Politični ogfled. Avstrijsko dcžele. Avstri.jsko. Nj. vcličanstvo svitli ccsar biva sedaj na Ogerskem, v obližji Pečuba pri vojaškib vajali. — Delegaciji, avstrijska in ogerska, začnela svojc posvetovanje dne 1. oktobra, tokrat v ogorskein »glavnem in prestolnem mestu«. Minisler za državno vojaštvo terja neki 5 inilj. več, kakor lani. Letos pridejo tudi mladočeski poslanci v delegacijo, lani jih še ni bilo, zato bode v njej že tudi nekaj »po novi šegi«. — Za prazno mesto drž. poslanca na Dunaji se sili vendar-le dr. Kronawetter, velik prijatelj judov in tudi delalcev, ako ga nič ne stane, kakor kje kake besede. Štajarsko. Deželni zbor v Gradci je izvolil, kakor po navadi, več odsekov v posvetovanje tacih stvarij, ki jih dobi dež. zbor v sklepanje. Od slov. poslancev je g. dr. Lipold v finančnem, gosp. Fr. Robič v šolskem, g. dr. Dečko v prošinjskem, dr. Radaj v poljedelskeni, g. dr. Srnec v občinskem in g. M. Vošnjak v železniškem odseku. V vsakem odseku pa imajo zanesljivo večino liberalci in kar se sklene v teh odsekih, to obveselja tudi v z1' oru. Kcroško. Kako dobro je, da ima vlada učiteljstvo v .c.\oji oblasti, vidi se najbolj pri koroških učiteljih, ki so v službi pri kaki šoli na slov. delu dežele; kajti ti 5 -ujejo, kakor na povelje, skorej vsi zopor slov. ljudske Sjle. Da storijo tako iz prepričanja, tega jiin pač nihče ne verjame, tedaj le na željo, ki jini pride od zgore.j, iz Celovca. — Kakor po drugih deželah, tako tudi Korošci niso zadovoljni s slov. katol. shodom v LjubIjani in kar je čudno, še celo >Miru« ni bil povolji. Kranjsko. Da je pošta najbolja, če je v državnih rokah t. j. cesarska, nihče ne dvomi in zato žel6 občine, posebno po mestih, naj vzame država pošto v svoje roke. Tako se pogaja sedaj obč. svet v Novem mestu za to, da prevzame država tamošnjo pošto na svojo skrb: vse kaže, da se to izgodi. — Dež. glavar, g. Oton Detela je izvoljen za častnega občana v občini Radeški pri Zidanem mostu. Primorsko. Šolski zavodi, katere vzdržuje slov. društvo »Sloga« v Gorici, preselijo se v nove, visoke in svetle prostore. fiola se začne na njih prihodnji ponedeljok. Mesto pa se brani še vedno slov. Ijudske šole. Kako dolge še! Tržaško. Rojane so vas pri Trstu in ondi stanuje veliko slov. delavcev. Hedaj so si ustanovili posojilno društvo in to kupuje jedila ter jih daje po ceni svojim udorn Tako se izognejo žitnim in drugim oderuhora v mestu. Istersko. Laška večina v dež. zboru v Kopru poslužrtje se svoje moči nasproti slov. in hrv. poslaneem brez vsake meje. Niti v enem odseku ne mara katerega izmed njih. Tudi dež. glavar ni hotel govoriti slovenski ali hrvaSki, češ, da je laški jezik za vse dober! Hrvaško. V Oseku ustanovi se prihodnje leto dež. sodnija ali banski stol. V tem mestu je sila veliko judov in skoraj vsi veljajo za pristne Nemce. Ogersko. Novi ogerski primas, nadškof Vaszarv krepko zastopa pravice katoliške cerkve, sedaj posebno zoper kalvinee. Vlada ga sicer ne ovira pa tudi podpira ga ne, ali le malo, tako bolj iz daljave. G a 1 i š k o. Cesar je dovolil, da se osnujo rusinska gimnazija v Kolomeji. S tem se ustreže vsaj po nekaj želji rusinskih poslaneev. V deželnem zboru pa še sliši vlada gotovo več tacih želja, ali jim jih izpolni? Vunanje države. Rim. Nemški katoliški so preveseli lepega pisma, katero so jim poslali sv. oče Leon XIII. za vezilo, ko je v Mogunciji bil 39. katol. shod. Nemški katoliki pa tudi zaslužijo pohvaljenje, kajti tako moški so drugje le redki katoliki, kakor so pri Nemcih. Italijansko. V Genovi, kjer je bil Kristof Kolumbus svoje dni doma, bile so zadnji teden velike slovesnosti njemu v hvaležni spomin. Tudi kralj Umberto in kraljica Margarita sta se jih vdeležila in so ju, kakor se piše, Ijudje pozdravljali z velicim veseljem. To pa pri vročekrvem ljudstvu, kakor je laško, ne pomeni ravno veliko. Vse drugače je lahko že jutre. Francosko. Veliko se sicer govori in prav tako, če ne več, piše o blagrih, katere prinaša ljudčm republika in možje, ki so ji na čelu. Sem ter tje izve pa se vendar-le resnica in ta ni vesela, kajti država leze čedalje, globlje v dolgove in reda ni nikjer, najmanj pa pri šolah in kar je lahko verjeti, pri — kasah. 0 goljufijah na škodo države govorijo ljudje veliko, da-si ne smejo pisati o njih, vsaj ne resnice! Angleško. Novo ministerstvo se dolgo ne pokaže, kaj da je ali kaj da hoče. Kriva je tega pač visoka starost predsednika, lorda Gladstone. Če je človek 85 let star, premisli dobro, kaj hoče in pri Angležu še velja to bolje, kakor pri kom drugem, saj so oni radi, če gre vse »lepo po malem«. Tedaj pa počakajmo! N e m š k o. Radi nam naši Nemci kažejo na Nemce, tam zunaj v rajhu; sedaj pa, ko je ondi v večih mestih kolera in to ne brez uzroka — sedaj so tihi ter se nič ne piše o veliki nesnagi, ki je po nekaterih nemških mestih, izlasti še v Hamburgu. Ta nesnaga pa je ondi v resnici velika in prav ona je kriva, da kolera ne more h koncu, če bi tudi rada. Rusko. Kaj bode iz horaatij v Pamiru, doli v Aziji, kjer ima ruska vlada gotovo vmes svoje roke, tega še ne zna nihče. Misli se, da hoče car čez Painir v Indijo, ki je v oblasti Angležev, toda tega car brž ne misli, kajti do Indije je še dolga pot in tudi trnja je na nji veliko, ker so tje ne da priti brez orožja, brez vojske z Angleži. Srbsko. Ali se obdrži novo ministerstvo in torej liberalci ? To vprašanje še je vedno vsem na jeziku, ali dati odgovora, da se vzdrži, ne upa si nihče. Tudi nam se zdi, da še v Srbiji ni doba za liberalce. Grško. Pod grško kraljestvo spada tudi nekaj bolgarskih krajev in ti dajo vselej grški vladi veliko dela, ker so nemirni in se menijo pičlo malo za to, kar terja vlada od njih. Sedaj jim ni prav, da imenuje vlada učitelje na njih šole, to imenovanje, mislijo, bilo bi bolj za-nje, saj dobiva učiteljstvo tudi le od njih plačo. Ni brez vsega ta misel! Afrika. Velika tolažba je za nas v Evropi, da v Afriki letos ni čuti o kužnih boleznih, kajti od ondot bi jim bila pot do nas precej lahka, vsaj lažja, kakor od gorenjih mrzlih krajev. Anierika. Po celi južni Ameriki vre, kakor na ognjišei, skorej v nobeni republiki ni mirno in če se prekucne v kateri kaka vlada, to veseli l.judi v drugih ter jim daje korajžo, da še poskusijo deti svojo ob veljavo. Tako življenje ni veselo! •