Ma-riji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja. razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiško zeljiščno milo in jako lino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad 3.-j kr.) Spošto/anjem (3) LimIv. irl-ečel, lekarnar. Y x Y i I I IYYYY x X z XX z XXX-- z i i i ^ Trgovina z železnino ^ Albin-a 0. Aliciii-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljcilolHkeKa orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po iiajlliž.)! ^ coni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za ^ vozove, okov za vozč itil., šin za kolesa, podkev, ^ cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kds, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-7) . . staro iefezo, mesing, baker, koni^r, cink, Q Hvinec kupuje »e vedno po najviHJih cenah, "^fc* ^ ut ama dn raa za i m razsveti avo. j Podpisana družba, v izvrševanji inšta-laeijskili del izkušena, preskrljela si je od si. mestnega zastopa koncesijo za ^ vpeljavo vodovoda v poslopja ter si vse potrebno orodje in tvarino i^iC za to omislila; priporoča se torej v prav JIj obilna naročila. Dotične zadeve tikajoča se vprašanja raztolmači in i)roraeune troškov na za- litevo predloži vodstvo tovarne. ifo Upravni svet || delniške družbe za plinovo nazsvetljavo. Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo HalouHki krilasti klavir, piaiiiiie (52-4) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 4(X) gld., 4.50 gld., .500 gld.. 5.50 gld.. (kK) glrt., 650 gld.. planine za 350 gld. do f)00 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. F" Izposojilo klavirjev za na ^želo pod najugodnejšimi pogoji. Prodajainica in posojilnica Idavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, Vil., Burggasse?!. ces. in kralj. V Dunajskem idvorni zvonar Novem Mestu priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasu. Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njunie. Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cend in z najugodnejšo plačilno pogodbo. Ij. 1838. ustanovljena tovarna je prodah že 4710 zvonov,kiso tehtali 1.272.800tv/. Odfike: /Auti križec za zasluf/e s krono 1. 1887., ,(li-e sretinji za napredek" dobljeni na dunajski sre-tnrni razstari 1873. 1. za tronorc dunajske votirne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski ohvfnijski razstavi 1880.1, in iastne diplome na obrtnijski razstavi 1880. t. r lliidejeviuih (Jiudu:eis) itd. itd. Vrhu tejja mnoijo priznanj za izvrstne izdelke. (C~4—6) Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvon"ki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altarne zvončkulje od alpaka .s štirimi zvončki po 14 gld., » '"emi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvon ki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Obrazci in ceniki ne p