PROI.ETAREC je I, I; I \ V S K I LIST ZA MI.SI.KrE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. JT — NO. 1716. C. 1907. tf |Mt tffiM * emu-, »ll.. itto MM AT tf Humi tf San* >. Ml« CHICAGO. ILL., 31. JULIJA o Anglija sama mogla vzdržati v vojni s čezdalje močnejšo Nemčijo in njeno zaveznico Italijo. Churchillov i tajni nasprotniki ttdijo, da ne kn vsled tega je po njihovem mnenju nadaljevanje te borbe za Veliko Britanijo samomor. Težkoče vlade Premier Churchill in njegov kabinet sta res v silno težkem položaju. Ako se hoče udati ♦♦HHI i I t M v TEJ IN V PRIHODNJI ŠTEVILKI Ali *e bodo Zed. driav« r«» mili ••Miirnle, kakor to do sob oborožene "">P>kc totalitarne lik, Anglija ia ' Atiji Japonska? Članek o tem na '•i itrani. Obljubljajo "presenečenje", da b« *ojn» mrd Nemčijo in Anflija kon-»por.suma« im da i« "mira" .Ud, zvesa med njima. Okol-K'"* radi katerih taka moiaost re« ° i'- »o opisan« r gornjem članka. če »e r Evropi prihodnja simo '•ti««, katastrofalni glad in S njim •Zemljane epidemij«? Članek o Um »poH.j na Btraai. *«f«r.| M. Petrovicha j« prlobčcn ■* 2 »'""»i in A. Jankovičer na 3. CUnrk o položaju s osirom aa tri-n,ri^ir«njr nacionalitma prati medna-'^»••li je na 2. strani, dalja « kon-t0 narodov, in kon«c notic • prve >,ran' v katerih •« navedeni dofod »rdn« , kratkimi pr«aojaaji. N« 4 strani j« med dragim infor-članek o registriranja aedr-'••Ijsnov, Komentarji, Snoyj«v dopis »»rotile © pregaajanja komunistov "»hiranja podpisov na njihova n 1 * *,r*ni je nadaljavaaja ra«pra- • problemih JS2 in sfodka o "Sa-motu s čarodejno matlo", spis " zapuščine. V Prihodnji številki * rs«pr,ve "r seje eksekutive " •» referat M. Durnove « ienstvu r*lni ^ruti spiti. pritisku za mir, ga mora naslediti v Londonu taka vlada, ki bo uvod fašizma v Angliji im sprejemljiva za Hitlerja. Ako Churchill dopusti »poplavo de-moralizacije med aoigle&kim ljudstvom kakor ga je francoska med svojim, bo vojna za Anglijo izgubljena v vsakem lučaju, kakor je bila za Francijo. Zato je Churchill za borbo do konca, namreč, dokler ne bo hitlerizem strmoglavi jen in Evropa rešena nemške nadvlade. Izjavil je, da vidi London rajše v ruševinah kot v pod- i jarmljenju brez boja. To je bil očitek Franciji, ki je prepu- j stila nemški armadi Pariz ne da bi ga branila. Hitler odgovarja Toda nemfrka propaganda ne miruje in vrta v Angliji in v svetovni javnosti kolikor največ more. "Churchill je blaz-rrei," vpfrc Hitler, "ker hoče po nepotrebnem žrtvovati življenja Angležev in njihova mesta prepustiti razdejanju." In da nailije med Angleže še več malodušnirti za nadaljevanje vojne, jim zagotavlja, da ni nameraval Anglije nikoli napasti in da ni za razpad Velike Britanije. Toda Anglija mu je vojno usilila in če noče k pameti, naj si grozovite 'posledice pripiše sama sebi. i Kaj storiti? Nedvomno se angle&ka vlada na svojih tajnih sestankih s temi Hitlerjevimi manevri veliko peča in razpravlja tudi o n j egov i h m iro vmh pon ud bah, ki prihajajo neposredno. Ako se bo Churchillu posrečilo svoje kolege in javnost nveriti, da Angliji ne preostaja drugega kakor nadaljevati vojno, bo moral Hitler svoje obetan je groznih posledic uresničiti, kaij-ti ako v tem edučaju Anglije n« porazi kakor je Francijo, bo trpel njegov ugled doma in v Italiji. Hitler tudi dobro ve, da če se bo angte&ka blokada nadaljevala, bo to katastrofa za (Dalje na 4. strani.) STRAZENJE NA STARODAVNI REKI NILE Egipt )• vsled »vaje svese a Anglijo izpostavljen napadom Mussolini jevih kohort, ki imaj« nalog« »»riniti angleški ituperialiaem • Sredozemlja ia ga nadomestiti a italijanskim. Napadi italijanskih letal««« »o predvsem aa merjeni na priataaiič« Aleksandri jo, ki j« oporiiče anglaik« vojne mornarice v Sredozemskem morja, ia aa mostov« reke NU«, ki j« iivljenska iila Egipta. Na vrhnji sliki j« ena izmed •lipčaaak»k strai, ki noč ia daa patralirajo po r«ki. PRESOJANJA DOGODKOV DO.M A i \ ro SVETff I ______ Delavci WPA so tudi imeli registracijo. Vsakdo je bil na posebni poli pod prisego vprašan, če je dlan ali pristaš komunistične stranke, nac&ne 24. julija je dospela v Pariz prva pošiljatev ameriškega Rdečega križa. Poa!al je bednim 94 ton kondensiranega mleka in drugih živil. V Mehiki govore o demokraciji. Protivladna opozicija trdi, da demokracije sedanja vlada ne ipozna. Zato je pri zadnjih predsedniških volitvah imcfla opozicija svoja volišča m izvolila v njih poleg predsednika tudi poslance v parlament. Knako je storila mehiška revolucionarna stranka. Tako ima Mehika dva parlamenta. V Zedinjenih državah je običajno volilni rezultat z»nan že nekaj ur ali dan po volitvah, toda v Mehiki oznanijo, kdo je izvoljen za predsednika, tedne po (Nadaljevanje na 2. strani.) S seje eksekutive soc. stranke Travers Clement in Aitihur M c Dowe 11 sta na seji eksekutive soc. stranke v New Yorku poročala, da pride soc. stranka na glasovnico morda v 40 državah. PoročHo v Callu optimistično ugotavlja, da vodi stranka letos "najiifvahnejšo kampanjo v svoji zgodovini". EksekutKa je vzela na znanje resigtnacijo Callovega urednika G. Allarda, na njegovo meJto pa je »bil imenovan Travers Clement. Uredništvo bo v bodoče v New Yorku, kjer je tudi kampanjski urad, toda Call bo še tiskan v zadružni tiskarni v Kenoshi, VVia. Glavni urad ostane v Ohicagu, toda gl. tajnik Clement uradu je v new-yorškem kampanjskem stanu, kjer dela tudi Robert Parker iz Clevelanda. V uradu v Chicagu upravlja posle nadome-stujoči tajnik McDowell. O razpravi glede strankinega vojnega stališča in njeni resoluciji ter novi izjavi bo poročilo v prihodnji številki. Stanje SSPZ Na zadnji seji gl. odfbora SSPZ je bilo poročamo, da je v prvi polovici tega leta narasla za par sto članov, ob enem je imovina presegla prvi miHjon dolarjev. Mirko Kuhel je govoril v imenu posebnega odbora o združitveni akciji in ugotovil, da tpovoljno napreduje. Enako so potrdili nekateri drugi. Anton Zaitz smatra obratno, kar jt razvidno iz njegovih dopisov v Prosveti in v Napredtku. Glasilo bo še v nadalje tiskano v Clevelandu v tiskarni Enakopravnosti. 0 Jeza na Perkinsovo * Izmed najbolj napadanih Članov Rooseveltove administracije je delavska tajnica Frances Perkins. Za tarčo si jo je vzela tudi Ameriška zveza malih bk-nHnanov, ki ji v posebni raao-luciji očita, da je rešila pred depoitacijo blizu 700 tujcev, čeprav so kr&ili ameriške sako-ne in zapadli izgonu iz te dežele. Večinoma so to taki, ki so priflli v Ameriko nelegalno, se tu poročili in imajo domove in otroke. To je vzrok, čemu jih je Perkinsova obvarovala pred depoitacijo. Velik dobiček General Motors Korporacija General Motors je napravila v drugem četrtletju 1940 nad 46 milijonov dolarjev dobička. ho nadaljava- o JSZ. dalji« poročilo o ^mmmmmimm LJUDSTVOM V EVROPI PRETI LAKOTA Prebivalce evropskih deiel bo prihodnjo zimo redčil glad. 2e sedaj strada milijone ljudi. Vtled izredno hudega mraza zadnjo simo in slabega vremena spomladi bo pridelek leto« mnogo nižji kakor lani. Posebno nizek bo pridelek iita. Italijanski poljedelski minister priznava, da bo snalal v Italiji nad 28 milijonov builjev plenice manj kakor lani, kar je sa italijansko ljudstvo velika nesreča. Zelo nizek bo letos pridelek pienice tudi na Ogrskem, v Rumuniji in Jugoslaviji. V slednji je ie sedaj toliko ljudi v pomanjkanju da se vlada v Beogradu in Zagrebu resno bavi z načrti za "reorganiziranje" driavnega gospodarstva po fašističnem vzoru. Rumunija je prepovedala isvoz iita in enako Jugoslavija. Nemika goepodarska komisija preiskuje, če je prepoved upravičena, kajti Nemčija zahteva od balkanskih deiel čimveč iivtl. Glad se iiri tudi po Franciji in ie hujii bo. V Italiji so ie tthrje "brezmesna" dnevi na teden, kar pomeni, da ga ne dobe n*ti bogati ljudje, dočim so revni brez mesa vse dneve v tednu. Kruh jim je vlada nedavno ie bol i pičlo odmerila. Pomanjkanje *e veča tudi v Španiji. V deželah, ki jih je okupirala Nemčija, posebno na Poljskem tn v Belgiji, veliko pomaga ameriiki Rdeči krii. Nemška vlada ve, da če vojne ne konča do jeseni, bo v Evropi pomanjkanje tolakino, da tudi nemiki bajoneti in strojnice ne bodo mogli vsdriavati reda in mira. Zaloge hrane pojemajo celo v Angliji, ker ji je dovoz iivil oviran z nemško proti-blokado Mnogo angleških ladij, naloie-nih z mesom in iitom, pošiljajo nemiki zračni bombniki in podmornice na morsko dno. Tudi ako bo vojna kmalu končana, bo pomanjkanje iivil še dolgo trajalo in milijone revnih ljudi bo stradalo do obup-nosti. Nemčija bo v slučaju zmage skušala dobiti v zameno sa industrialne izdelke iivila is Juine Amerike, toda za svoje prebivalstvo, ne pa sa podjarmljene narode, sa katere se naj brigajo njihove oblasti kakor vedo m znajo, In pa dobrodelne dru-*be. Sploh se Evropa v svoji veliki bedi zelo zanaša na pomoč Zed. driav, ki pa vtem brezplačno tudi ne bodo mogle pomagati. Saj ne odpravijo pomanjkanja niti med revnimi plastmi prebivalstva doma, kako bi ga mogle v inozemstvu 1 Trpljenja ljudstva v Evropi, ki gladuje, ne bi bilo treba, če bi deiele med sabo sodelovale in napravile konec nacijskemu Imperializmu. Lev/is, Thomas obsodila novi armadni načrt OKROG DVAIN&TIRIDESET MILIJONOV MOŠKIH PRIDE V SMISLU NAČRTA POD PREDSEDNIKOVO POVELJSTVO. — STRAH PRED PRODIRANJEM HITLERIZMA Proti predlogi za uvedbo prisilne vojaške službe je oipozici-ja veliko večja kot pa so jo zagovorniki militarizacije pričakovali, bodisi v kongresu ali pa v javnosti v splošnem. Kongresni odsek odobril načrt Senatni odsek za vojaške zadeve je načrt odobril 23. julija in ga priporočil zbornici v čim-hitrejfti sprejem. Toda mnogi senatorji, med njimi posebno demokrat Wiheeler iz Montane, so se oglasili proti toliko, da predloga ni mogla priti na glasovanje tako naglo kot so predlagatelji hoteli. Odločno na-sprotnost "drafltu" so tarekli tudi nekateri republikanski senatorji, toda ne rz načelnosti nego zato, ker je zanj Roosevelt in njegov kabinet. Načelna opozicija V načelni opoziciji proti prisilni vojaftfcf sWbl so c«rkvene^vic, bi bile unije brez moči. organizacij*, vsi pacifisti, mnogi uniiski voditelji, med njimi John L. Lews, komunisti, mnoge mladinske skupine in socialistična stranka. Sen. Wheeler je izjavil, da v mirnem času v Zed. državah ni nikake potrebe za prisilno vojaško službo. "Ako načrt odobrimo, pride 42 milijonov mo&kih od 18. do 64. leta starosti pod poveljstvo predsednika Roosevelta, ki jih bo pod geslom narodne varnosti lahko poslal s pomočjo vojnega oddelka delati kamorkoli. To pomeni, da se ta dežela spremeni v totalitarno državo, kakor je Hitlerjeva, Stalinova in Mussolmijeva," je rekel senator Wheeler. John L. Levvis je tejavil, da se z Wheelerjevi-mi izvajanji popolnoma strinja in da je konskiipciji nasproten tudi CIO. Thomas pred odsekom Norman Thomas je govoril proti sprejemu načrta za prisilno vojaško službo pred se- natnim odsekom za voja&ke zadeve 11. julija. "Neglede kako dobre namene imajo predlagatelji in zagovorniki načrta, dejstvo je, da ne bi privedel te močne, agresivne dežele druigtam kot direktno v militarizem, imperializem in končno v ameriški fašizem in vojno," je dejal Thomas. Sploh bi konskripcija ameriško politično življenje in s časoma gospodarsko življenje popolnoma spremenila. Ker bi (predsednik na podlagi načrta moške lahko "regi-mentiral" kakor bi mu predlagal v interesu narodne obrambe vojni department, to je, reguliral delovne razmere v industriji, pošiljal delavce tja kjer se jih bi najbolj potrebovalo in izdajal razne druge regulacije, so 7roti takim odločbam tudi unije. Kajti čim bi se vojni oddelek poslmžil teh pra- Kaj misli mladina? Načrt določa, da se najiprvo pokliče v vojadčino zdrave samske fante v starosti od 18. do vštevt&ega 21. leta za enoletno službovanje. Dalje bi bili vojaški obveznosti pristojni vsi moSki od 21. do 45. leta. Oprostiti vojaščine bi se v mirnem času smelo le take moške, ki so oženjeni in morajo skrbeti za družine, ali pa starše. To je vzrok, da se je v poslednjih nekaj tednih poženi lo mnogo več fantov kot običajno v istem času prejšnja leta, v nadi, da se s tem ognejo vojaščini. Tudi se sme oprostiti voja&ke dolžnosti laike moške, ki so u-posleni v onih obratih, ki služijo ameriški obrambi; tu so predvsem tovarne za letala, ladjedelnice, nvunicijske tovarne itd. Moške od 45. do 64. leta starosti bi smel na podlagi načrta (Nadaljevanje na 3. strani.) ZA AGITATORJE Ml POČITNIC1 Običaj je, da v poletju dohodki Profetarca na naročnini in prispevki y tiskovni sklad zelo poje-njajo. Letos se to ne sme dopustiti. S. upravnik Pogorelec je poročal na zboru, da je list brez rezerve in bo treba storiti vse v naši moči, da ne zaide v dolg in s tem v opasnost za obstoj. To nevarnost lahko preprečimo le z agitacijo. Tudi v poletju imamo zanjo veliko priložnosti. Mnogi se jih poslužujejo. Na primer, Mary Fradel, La-trobe, Pa., je bila no seji westmorelandske federacije SNPJ in nabrala med udeleženci nad $10 v tiskovni sklad ter dobila dve celoletni naročnini. Ako bi to delali na vseh zborovanjih in piknikih, pa bi bil problem resen in število naročnikov Proletarca bi raslo. Čitatelji, apeliramo na vas, da pomagale v tem smislu, kajti bodočnost lista je odvisna od vas. Vsi imamo tu in tam priložnost dobiti novega naročnika, ali vprašati za obnovitev naročnine in nabrati vsoto listu v podporo. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. == ' i , ■ POSLEDICE NEMŠKIH NAPADOV V ANGLIJI IZHAJA VSAKO SREDO. Iiiitja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; ia pol lata $1.75; ia četrt, leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in ogUuti morajo biti v na*em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za prioblitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publiahing Co., Inc. Established 1900. Editor .. .........................................Frank Zaiti I Business Manager............................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tear $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.^ PROLfe+AREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. TeUpkonai ROCKWELL 28*4. Gospodarstvo, mednarodnost in novi nacionalizem Nekoč je izkoriščal mojster svoje vajence in pomočnfke. Nato individualni tovarnar nekaj ducatov delavcev. Potem večji tovarnar že več sto delavcev, ozirona kolikor Jih je uiposleval. Iznajdbe tehnikov pa so pripomogle, da ao se ti individualni izkoriščevalci morali združevati, ali pa propasti v konkurenci. Nastale ao korporacije. Razvil se je mogočen kapitalistični razred, ki je vzajemno izkori&čal vse delovno ljudstvo svoje dežele. V tem iprocesu so bile nekatere dežele mnogo na boljšem kot druge. Delavci m kmetje so sicer garali v vseh in bili iz-žemani, kakor je to še danes, a vendar v iivljenaikem standardu so bile med njimi velike razlike. Tiste države, ki so se razvile v imperialistične in prodajale mnogo več nego kupovale, so imele izobilje: Anglija, Nemčija, Zed. države v prvi vrati. V Aziji Japonska. Bogastva bogatašev so vidoma rasla in z njimi delavski razred ter njegova mizerija. Toda trgov je začelo zmanjkovati. Borba za izpodrinjenje drug drugega je naraščala. Ta je bila glavni vzrok postanka prve svetovne vojne. Sedaj smo v drugi. Dasi ni' tako obsežna, kar se oboroženega konflikta tiče, je gospodarski spopad v nji veliko večje važnosti kakor pa je bil v svetovni vojni št. 1. Namesto da bi en mojster, in potem en tovarnar in nate ena korporacija izkoriščala zgolj delavce pri nji uposlene, je nastal nov strtem — državna korporacija, nacizem, ali fašizem, kakor že ga hočemo označevati, "konporacijska država" za izkoriščanje ljudstev drugih dežel. Tako se je staro Darwinovo pravilo, "ohranitev močnega" znova uveljavilo in a tem i>orv barbarizem, posledica upropaščene kapitalistične civilizacije. Barbarizma sicer ne bi bilo čiaio nič treba. Niti ne svetovne vojne št. 2. In ne izkoriščanja. Toda svet za civilizacijo še ni dozorel, zato se je individualistični kaipftailizem spremenil v korporacij^kega in končno v državnega, kakršnega zastopajo sedaj v eni aH drugi dbliki vse totalitarne države na svetu. , Kakor je »bil natumi nagon staromodnega mojlstna izkoristi vajence in pomočnike, ali industrialca priganjati svoje delavce k največjemu fizičnemu napenjanju in nato nagon kor-poracij znanstveno izrabljati vse delovno ljudstvo v prid razreda poeedujočfh, tako je danes dospel kapitalizem na točko, v kateri se je v borbi za ohranitev spremenil v fašizem in izrablja kolikor more ljudstvo svoje nacionalne države m še veliko bolj pa ljudstva onih dežel, ki si jih je podrgiel. Stari imperializem se torej nadaljuje v novi obliki in pod novo označbo. To je blaznost, kvarna vsem, četudi "vladajoči" narodi • matrajo, da njim ni škode. Tak je položaj sedaj. Tisti, ki verujemo v medmarodnoet, ga moramo globoko ipreudariti, 4ko hočemo iz te zmede spet ne trdnejša tla. Socialisti, ali kakor nam pravijo naciji, "marksisti", smo \*de!li, da pride za mojstrom tovarnar, za tovarnai*jem korrpo-lacija in v njenem področju kapitalistični razred, nismo pa računali s .prerojenjem kapitalizma, ki se je pojavil pod fanatičnim nacionalizmom in je iz njega nastal fašizem. •Na mesto individualnih kapitalistov v Nernčijt tn Italiji je prišel državni kapitalizem pod tako fanatično znamko nacionalizma, v katerem prednjači posebno Nemčija, da je civilizacija, ki jo omenjajo socialni, zatemnjena. Muk je lege1! nanjo. V Aziji razvija tak nacionalistični kapitalizem Japonska. V Rimu, Berlinu, Tokiu in tudi v MoalCvi sicer govore o smrti kapitalizma in plutokracije, a resnica je, da njihova "odprava" starega kapitalizma ni odpravila ndbenega vzroka, radi kakršnih nastajajo vojne, se koljejo ljudje in si rušijo mesta. Kajti kar nove korporativne države goje, je nacionalizem v naj f anatič nejših oblikah. Italija avoje ljudstvo uči, da je kulturno in zgodovinsko najvzv»enejše na svetu. Hitler je opojil nemški narod s histerijo auperiorndsti njegove (kulture, rase in zgodovinskega poslanstva, torej je nJim jasno, da se mora Nemcem pokoriti ves sveti V Aziji uči riično teorijo Jaiponaka. In Rusija. Tudi ona se pod pritiskom vnanjih vrplivov in notranje politike spreminja v nacionalistično enoto državnega kapitalizma. Marksove teorije tzlic temu niso čisto nič iflffubfle na vrednosti. Kajti na svetu bo nekoč civilizacija, ali pa nikdar ne •pride. Ce je ne bo, tedfcj naj imajo prav fašfoti, ki pravijo, da bo tako kot oni uče, na svetu za zmerom uveljavljeno. Socialisti pa smo prepričani alej ko prej, da civilizacija pride. In da bo res civilizacija, mora temeljiti na mednarodnosti, na trdnih tleh kooperacije med ljudmi In deželami vsem v leorist. Nemški letalci sapuičajo po v»ak*m polet« v Anglijo ruievine, mnogo ubitih in ranjenih ter požare, ki jih sanote a fr—»bami. Gornja »lili« predstavijo napol pornieno cerkev, v kateri j« nastal tudi polar. Gasilci v posebni opremi so pri roki ko hitro mogoče, da omeje širjenje ognja. NALOGE l\ ULJI MASE PROPAGANDE Referirol na XII. zbora JSZ in Prosvetne matice, ki se ie vršil 4.-6. julija 1940, MATT PETROVIClT Sodrug predsednik, cenjeni navzoči: Eno izmed važnih vprašanj, ki jih ima rešiti naš zbor, je: ali naj postane Jugoslovanska socialistična zveza neodvisna I organizacija, ali naj &e nadalje ostane del ameriške socialistične stranke? Naj bo to vprašanje že rešeno na en ali dri? j način, ena stvar je gotova: JS7 in Prosvetna matica bosta imel'' tudi v bodoče kot svoj cilj in glavno nalogo širiti ideje socializma med našim delavstvom v Ameriki. Ako zgrešimo ta cilj, potem lahko razpustimo organizacijo in gremo domov. Ker je torej namen naših organizacij, da ostanejo tudi v bodoče del splošnega socialističnega gibanj« in še posebno, da osta nej? središče našega prizadevanja med ameriškimi Slovenci, tedaj je za nas vrlo važno, da se pogovorimo med seboj na kakšen način nam bo mogoče vršiti to nalogo, da dosežemo čim večji uspeh. Naše naloge in cilji so važni. Ravno-tako važno je poiskati si pravo pot za uresničenje istih. Z drugimi besedami, mi smemo pričakovati uNpehov le tedag, ako se bomo posluževali pravilnih metod v naši agitaciji. Ako hočemo biti pošteni nami s seboj, tedaj bomo priznali, da je sochriisti&no gibanje t Ameriki, kalkor tudi povsod drugod razdeljeno v dve glavni skupini. Prvo, mamjšo skupino tvorijo organizirani člani, t utti sodrugi, ki aktivno delajo za razširjenje socialističnih idej in za povečanje organizacije. V ta namen žrtvujejo, vftak po svoji iz možnosti, svoje talente, svoj čas in denar. V drugo, veliko večjo skupino, pa upadajo tisti naši prijatelji, ki jih imenujemo na kratko "simpatičar-ji". Ti naši prtjateOji nimajo ni-kakih zve* t drugimi političnimi organizacijami in po navadi, kadar koli imajo priliko, glasujejo za socialistične kandidate. Obsojajo kapitalistični družabni red in prav radi priznajo, da je za odpravo brez-p; .se Iikk ti, za svetovni mir m za ohranite? demokracije absolutno potrebno, da se sedanji druiabni red nadomesti s takim, kt bo slonel n« socialni produkciji. Verujejo v socialistične principe, toda so porpol-noma pasivni in odklanjajo vsako sodelovanje za uresničenje istih. Ta armada pasivnih socialistov je sorazmerno jaiko velika. Večkrat sem te slišal, da je v Ameriki na vsakega organiziranega socialista deset neorganiziranih. Tako trditev je seveda nemogoče statistično dokazati, vendar ako vzamemo v pošte v število glasov, ki so bili oddani socialističnim kandidatom v rattnlh volitvah tn tatc primerjamo s številom organiziranih Članov, tedaj bomo prisiljeni priznati, da taka trditev ni daleč od resnice. Ta naš zibor tukaj potrjuje, da je moje mnenje pravilno. Tukaj sedijo zastopniki organiziranih članov JSZ tn med njimi sedijo zastopniki naših sinvpatičarjev, zastopniki kulturnih in pod»por-nih društev. Vzemimo naše mesto Cleveland. Slovenski sodrugi v našem mestu imamo tri kltifoe, ki štejejo manj kod dve sto članov. Toda develandski zastopniki naših simpatlčarjev zastopajo nad dvajset društev, ki šteje je vec tiaoč članovi Samo elevelandska društva SNPJ, ki so včlanjena pri Prosvetni matici, imajo nad 2,500 članov. KONEC LIGE NARODOV Po oblakih se ne more hoditi. V meg- ve razmere in mu bo kazal pot v boljšo bodočnost. Rabil bo tu-di organizacijo, ki bo dajala izraz njegovim težnjam in potre-bam, organizacijo, ki bo cen. trala vseiga slovenskega naprednega delavstva in vseh naiih naprednih društev. Dati ameriškim Slovencem tako organizacijo je glavna naloga tega zborovanja. Kanadsko državljanstvo za Nemce in Italijane ni ščit Odbor kanadskega mesu Windsor onkraj Detroita je sklenil, da se mora odsloviti iz javnih služb vse, ki so bili rojeni v državah, s katerimi je Kanada v vojni e za/plenjena in ipro-stotidttitoki Voditelji pa preganjali, ker §0 pomagali "Francijo potisniti v vojno z Nemčijo". Ako bi Francija zmagala, bi bili "partrioti" In deležni odlikovanj. Sedaj so MizdajailciM. General Charles de Ganile je edini slovit francoski poveljnik in vojni veščak, ki se ni udal novi francoski fašistični vladi, pač pa Šel v Ixmdon, od kjer vodi borbo protmacijskih Francozov na strani Anglije za poraz Nemčije. Francoska vlada ga je vsled te*a proglasila za Izdajalca fn ga ofesodila. Obsodba je seveda samo na p*-fftr}u in bo trfka ostala, razen če ai Hitler podjarmi tudi Anglijo, kakor si j« Francijo. RuMj« hi Nemčija še koope-rirati. Hitler, ki je z*dnjič v svojem rajhstagu to s poudarkom nagi asi f, je bil v pravem. V Resarabjjo in vzhodno Buko-vfrto je prišla nemška komisija, da se s sovjetskimi oblastmi domeni za izselitev Nemcev iz teh krajev, ki so spet postali rirska posest. Cenijo, da je v Besara-biji m Bukovini 110,000 Nemcev, katerim Hitler predlajra izselitev v Veliko Nemčijo. V zameno za njihovo lastnino bo Kusija da Zed. državah, ki so se prir naprej z gangsterskimi sred^vi in obogateli 2 raketirstvom. ODLOMKI Z DVANAJSTEGA ZBORA JSZ IN PROSVETNE MATICE Piše ANTON ZAITZ (Konec.) Z banketa v SDD v soboto 6. Sija smopr.šii pozno in ae po- razgubili v Hotelu. Oziroma je bilo že v nedeljo 7. julija Kgo-daj zjutraj. Prav ko *em mc/no zaspal in n1) je \ učenih Še vedno brnela jr0cll»a, c b- kateri smo se zabavali \ SDD, se je začula na vso nltK druga tik moje sobe. Nt šlo drugače, prebudili »o me. Nem-nv muzikanti, ki so tu iprenoče-\ali >ri se pripravili ob 2. zjutraj nadaljevati svojo pot. Ne veni pa, čemu so hoteli ob tej zgodnji uri tako pridno "toni-rati" s\oje instrumente. Kakor da so kje na »preriji, sem pomislil \ svojem zgražanju. Nato { a m' tiai>ol v spanjai domislil (harkvja. ki ima sobo preko \rže in ga to piskanje na vsako j a ko instrumente lahko prav tako moti. In res, dejal je, ko sn.o ku zjutraj vprašali, kako in kaj. da mu nekaj časa vriše p< Javljajočih se gostov ni bil ],ra\ nič i>o godu, nato pa je doumel, da bi mu jeza nič ne Koristila in je sklenil zaspati netflt de kaj se godi okrog njega. Storil je pametno, kajti tudi meni e je posrečilo iti nekaj ur "v pokoj". • • • Zjutraj /mo bili v restavracijski k se ves čemeren in bi še rabil počitka. Pa mi spravi Angela Zaitz; "Dekoracijo imaš na suknjiču? Kje si jo dobil?" Bil je ogromen elevelandski komar, ki so bili v sezoni one dni in jih je ležalo pred mrežastimi vrat mi in okni kakor žaganja. Ta. na mojem suknjiču, kjer je prostor za rožo, je bil se ti v. Pa sem rekel omizju: "Ne motimo ga. Velik je, lahko pade komu v ea»o in pokvari zajtrk." | x Veliki komar je ostal v zaponki dsto mirno jn odJetel šele, ko smo stopili na prosto. e e * Najbolj napeto sejo smo imeli v soboto 6. julija, ko smo imeli na dnevnem redu vprašanje reorganiziran j a JSZ. Tu ni bilo misliti na nebeno šalo več, kajti pred nami je bil vprašaj, biti ali ne biti? Ali naj našo organizacijo prenovimo, ali pa shiramo "ipri starem". Zelo posrečeno je bilo, da smo imeli onega dne za predsednika Matt Petrovicha. Včasih sem mislil, ko sem tu in tam predsedoval, da nekaj vem. Seda i priznam, da sem se ob tej priliki od njega mnogo naučil. Petrovich ima v resnici vse fcmožnasti, ki jih potrebuje predsednik, od kakršnega je črstokrat mnogo odvisno. Posebno, če ljudje manevrirajo a i uganjajo strategične poteze, se mora predsednik silno parziti, da se ne vjaime. Zapisnik vam bo »povedal podrobnosti debate o vprašanju reorganiziranja JSZ. Imeli smo iprcd sabo dva načrta. Oba predlagatelja Sta dobro podkovana v predmetu, ki sta ga predlagala in zagovarjala v vprašanju reorganizacije. Pred nami je bila jasna slika tudi kakšno je stanje sedanje soc. stranke in kaj imamo od nje pričakovati v bodoče. Na drugi strani ipa je bil močan argument, opirajoč se n»a tradicionalno zivezo s stranko. En predlog na primer je določal, da naj članstvo glasuje, kako naj bo v bodoče z našo Zvezo. Naj še ostane del stranke, ali se naj osamosvoji za delo na svojem polju? Drugi predlog je določal, da naj ostanemo kot smo, drugi klubi, ki niso za pripadanje v stranko, ipa se lahko priglasijo za klube v Prosvetno matico. In enako se naj ustanovi nove v P. M., kjer za JSZ ni pravega polja. Ako bi bil momenkovanje v "spodnje prostore". Tu sem našel ataiu znanca iz Forest Cityja, Štefana in Leopoldino Vozel, ki živita že več let v Clevelandu. Nam je bila ona nedelja določena dopoldne za počitek in za piknik dopoildne. šli smo na farmo SNPJ, kjer sva z Blažem Novakom obhodila v»eti deset akrov ali koJi-kor že obsega izletniški prostor društev SNPJ. Storila so zelo pameten korak, ko so si kupila to zemljo. Že sedaj in še bolj v bodočnosti jim bo v ponos. S pik nizkega prostora sta naju peljala na »postajo s. Tur-skh iz Johnstowna in A. Turkman, kajti treba je biio nazaj v "vetrovno mesto". Vrnil sem se z zbora svež in poživi j en. Kajti u videl sem, da je to sku^ pina, ki zna dekti, ki ve kako misliti in ki si zna pridobivati tudi mladino. Sodrugi in sodružice v Clevelandu so imeli tz nami in s prireditvami nič koliko dela. Izvršili so ga smotreno in so vredni več kakor golega priznanja. Ampak priznanje bo menda vse, k. r dobe, in pa kritike, s katerimi smo še bo tj radodarni. Da bi se le Ae mnogokrat sestali na takih zborih, kakor je bil XU. v SDD. Izlet članstva kluba št. 1 S KANADČANI SE NI ŠALITI! II IIOG IN VOJNA Predno je Mussolini napovedal vojno, so smeli v cerkvah v Italiji na glas moliti za mir, ampak so morali v molitvi po-vdariti, da prosijo Vsemogočnega za tak mir, ki bo pravičen fa- fcsličrji Italiji. hitro je Mussolini pJanil kakor hijena iz zasede v voj-so v Italiji molitve za mir opustili in se obrnili k Bogu s pro-fojo za zmago italija/nskega orožja. V poraženi Franciji j« nova vlada dan po premirju z Ita-!W> (z Nemčijo ga je sklenila nekaj dini prej) odredila dan žaganja in molitve. Premier Petain in vsi drugi ministri so šli v cerkve in prosili Stvarnika, naj naredi, da bo Francija močna v ■w>ji najtežji uri. Orividno, da poraz, ki ga je doživela, ji ni prinesel samo nego tudi veroko "prebujenje". Francija — največja Katoliška država v Evropi, je že pred desetletji poskrbela, da Jf r(,Akeionarni vpliv cerkve zatrla in jd je dopustila izvrševati p ^Eoshižje. A sedaj, ko je ponosna Francija rbita kakor ** ^m krat v modemi zgodovini, se jt spet zatekla k cerkvi "1 reakciji. Tudi v Angliji so imeli eno nedeljo uradno določeno v prid mol'tve za mir. V vseh njenih cerkvah se j« trlo ljudi, ki so pro-jj^ga, da naj pomaga Veliki Britaniji odivreči 0 »veta Hit-'Tjavo moro in vrne človeštvu zaiželjeni mir. Hitler pa, o katerem pravijo, da Je "brezbožnik", je rekei Po *n*gi nad Francijo tole: "V svoji veliki ponižnosti se obračamo k Bogu ■ hvalež-^Jo za blagoslov«, ki jih je nam naklonil . . " na "kranjski hribček Chicago. — Na seji klubovih odborov v sredo 24. julija je Chas. Pogorelec poročal, da bo treba kaj storiti v korist klu-4>ove blagajne. Vršil se bo v ta namen piknik klubovega članstva in (prijateljev na "kranjskem hribčku". Kdaj? Enkrat v avgustu. Takoj ko tajnik po-rzve glede drugih piknikov, bo oznanil našega. Na seji odborov smo razpravljali tudi o pripravah za naše prireditve v jeseni. Ker je treba po novem zakonu plačevati davek tudi 7Jk vstopnice nizkih cen, bodo naše v bodoče, vštevši davek, 40c v predprodaji in 50c pri blagajni. Redna seja kluba Št. 1 se je vršila v petek 26. julija. Večer je bil soparen in spremljan z nevihtami, vzlic temu je prišlo precej članov in članic. O prešlem zboru je poročal klubov delegat Filip Godina. Delegatinja Turpin ipa je bila v Min-nesoti. Anton Garden je poročal, da ima soc. stranka našega okraja težkoče v kampanji zaradi financ. četudi ljudje zastonj ali napol zastonj pomagajo, so vseeno razni drugi stroški, pa je apeliral za prispevke v strankin kampanjski eklad. Upati je, da naši Člani in članice zberejo v ta namen čimveč mogoče, in pa podpisov na strankine imminacijske peticije. Do konca leta bo imel naš klub torej še štiri prireditve. Namreč izlet v forest preserve nad Skavičem (prej Stežinar-jem) v Willow Springsu, v nedeljo 20. oktobra dramsko in kampanjsko prireditev v dvorani SNPJ, v nedeljo 26. novembra koncert Save v dvorani SNPJ in v torek večer SI. decembra Silvestrovo zabavo v Masonic Temple, 23rd St. in Millard Ave. Turpin se spet spamnil Centra Chicago. — Joseph Turpin, njegova žena Kristina in njuna hči Elaine iprebijejo svoje po-citnice ponavadi v severni Min-nesoti, na Elyju. Tako tudi letos. In kot prej, tako je tudi leto* navdušeno ribaril. Bil je uspešen, kajti jezer je tam mnogo. Ribe je poslal Družabnemu klubu SfloVenski center. Zadnje fo bile servirane v soboto 27. julija. Beg zlata v Zed. države Vse denarno zlato po svetu je že skoro v Zed. državah. Ae celo Jugoslavija ga je podala sem v shranitev meseca junija t. I. za $13,673,491, kakor je poročal J. K. V Angliji j« t i »oče moi kanadske armad«, • katero »o »o nomike cele deloma seznanile v tedanji vojni ie v Franciji in Bolgiji. Angleži eo nanjo jako ponosni. Na gornji »liki je oddelek kanadske motorne dieisijo. AGITACIJA ZA PROLETARCA IN DRUGE NAŠE PUBLIKACIJE Referiral na XII. zboru JSZ in Prosvetne matice Anton Jankovich O tem vprašanju bi se dalo veliko, veliko govoriti, in menda tudi skoro celo knjigo spisati! In to ve vsak mnogoletni izkušeni agitator delavskega časopisja. človeku, ki agitira za delavsko Časopisje mu niso še od daleč posuta pota z rožicami. (Kaj šel) Najprvo mora biti zelo, zelo potnpežljiv, vztrajen in sploh železnih živcev. Ko prideš v to, ono, ali tretjo hišo moraš biti že vnaprej pripravljen. Prvo na različne izgovore. NI DENARJA — ta je prvi. Ne vidim, ne znam brati, imam preveč listov, vse" imam, papirjev m počasi berem. Vaše cajtenge pred robno pišejo, — pa nerazumljivo. Preveč visoko go«poKko. Saj veš, mi smo prišli rz hribov, grabnov — z eno besedo rečeno — s kmetov. In pa stari smo ratitH,1 "špogJov" (očal) nimam, jih nimam s Čem kupiti. Torej, takih in enakih izgovorov nič koliko. Nu, agitator posluša, potrjuje saj en čas, prigovarja ali pregovarja na vse načine. No bo pa Mrs. čitala — brala (ona izgleda zavedna ženska). J a, ja tudi z njo je skoraj kot z menoj, pravi možak. In tako teče čas. Naročnika še ni, catpakov tudi ne. Morda tu pa tam se upreš z vso sik), ako si poznan, pa ipraviš: "No, Jože, Mike, pa vendar za vsaj pol leta se naroči, drugače ne grem iz tvoje n WC P Morda ta končni pritisk obvelja vsaj pri nekaterih. Pa prideš v drugo ali tretjo hišo, kjer se spet mogoče začne taka ali drugadna pesem kot v prvi. Naletel si na sitneža, ki ti začne očitati to in ono. Potem se ti pa spravi še na časopis, ki mu ga ponujaš, in morda navsezadnje še na stranko, ki jo list zastopa. In tako gre čas naprej. Agitator pa ne ve ali bi človeka kar naprej poslušal ali bi se z njim kregal, ali kaj ? In takih je veliko. Niso pa vsi. Spet prideš z veseljem k ljudem, ki so «elo vljudni, zavedni. Z njimi se prav lahko pogovoriš. Pri njih dobiš obnovitveno in mogoče tudi novo naročnino! In ko pride agitator k takim prijaznim, zavednim ljudem, se oknelpča in spet ojuna-či, da nadaljuje s svojim delom. Agitacija pred 15. ali 20. leti in sedaj se veliko razlikuje. Prej ni biio toliko strank in sbrančič. Zadnje čase ustajajo vsepovsod Mojzesi, ki vsak po svoje plavša ali zavaja naivno ljudstvo. In ljudje preje verjamejo političnim in drugim bhi-fačem kot dobremu delavskemu časopisu. Gotovo je, da so tudi gotovi resnični izgovori, kot starost naftih Vjudi in dolgoletna kriza, izumiranje, nadomestila pa nobenega ni, itd., itd. Največ je pa kriva nezavednost in ignoranca. Pri dvema našima publikacijama, Ameriškemu družinskemu koledarju in Majskemu Glasu, je malo bolje. Prvo, ker stanetli »bolj malo vsoto, ki jo ljudje Inglje dajo od sebe. In drugo pa, ker sta ti dve publikaciji prav izvrstno urejen«, so se ljudem prikupile! Največji krrž je to, da nam manjka dobrih in vztrajnih razipečeval-cev. Je pa še nekaj kar potrebujemo pri teh dveh publikacijah, in to je nabiralcev oglasov, brez katerih se nobena taka stvar ne izplačuje. Pridobivanje oglasov dandanes tudi ni lahka Stvar. In to postaja vedtao težje, ker večina danes oglašuje po radiu. Pri tem bi se dalo veliko, veliko pomagati. Rešitev je skoro enostaven način: Mi, skoro vsi moški, samci še bolj, možje in še največ pa naše fcene gospodinje. Tu in tam gremo v gostilno, brivnico, k Čevljarju m to gotovo večkrat na teden, mesec ali leto. Ali Ibi se ne dalo ob takih prilikah pri takih obrtnikih dobiti naročnika, ali oglas za Koledar, ali Majski Glas? In nswe goeipodinje, sem prepričan, da imajo za (pridobivanje oglasov še lepšo priliko. Kajti one so večinoma tiste, ki kupujejo živila in vse drugo, ono kar ližKamo in rabimo vsak dan. In ako trgovcu taka žena (odjjemaika) pove na lep način : "Boš dal en ali dva oglasa na leto, kar te bo stalo $2 ali $3", ne verjamem, da bo Odklonil, dober gospodar te ne. Raje bo dal oglas kot da bi zgubil od jemal ko. Ako pa pride tupaftam, da kateri trgovec odkloni tak oglas, se mu pa naravnost pove, da ako je tak naj gre k vragu, — prav po domače. Ker tak trgovec ima samo grabi je, nima pa vil. Iz srca bi želel, da bi se vsi sodrugi in posebno sodružice, pa tudi naši simpatičarji in simpatičarke kolikor jim je he mogoče tega držale ali posluževale. To posebno po večjih mestih. Poskusimo, ne hranimo jezika. Ker brez truda ni nič. 0 katoliškem časopisju in njegovi agitaciji Večkrat se tu pa tam sliši pripombe, češ, kaj pa katoličani, zakaj pa oni napredujejo s svojim časoipisjem? No, znano mi je, da tudi pri njih zadnja leta ni kaj iprida napredka, ki pa je mogoče malo večji kot pri nas. Pa so gotovi vidni vzroki in veliki pripomočki. Oni pri njih (kampanjski agitaciji pritisnejo na ves njihov katoliiški aparat. Prižnica je njih največja pomočnica, ker imajo vsako nedeljo shode v cerkvi. Spovednica je njih druga prav dobra 'pomočnica. In ako ne morejo domači, navadni kaplani in fajmoštri, pokličejo misijonarje. In kadar ti iprične-jo strašiti in rotiti njih ovčice, je pa precej vse v redpi«>v 7* kandidata nove stranke, da pride na listo. Predložili so nad 3000 tpodpisov. Toda državni volilni odbor je tolmačil zakon tako, da mora imeti vsak izmed devet elektorskih kandidatov 2,-500 podpisov in da »e torej zahteva 22,500 podpisov, da pridejo na listo, kar pa jim je ne mogoče dobiti. Anton Shular. 2ivimo v času radia, ki služi tistemu, ki plača ceno Weet Allu, Wii. — Zaključek minulega zbora JSZ in P. M. me ni razočaral. Kajti to sem pričakoval. 2e na čika-£'kem zboru pred štirimi loti so se križala naša mnenja glede odnošajev do soc. stranke. Takrat so pristaši enote še zmagali. Toda od taikrat sem so bili v defenzivi vsled strankinega nazadovanja, ker so očitki za nazadovanje padali na hrbte e notarjev. kar se tiče referenduma, ki bo končna odločitev, se ne bom vmešavali, čemu kratiti dobro voljo onim, ki so se zavzeli, da bodo boljše uspeli. Pazno sem prečita 1 Molkov konvenčni referat, ipriobčen v Proletarcu, ki je vseskozi poučen. V Mol ko vem referatu se o-paža izraz trudnih delavskih borcev, katerih ideje niso prodrle v šir*še delavske mase. Toda naj bo Molek u ver jen, da ni bilo njegovo delo za socializem zastonj. Na tisoče slovenskih naseljencev je hvaležno Molku in drugim, da smo se otresli klečeplaztva in raznih političnih pijavk... Na ti politični izobraževalni ,poti smo rabili socialistične ideje kot simbol delavske zavednosti, katera je v nekaterih deželah uspela bolj kakor v drugih. Da je v tej deželi soc. stranka v zastoju, so odgovorni tisti, ki poibijajo socialistične ideje, ki imajo vsa sredstva na razpolago za uničiti one, ki si upajo kritizirati njihov sistem. Ker bi to moglo biti jasno vsaj nam, zato ni na mestu kritika, da je napačna taktika socialistov odgovorna za zastoj. Ne smemo prezreti dejstva, da živimo v času radia, ki služi ti.*temu, ki plača ceno. če bi socialistična konvencija zmojgfla ceno, kakor so jo republikanska in demokratska, če bi ameriški narod poskušal socialiste neprenehoma tri dni, kaikor je poslušal repu/blikance in demokrate, tedaj bi se nedvomno socialistična stranka dvignika i»z zastoja, in kritike o za^toiu bi hipoma izginile. Frank Matkovich. l n Nace 2lemberger še vedno "fejst fant Prošli teden smo prejeli najnovejšo fotografijo Načeta Žlembergerja, iz katere raizvi-dimo, da je še vedno fant od fare, četudi ima -že nad 72 let. Zadnjih nekaj let živi sodr. Žlemberger v Piney Forku, iprej pa je bil dolgo vrsto let v naselbini Glencoe in še prej pa v drugih naselbinah istega o-kraja (v vzhodnem Ohiu). On je član kihuba št. 11 JSZ v Bridgeportu, prej pa je bil voditelj kluba št. 2 v Glencoe. Hvala za sliko, Nace. Ob priliki jo priobčimo v Majskem Gflasu ali pa v Koledarju. Čitalnica vabi na piknik Waukegan, IU. čitalnica Slove nskega narodnega doma vabi prijatelje čitanja in proste narave na svoj piknik v nedeljo dne 4. avgusta. Do pikniŠkega prostora se peljite po Belvede-re cesti in ravno pred mostom reke Des Plaines zavijte na levo v Johnson's grove. Na programu bodo okrogle metalne igre in raz lic ji e zabaive v prosti naravi. Lačne in žejne se bo nasičevak) in napajalo z organizirano spretnostjo. Na svidenje! — Odbor. Mnogo priložnosti v prid agitacije za Proletarca Ob priliki seje westmore-1 a ml ske federacije SNPJ v Penni je nabrala Mary Fradel v tikovni sklad Proletarca $10.-45 in dobila je dve celoletni naročnini. (Imena prispevate 1 je v bodo objavljena v posebnem izkazu.) . ' LEWIS, THOMAS OBSODILA NOVI ARMADNI NAČRT (Nadaljevanje s 1. strani.) predsednik v slučaju potrebe mobilizirati v domačo brambo (home defensive service). O-pravljati bi morali kakršnokoli delo bi jim bilo odkazano. Roosev elt je tudi iza sprejem •postave, ki bi uvedla enoletno prisilno službovanje vseh fantov'in deklet. Učili bi se raznih obrti in discipline s telesnimi vajami ter se s tem usposobili za branitev dežele. V taborih bi se marsikdo iznebil tudi slabih razvad, pravi predsednik. Ne varno« t vojne povečana Ako bi v sedanjem konfliktu zmagali Francija in Anglija, bi v Zed. državah ne bilo treba militarrzacije. Tako trdijo zagovorniki konskripcije in tolmači predsednikove vnanje politike. Francija je že poražena in zelo možno je, da bo tudi Anglija tepena. V tem slučaju bo Hitler postal gospodar vse Evrope in jo organiziral za nadaljne agresivnosti. Predvsem mu diši Južna Amerika, ker je bogata prirodnih zakladov in nudi dober trg nemški industriji. Tu pa se morajo udariti ameriški interesi z nemškimi in radi tega se je vršla pod vodstvom Zedi. držav že druga konferenca vseh ameriških republik. Enako se tepejo ameriški gospodarski interesi z japonskimi v Aziji. Ameriška vlada računa, da pride med to republiko in Nemčijo ter Japonsko kaj lahko do oboroženega konflikta, zato dokatzuje kongresu, da ee je »potrebno na to možnost pripraviti sedaj, ne šele ko je že prepozno. To je vzrok, čemu so oboroževalni načrti ter ogromni proračuni zanje v kongresu sprejeti drug za drugim vzlic veliki opoziciji. Preletarsc, July 31, 1940 KRITIČNA MNENJA, IN RAZPRAVE KOMENTARJI "čaai to remi!" Tako in »lično poudarjajo govorniki, pišejo novinarji m ae pomejnkujejo "navadni" ljudje. Amipak res-n»ega je tako malo v teh prerekanjih, da že marsikdo, ki misli, da je resen, obupava. Neki filozof pa je rekel: "Nu, taki smo ljudje! Vsak je po svoje renno neveden. Združitvena akcija v demokraciji je mogoča le medsebojnega razumevanja, strpnosti, dobrohotnih namenov in upoštevanja drug drugega. Kjtr teh lastnosti ni, je "akcija za združenje" Le "akcija" za nove prepire. — J. P. Komunisti se t>pet ogrevajo za borbo "proti fašizmu". Njihovi strategi so se v svojih manevrih ukanili. Pomoč, ki so jo da
  • eti, da dobimo kar najvač zastopnikov na prihodnjo konferenco Prosvetne matice in JSZ za vzhodni Ohio, ki se bo vršila v nedeljo 22. septembra pri a Joseph škofu v Kartonu. Na nji bo poročamo, kaj smo sklenili na cle-velandskem zboru JSZ in Prosvetne matice. Ukrepali bomo, kaj moremo storiti, da pridobimo še ostala napredna društva v Prosvetno matico, kako pridobiti več naročnikov Proletarcu in o drugih naših problemih. K zadnjemu zboru JSZ naj omenim, da se je vn&il v zelo lepem redai. Med delegati ni bilo osebnosti, ne sovražnosti, toda velike razlike v mišljenjih. Ta višina razumnosti in strpnosti je pomagala, da so toHe razprave stvarne bodisi za ali proti kateremu koli predlogu. To mi daj« upanje, da bo enako stvarna tndi razprava v Proletarcu o predlogu* osa reorganizacijo Zveze. Tisti, ki smo za nadaljevanje naših aktivnosti, pa lahko to pokažemo v praksi. Proletarec potrebuje naročnikov in klubi Članov. Oja&ati moramo Prosvetno matico, 6e hočemo, da bomo kot razredno zavedna, napredna delavctfka skupina kaj šteli. Vse to pomeni delo. Delo ni lahka stvar in veliko jih je, ki si ga ne žele m prav tako takih, ki ee (čimprej utrudijo in nato vtievprek zabavljajo. JoMpk Snoy. REGISTRIRANJE NEDRŽAVUANOV SE PRIČNE 1. SEPTEMBRA T. L. V Pro/letarcu smo 3. julija roma roditelj ali varuh inozel obširno tollmačiili zakon, čigar ca, ki se ne registrira in anom. Zed. države bodo nadalje ama-trale nedržavljane kakršnekoli narodnosti, ki so v tej dežeti, kot goste te dežele. Mi zahtevamo registracijo inozemcev ne le kot sredstvo identifikacije, marveč tudi da ščitimo njihove »pravice v teh težkih časih. "Žalibog imamo nekoliko inozemcev, ki nfoo lojalni Ameriki, ki ne marajo prilagoditi se našim načinom in ki rabijo na-^o svobodo govora in tisfka v »vrho, da« izzivajo razprtje in upor. Take osebe bodo ulovljene. Mi bomo pazili tudi na to, da čojalni ameriški inozemci ne bodo krivično trpeli radi nelojalnega obnašanja nekaterih. Ko je predsednik Roosevelt dne 29. junija podpisal zakon o registraciji inozemcev, je izjavil enake nazore. "Inozemci v tej deželi so večinoma ljudje, ki so prišli sem ker so verovali in imeli zaupanje v načela ameriške demokracije, in oni so u-praivičeni do popolne zabite zakona in jo tudi bodo dobivali. Bilo bi zlo, če bi bil kaik lojalen inozemec podvržen teža-v teku izvedbe tega ra- caj u vsakega inozemca, ki mo-re dokazati dobro moralno po. našanje tekom zadnjih petih let in ki more dokazati, da bi njetgova deiportac-ija povzročila "resno gospodarsko škodo kakemu državljanu ali legalno nastanjenemu inozenuu, ki je mož oziroma žena, roditelj ali nedoleten otrok." Vlada sedaj sestavlja vprašanja, na kakršna bodo morali odgovarjati inoizemci ob regi-.stracijii. Zakon določa, da zapi-ski o r€&istraciji morajo biti tajni in zaupni in na razpolago le osebam, ki jih komisar dolo-či z odobrenjem generalnega pravnika. Nad al j ne podrobnosti o re^i-etraciji bo >ustkni dqpartmeait oznanil pred 1. septembrom. Objavljeno je bilo. da je Earl G. Harriaon, odvetnik v Phila-delphiji, bil imenovan ravnateljem registracije. FLIS—-Common Council. kona.M Nadalje določb* zakona zahtevajo, da mora vsak inoze-mec, ki biva v Zed. dmžavah. oziroma foditelj ali varuh inozemca, ki nima še 14 let, prijaviti pismeno priseljeniškemu in naturaUzacijškemu . komisarju tekom petih dni. kadarkoli a premena svoj naslov, in oznaniti novi naslov. Sledeče ikaani so določene za one, ki bi Icrtrli zakon o registraciji: 1.) Vsak lnozemec oži- di zaradi članov JSKJ v Girardu, Youngstowmi in dnDrfe, med katerimi imata Prosvetno UGIBANJA 0 MIRU MED ANGLIJO IN NEMČIJO (Nadaljevanje e 1. strani.) Evropo in konec njegovega režima. Na drugi strani je Anglija enako v skrbeh, če bo vojna dolgotrajna, 'bo bankrotirala v nji. Ob enem riskira z njo razpad Velike -Britanije, posebno Če se Zedinijene države v vojno na njeni strani direktno ne u-mešajo. Toda ameriška javnost je samo za ekonomiko pomoč, je pa odločno proti, da bi se ta dežela še kdaj zapleta z orožjem v evropski konflikt. Evropa sa mir Za čimprejšnji mir med Anglijo in Nemčijo so tudi vse ti- "stranko", od katere se hočejo nek al etri Mločiti" in napraviti s tem smrtni greh. Ker je v prejšnjem Proletareu tudi A. (iarden razpravljal z vidika . franke in ne o bolezni, ki jo je zadela, je poitrefbno, da se pomenimo o "stranki" kot je in ne o taki, o kakršni si bi kdo domišljal, da je. V Zed. diiavah si je treba predstavljati stranko za tako politično telo, ki se lahko udeležuje političnih bojev in v njih tudi kaj pomeni. Vzemimo za primero državo Illinois. V nji se je socialistična stranka lahko udeleževala ne le državnih in predsedniških, nejro tudi občinskih volitev. Danes tega ne zmore niti v Chicagu, kaj šele v Sprinufieldu, Jo-lietu, Ciceru, Waukega»nu in v drugih me&ih, kjer je brez organizacije, ki bi mogla politično funkcionirati. Enaiko je v veliki industrial-ni državi Ohio in s par izjemami v vseh drugih. Ako se hočejo delavci v njih udeleževati volitev, morejo izbirati le med kandidati kapitalističnih strank ker drugih ni. razen v Milvvaukeeju in Eeadingu ter tu in tam* še v kakem drugem mei4u, na primer v St. Paulu in Minnea-po listu v Mirtn., -ter v Bridge-portu, Conn. Ampak v slednje imenovanih me&tih ni socialistične stranke nego druge delatv->ke politične organizacije. Socialistična stranka še obstoji toda politično ni niti senca več tistega, kar je bila nekoč. Sedaj se vsake štiri leta trudi priti na glasovnico vsaj za predsedniške volitve. Prav rad bi zapisal, da S. P. sijajno napreduje, da si spet ustanavlja časopise, da lahko poseže v vsake volitve v vseh industrialnih krajah dežele in spet dobiva toliko giasov, da se članom ni treba truditi z nabiranjem tisoče podpisov, kajti zopet smo legalna stranka! Ampak če bi pisal tako, ne bi l»ilo res. Torej vse kar morem je trdno upati, da se tak močan pokret pod imenom socialistične stranke ali kakim drugim imenom gotovo spet obnovi in da k temu cilju pomagam po svojim močeh. Nihče ne bo veni bolj kaikor jaz, če se onim ameriškim sodrugom, ki delajo med angleško govorečo maso ameriškega ljutfctva, posreči pridobiti nekdanje somišljenike in člane ter «z njim vred nove nazij v S. P. Toda dosedaj vidim le še optimistična zagotovila, da se to zgodi, kakor >mo jih navajeni videti v »istih ali slikati na sestankih že nekaj let, foda dosedaj Ae niso hotela podati dejstvo. Predlog za osamosvojitev ki ga je zbor odobril z veliko vc ?ino, določa, da sodelu-jemo s soc. stranko kjer in kolikor mcigoče. Sodelovati pa bi m- 7li z njo seveda le tam, kjer funkcionira. Kjer delujejo nam -orodne organizacije in socia-listiene Mploh ni v politiki, bi poslovali z njimi. Na primer v Minnesoti s farmarrfko - delavsko, in v VViscorMinu pa z drugimi socialisti vred v Progres-Partv federaciji, la glavno delo orgr^iza-c»je kakor je JSZ bi moralo biti vzffojno in poleg tega na takih MJiH kjer lahko najvsč storijo. Torej na unijskem, na tm-^u^nem in prosvetnem. Kajti da,i smo o gibanje v razsulu in enako vemo, da se socialisti, ki so se vzgojili v minulih desetletjih v socialistični stranki, niso po-gre*nili v zemljo. Gotovo pridejo spet z raven čim se pojavi nov politični pokret, katerega bodo vodtti odgovorni, zaslužni možje in jim bo mogoče zaupati. £a tak pokret bo JSZ laglje in uspešnejše delovala, če ne bo navezana na nobeno sekto in hirala v nji. Frank Zaitz. VI ZAIT&i IVAN VUK: SAJASTI MOŽ S MICOIH .I VO METLO Avtne nezgode v Chicogu V prvi polovici tega leta je bilo v Chicagu ubitih v avtnih nezgodah 308 ljudi, ali trije več nego v istem času lansko leto. Banke v likvidaicji malo plačujejo V Illinoisu je še 126 "državnih" bank v likvidaciji. V drugem četrtletju 1940 so skolek-tale $2,179,808, toda skoro ves ta denar je šel za "upravne" stroške, Samo tri banke po plačale nekaj tudi vlagateljem. Napadi ob Jadranu Primorski Slovenci so spet culi vojne eksplozije, ko so angleški letalci napadli Trst. Pulj in Videm. Napredek Ameriške legije Ameriška legija, ki se smatra za glavno zaAčitnico ameri-kanizma, ima nad 1,054,000 članov ali več ko kdaj prej v svoji 21.-letni zgodovini. Legija j a sovražna vsem 'tujim" te-mom med katere prišteva vseh svojih 21 let tudi socializem. V čikaikam psitnaft« mrmdm ja a»a-• Ionih 14,000 delavca*. V p«4ast m. ,*mw predatajnika lf»ast i. Kr«St-fen-u prirada v nadaljo U. aafatta ao|om«( a o»n«*bo "Kreatfa* R««<- TU]ESCEM V Po 1, septembru se prične registriranje nedržavljano vseh takih, ki jih ame glešč i na označuje z t tujce). Nikomur se sicer ni treba javiti že »prvi dan, a vendar, čimprej, tem boijše v teku štirih mesecev. . . t, Glavna vprašanja, na katera bo moral vsakdo odgovoriti, (in je dobro, da se nanje popravijo predno gredo v registracijski unad): Kdaj «?te prišli v to deželo? S katerim ipemikoro? Iz katere dežele? V katero luko ali čez katero mejo? Kaj je bil vat* posel tam? Kaj delate tukaj ? Koliko časa mislite ostati v Zed. državah? Kakšne narodnosti ste? V kateri deželi ste bili rojeni, kak&na je bila tedaj njena pripadnost in pod čegavo vlado je danes? MarsScje — mogoče pov.aod, vas bodo viprsAevajli, če ste fašist, naci, komunist, ako veru- ;no povedati :gistriranju? jete ali propagirate nasilno strmoglavil j en je ameriške vlač in 6m mnogo uličnih stvari. Vsem nedržavljano m priporočamo, da se pripravijo z odgovori v msprej, ker bodo imeli s le m oni in pa izpraširjoči uradniki najmanj sitnosti. Od čsi*a do časa bomo navedli v Pr j! starcu nadaljna navodila. četudi je med na*m ljudstvom razmeroma malo ne-driavljanov, je vendar dolžnost nas vseh, da jim pomagamo in uverimo, da se jim pri tej registraciji ni bati ničesar in kot zagotavlja obla-1, se odti-ska prsta v tem shičaju nikakor ne sme smatrati za ponižanje, kajti tisoče uradnikov na najodgovornejših mestih jih mora prav tako dati. Sicer ta poutava ni po maši volji, ampak sprejeta in podfpi-**»« je in lujci se morajo ravnati po nji sebi in svojcem v korist. Imenik zastopnikov Proletarca lanest j. kruetgen H.n Day". Ta prirerfSaa — to *r«la t park« SS 74tK hi S. Akardeaa S«. jgrmH b*4m f** »hnl p^taik cav, kaacarlai tparad pa ka pradaa-jala njikova fadka. KdoT teii prevzeti zmttapatro sa nabiranje naročnikov Proletarca, prodajati Am. druiinki koledar brošure in knjige, naj piie upravniitvu, ki bo pos/aJo potrebne listine in informacijo. Na ta pri obče ne zastopnike apeliramo, naj akuiajo ob vsaki ugodni pri' liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega aavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. ' * f* >t*o je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pm bomo imenik zadevo!je popravili. california. Foataaa: A Sto M ftlaaieh. Oaklaad Anton T«mM. La« Aafalaa: Fraak Novak. San Fraacitea: A. Lak san. COLORADO. Cra«tad Battaj A nt. SlohOdrtlk. Paaklot Ff. Boltasar. Wal.a»fc«rC hi okalica« Frsnk L. Tomiič. illinois. Chicago: Frank Bizjak, Joaeph Dra-«ler, Joneph Oblak, Cha*. Poirore-lec, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in John Rak. Cicaro»Barwjrni Kristina Turpin. U S«ll#-Ofl««by: Frank Martinjsk in Anton Udovick. SpringfiaUh Jozeph Orca in John £orftek. Virdaa: Fr. tleraich. VVaakcgan-Na. Ckicage: Martin Jud-nich. INDIANA. CllaUat Ignac Spendal. IndianapolU: Mary Stroj. KANSAS. Arma t Antoft Stilaf. k Wa«ft Minarali Jolin MsroH. MICNtOAN. Datroiti John Zsraik, Joaeph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. BvMt Ma* Msrtr.. Cklsholm: Frank KTan. Dalntht John Kobl. Ely: John Teran. MONTANA. £a»t Halaaat Joaeph Mihellch. Klaint Peter Telia r. Kad Ladfti K. Rrznožnlk. NEW J KASET. ElUabath: Amslis Oblak. NKW TORK. Goaraada: John Matekovlck. omio. Akran - Kanmara - Barbartont Ma* Kotnik In Mike Kopach. Blainat John Vltes. Bridfapart: Joneph Snoy. Claaalaadt John Krsbal, Anton Jsn-I kovich, Jennie Dsgarin in Joseph Lever. Cirardi Johq Kosin in John Bo^atajr Glaacaai Albina Kravanja. Lubon-Pow«r Paiatt Jacob Bergant, Powbatan Poiati John Kralj. Pi«aj Forki Frank ZavTAnik. Warraa: Joseph Jeft. PENNSYLVANI A. Affttalppa: Geo. Smrekar, Bartol Ys> rsnt. Bur«ott«town SloTan: Joseph Krmel. Crafton-Moon Itvn: Jennie Jerala. Caaontbvrc-Strabana: John Terčelj in Marko Tekavc. E »por t j Joa. Britz. Favait Ckji Anthony Drasler Jr. Pelat Martaai Tony Zupančič. Hariainia: Anton Zornik. la^erlal: FranH Augultin. Jak astoara ia akolicat Andrew VI* drich in Hija Bubalo. Lalraka« Jokn tn Mary Fradal. Lawraaca: Louis Britz. LH>rary: Nick Trillar. Maadawlaadtt Martin Baits. Park him - Conamaufht Frank Pod-bejr. Skavan: Joaeph Cvelbar. Sft. Miahaali Frank KuiMtek. Sy«aa> Lovrenc Kavčič. Potovalni zastopnik Proletarca, A-merlAkera družinskera koledarja in i Majskega Glaaa za zapadno Psnno Anton Zornik, Heralai«, Pa. WASHINGTON. SaaMlet Laesa Debeljsk. WEST VIRGINIA. Star CHft Laarrenc« flelak. Tboma.t Lenhart Werdin«k. WISCONSIN. Milaraakra: Leonsrd Alpner in Marv Mihelčič. Mabavrant Fr. Stih. Wa»t Alllai Mary Mn«ich. WlT1ard: Mike Krulbz. WYOMING. . Kemmeror trn akalkat Anton Tratnik in John H. Krzisnik. fteak Sprlaffsi John Jereb. Srečala sva se na ulici. "Pozdravljen", je rekel in beli zobje to se iz sajastega obraza mično za blestel i. Oči so se svetile kakor mi&ki. Sajasta obleka je tesno oklepala strojno pu tavo, preko ramen ipa je krožila me*la. "Drži gumb", ae je nasmehnil in z očmi pokazal za dvema dekletoma, ki sta odhiteli mimo. "Kup sreče si", sem rekel. "Pa ne morem nič vzeti z njega", se je nasmehnil. "Gumb drži, kakor svetuješ, pa bc& srečen", sem se norčeval. "VkliA, v meni ni tiste vere, kakor v tistih, ki verjamejo, da bodo srečni, če se [primejo za Bumb, ko srečajo dimnikarja." "No, kako ipa je s tistim "drži gumb", sem vprašal. "Tak&na vera je: če gresta po ulici fant in dekle in zagleda dimnikarja dekle, ved, dekle ga mora prva zagledali, tedaj reče fantu, "drtži gumb". Fant se mora prijeti za gumb in tudi dekle se prime ba gumb, na kar fartt dekle objame okrog pasu." "In to pomeni srečo?" "To pomeni srečo, da. Saj j« že prav to sreča, da lahko fant kar na ulici objame dekle. Ona se mu ne samo pusti, ampak ke celo zahteva. Vse radi sreče." Belina zob se je aopet zable-£xala s sajastega obraza. "Torej je res, da vi, dimnikarji prinašate srečo", sem potrdil. "Če je v tistih, ki to verjamejo dovolj »utosugestije v srečo, imaA tprarv. Želja se j»km naposled vsekakor izpolni. "Ti ver jam ed v ambosugesti-jo?* "Zakaj ne bi verjel? Saj «mo dimnikarji vendar nekakšne mMterijozne pojme. Ce je celo v knjigah knjig zapisano, da vera prestavlja gore, zakaj bi ta vera. da se bo 4gK*fik), kar si želi tisti, ki sreča dimnikarja in se drži za gumb, ne prestavila gore?" *'Kako pa je, če sreča dekle dimnikarja in je sama brez fanta?" "Tu je pa sreča že bolj komplicirana. Hitro si mora nekaj želeti. Dotakniti se mora metle da ostane nekaj saj na prsta. Te saje mora potem od-pihati in ponavljati svojo željo. Katko dolgo traja odpihavai\je saj s prsta, taiko dolgo bo čakala na tisto srečo. Ali pa se mora sama držati za gumb in skrbeti, da zagleda tri bele konje, ter iagovarjaiti svojo željo." "In tako se sreča potem iz-poini?" "Gotovo. Ker b4 drugače v to ne verjeli. Saj vendar verjamejo ljudje v to, kar je res in kar se bo izpolnilo?" 4Kaj pa .če fant reče: drži gumb?" Tu pa nič ne velja. Fantje za srečo niso sposobni." "SliAal sem tudi, da je velikega pomena, če se sreča dim-nfkarja." "Pri Ljubljančanih, moram reči, drži ta vera man je, kakor pa ipri tujcih. Posebno tujci so prepričani, da bodo srečni, samo če srečajo dimnikarja ln se ga dotaknejo. Francozi na primer, ne opuste nobene prilike, da srečajo dimnikarja ln se dotaknejo njegove metle." "Ali ste to kj« poskusili?" "Heveda, na Bledu 1 Bil sem tam v službi. Takrait sem imel vedno ipofoie žepe frankov. Na-laAč sem hodil okrog jezera. Kar trgaili so mi vejice z metle, si mazali roke s sajami in plačevali s fran/ki." "To se morate goitovo prijetno počutiti v taki misterijoa-nosti?" "O, da, včasi d^bft) de, včasi pa bi tudi preklinjal. Ker ta misterijo7.nost po navadi nam ftleaduje, malterijalno namreč." "K«ko to?" "Na metle moraimo paziti. Ni sicer draga, aH Če bi jo mora4 vsak davi eno ali dve kupiti, kje bi Iskal zasfaftsk? Ssmo tako malo zamiiljen bodi, pa že ni reč metle." "Kaj, cela metla izgine?" "To je največja sreča, ne za mene, ampak za tistega, ki jo izmakne. Doma jo potem pribije v kot kakor ub Božiču jaslice in cel kup sreče gre iz nje. Že v več stanovanjih sem videl take pribite metle." Nasmehnil se je rn beli zobje sajastega obraza so se blesteli. "No, včasih človek že zatis-ne oči, iposebno če so ženske mlade in lepe... škoda se iz-pregleda." * "Danes sem doživel to-le", me je ustavil znanec dimnikar ob neki priliki. 14Delam n« strehi. Na trotoarju, pred vrati v tisto hiSo sem pustil dimnikarsko metlo. Na strehi namreč rabim metlo iz žice. Kar zatgJe-dam nekega gospoda, dobro znanega, odličnega... poznam ga, naidsvetniik je. Ustavil ne je pred mojo metlo. Skrbno je pogledal okrog sebe. Nikogar ni. Mene na strehi je pozabil pogledati. In potegnil je z roko nežno, kakor zaljubljenec po obrazu dekleta, po sajasti metli, zamrmrail nekaj — videl sem to na gibanju ustnic — in ves srečen odhitel dalje." Tihi smeh je bil na dimnikar-jevem obrazu. "A vi?" sem vpraAal. "Jaz?" je zmignil z rameni. "Kaj jaz? Tiho sem se smejal, to je vse. Vesell?o me je, da sem na tak način človeku dal veselo in srečno srce. če ljudje verujejo, da jim to prinese srečo, naj verujejo. In posebno zdaj, ko je kriza. Vsak si naj ustvarja upanje na *rečo po svoje." Nek drulg znanec dimnikar mi je pripovedoval: "Ali vidite to mojo metlo?" Kazaii mi je vso oguljeno metlo. "Včeraj", je pripovedoval, "je bila Se čisto nova. Zdaj pa, vidite, kaj so naredile z njo." "Kdo?" "Dekleta." "Kje?" "Na dekliški Mi. Priftel sem, da očistim dimnik. Dve m cM i s sem imel s seboj m tisto iz ži- ce. Tisti dve metli iz brezovih vej sem pustil na hodniku, ker ,na streho ne morem vsega vlačiti. Delal sem na strehi, čistim dimnike in ko aem g*)tov, grem (toM. Močem vzeti mettt hi vidite, to se je zgodilo, fina je izginila in Je ne morem najti ni-Kjer, od te je pa ostal samo kol." "Kako se je to moglo zgoditi?" Trav enostavno, samo ja/z se tega nisem domislil, ko sem 6el na streho. Bil je odmor. Učenke so ipr&le na hodnik. Gotovo tudi učiteljice. Pa je bilo po metlah. Oskubile so eno, drugo pa odnesle. Morda jo pri bi je jo kje v kak&en kot v ftoli mesto križa." Za trenotek je obmolknil, nato pa rekel: "Ta«ko me je razjezilo, da sem se drl. K hudiču vsa tista sreč«, če pa meni prinaša nesrečo, oguljeno metlo. Z oguljeno metk> 'pa se ne da delati." Ali sajasti obraz dimnikarjev ni izgledal, da bi bil jezen. Smehljaj je ležal na njegovem obrani. * Srečal sem dva dimnikarja. Ustavila Ha me in mi govorila: "Hočete vedeti, kako se mi je godilo danes radi metle", je rekel eden. v "Povejte!" sem rekel. Pokazal je met lo. "čistil sem peč v nekem stanovanju. Ko sem tako delal in čistil, so pa ženske eikrile to le metlo." "Kaj pa-naj to pomeni?" sem vprašal. "če skrijejo metlo, verujejo, da bodo srečne ... ln sicer ži-masto metlo, ne brezovo. Z ži-maste ne morejo trgati vejic, pa jo zatrt Skrijejo. V kuhinjaih rabim namreč bolje brezovo metlo, in žimasto pustim ipo navadi sa hodniku. No, pa so mi jo Skrite. (Dalje prihodnjič.) KSKJ sc portovtio KSKJ ftsje 36,722 članov ali največ v svoji zgodovini, pravi njeno glasilo. POSLUŠAJTE vsoko nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro d »o uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. s»asMs»»MSSs»essssss»»e» r PetoftdecVs Yugoslav-Amerrcan Radio Broodcost every Saturddy, 3 to 4 F. M. Sto tion WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Sta tion on your diol.) eseess»->sssee»»ssssss»eess MHMIIIHIMIMM»»♦♦»;; BARETINCIC & SON :: POGREBNI ZAVOD ; Tel 1475 424 Broad Street JOHKSTOWBIf PA.. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—S J30 DSU? At 3724 W. 26th Street . Tal. Crawfard III2 At 1858 W. Ceemak Rd 4:10—S :00 p. m. Dftfljr Tal. Cattal 11 OS Wednetdsy snd Sundsj by sppolntmenta onhr RatMavca Tal. t CnvM S440 If aa aaawar — Aaatla S700 .................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI , > :-.u v- j . NAROČITE SI DNEVNIK i "PROSVETA** i Staaa *a cala lata pal lata S3.0S Ustanavljajte nova druttvs. Deset članov (te) je treka ts novo drsitva. Naalov as list in u tajni&tv« js: 2087 S. Lawndale Aee. CHICAGO, ILL. imifuifMtiniJiH m$ . ......................................Ml ZA LIČNE TT8KOTINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO w Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CttI€AGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS • 4 A # f 4 % H ^ ( 4 .................................. iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiani 11 Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Ckicag«, ■ m Ciceru in B«rwyfi». m ! Parkvfiew Laundry ( o. I ■ FRANK GRfLL In JOSEPH KOZ DRI N, lastaika " 9 F ms po»trsiba — Cene smerne — Delo jamčeno | • Telafonl: OANAL TITI—TITI ■ JJ 1727*1731 W. 2l»t Street CHICAGO, ILL. JJ ll|flllllllllllllllll}lllll« A Yujro*lav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yu#o*lav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1716 P«kliaked at 2301 S*. CHICAGO, ILL., July 31, 1940 VOL. XXXV. MAYBE SO "If we had devoted more of our time and attention to 'juilding cooperativr® among our people instead of a political movement, we would have a stronger fo!lowing of young people in our Federation than we have today," a delegate to the JSF Convention »tated. Maybe ao. It i« entirely within the realm oi poaaibility. We know that in aome Slovene communities our people have made a success of their cooperative movement, and if they had concentrated on it entirely aa the Finna have, undoubtedly better results would be forthcoming. On th« other hand it was Etbin Kristan who said: "Our aU-important duty is building a political movement of the vorkers, for, regardless of how well we may build the cooperative movement, a government entirely controled by reactionaries rtn wipe it out in one rweep." Thia statement carries much truth and bears studying. Just as a labor movement concentrated entirely on building labor unions, the while disrcgarding political organization of the workers, U unwise, likewise organizing in the cooperative field a I one is no less impractical. Because, leaving eontrol of the political field entirely to capitalist politicians at once endangers any other movement the workers might undertake. Organizing workers politically and supplementing organi /ational vvork vvith the highly essential educational work is the aim and purpose of our Federation today, just as it has always been in the past. WE DIDN'T WIN A letter writer, who probably thinks of himself as a good American, jars us with the predietion that, "in the nezt eleetion, Norman Thomas vrill be practically forgotten." We haven't the least doubt that, dUtasteful as this previevr is, the letter-writer is going to stand out as a true prophet. But why look to the future ? Why not gloat in the past and ezamine the present? Norman Thomas always was forgotten—practically. So vras Eugene V. Debs. So, too, were the counterparts of Thomas and Debs in foreign lands. They never vvere given the go-ahead signal by their fe!low men. So what ? Well, look vvhat vve have as a result. Thomas vvas opposed to the World War, the vrriter recall s. But the war took its toll of millions of lives and billions of weath despite his op poaition. And what U the reault? Another war, vvith worldwide unrest and misery of record-breaking proportions. We are at a loa« to understand the mental processes of people wlio find pleasure in the knovrledge that their votes helped shape the policies vvhich have brought civilization to the brink of destruetion. Thejr won elections and they are re-sponsible for what has happened. They should hang their heads in shame, not ezult and condemn the people vrhose plans for a better life vvere rejeeted. Come what may to the nation and the vvorld, the Socialists have a splendid alibi. They never have been in povver. They al-ways vvere practically forgotten. They lacked the povver to guide the nation and can novv rif htljr deny responsibility for the plight vvhich al read y has come to the nation and for the menace which confronts us. When the rolls of dead in the present European vvar are published. Socialists need not ezplain. They didn't develop the forces of hate and freed vvhich have brought death and destruetion to the world. When they vvere urging a more honest and human social and economic system they vvere "practically forgotten." — Reading Labor Advocate. BI STATES IN THOMAS' CAMPAIGN TOUR Socialist Candidate Plans Mest Ambitiout Campaign In 15 Thousand Mile Swing Through the Nation Kmbsrking on the most ambitious speaking tour of his crowded csreer, Norman Thomas vrill csrry the Social-ist standard into 31 states on a 15,-000-mile eleetion tour of the con-tinent, bringing before the American people the Socialist message of peace, plenty and freedom. The Socialist candidate for President is s vetersn csmpaigner but he has never undertakon a project of this size. He will speak to unnunvber-ed thousands throughout the couniry, covering the continent twice and speaking at nearly 200 meetings. He will begin the tour on Labor Day and keep going until the day before eleetion. After making a trans, continental sweop to California, he will return to the Eastern seabosrd slong the Southwestem route; he will again leave October 4 for a tour whkh *will take htm to Salt Lake City and back. THI MARCH OF LABOR VISITORS CHICAGO.—Slovene Labor Center visitors last week were: Julia A. Nor-ris, Josephine Stucker snd Roaie Stu-cker, Johnston City, Illinois; Ed-j wsrd TicUt and Joe Zalazar, La Salle, Illinois. Jack^N •iVVl^Vr, * ... * SM««Tf« -p*r «.wn> 0«« os A*ts»cas sskatist MtrTras m »vas a woaasa «vmo cumitamu y ffpOSMT SO« ms •HSSovtMKMT OS IMS Wto**l**MAI»S u*f . Hit Mmowi •pffMITIOM O0 a SCAt .... A tWOll**lD S0S4AI. «itw A cocKScaistf SIHH. , 4 MAIte.LOMSP SSAM.AKSA BACKtoMS «AVC SS MUY AO 1676 " 1916 .iu tMMi 4* m sa rAHiStCAM vioni «**naft io*»nrr .rfcoMt os oa sior, Yv%M lerr *m * n*tj ast ims« tsattamk ans j**oh UMI tHK taftAT«**. PROPOSED PLAN FOR REORGAIVlZIttG THE JtTCOSLAV FEDERATION The 12th Regular Convention of the Jugoslav Socialist Federation, held in Cleveland, Ohio, July 4-6, Accepted a Reorganization Plan for the J. S. F. which is now before the members hip for discussion and referendum vote, to be completed within a preiod of 3 months after close of the Convention G. 0. P. Nominee Stands For Big Business Rule NEW YORK. — Here is whst sn srticle entitled "The Truth about Wendell WiUkie" published in the magazine Ia Fact says about the Republican nominee. Willkie believes: 1. America should be run by Big Business. 2. Nevr Deal social reforms which interfere with business Ahould be modified. 3. Civil liberties snd labor rights must be set sside to the extent nec-esssry to give business s free hand. In Fact also polnts out that al-though VVillkie said at the Preas Club that he favored aid to the Allies short of wsr, he told s different story st s dinner giveh earlier by Thomas W., Lamont of J. P. Morgan k Co. At the Ncw York dinner, In Fa«t learned, VVillkie assured the bankers snd bus-inessmen that he sdvocated tihe send-ing of sn Americsn expeditionsry force to fight on foreign soli. THE BRAVOS BAWL Millions of bravos sre now hovrling for wsr, but very few of them have adopted the easy plan of crossing the Cr.nadian border and there enlisting. The Canadians, as everyone knows, would welcome them fondly, and ac-commodate them with plače* in the forefront of the fray, but nearly ali of them show a rehictanee to the step up. The majority oi sueh warlocks, in fact, are beyond military age, and not many of them shed any gore for democracy the last time. H. L. Mencken. Mechanical eyes have been invented by a Khode Is lan d man to shorw how trsffic signs appear to persons af-flicted arith astigmatism unless they wesr correctiv« glasses. CITIZENSHIP. If pov ar« •••kin( information on b#c«mls| s cllla«n of t k« United Stat*«, s pampklet on tk* «ubj*cl, •ellin« f*r onljr ISc can k* secured bp vrriting to: PROLETAREC 2301 South Lawndal* At*. CHICAGO, ILL. Wril* Today| James Oneal Departs For California NHW Y0RK.—Th« New Leader of last week reports that James Oneal nnd family are leaving Neur York for a permanent residence in California. Social Democrats and the many friends of James Oneal will give the Oneals a warm send-off at a farewell and testimonial dinner at the Hotel Diplomat on August 8th. James Oneal was editor of the old New York Call and until recently editor of the. New Leader. He is the suthor of The Workers in American History, many copies of vrhich have been distributed amonij our peonle through our Educational Bureau .He was formerly a feature vrriter on the Daltimore Sun snd ls known as an effective and forceful speaker and writer from Coast to Coast. THEY'RE BITING CHICAGO.—A second box of fine Minnesota *rall-ey«d and Northern pike received from Joe Turpin made for s highly enjoyed fish fry st the Sloven s Labor Center last Saturdny night. Evldently tihe fish sre blting in Minn«*ota these dsys, or els« Joe kno*s how to entice them. The plan now before the general membership is as follows: 1. PROGRAM The purpose of the Jngoslav Socialist Federation shall be: 1. To organize Jugoslavs politically and in-dustrially for joint woii with other like organizations, interestei in bettering living conditions of the common masno« This includes: a) Fair and «qual opportunity for youth. and b) Security in skkneas, old-age, and unemploy. ment. 2. To interest otir people in labor unionism and educate them for constructive work in thsir labor unions. 3. Propsgste the špirit of unity and solidsrity in the political, industrial and co-operative fields. 4. Work for unity in the American labor movement, and organisc workers by industries rather that trades srherever and to a-hatever extent this vvill be practicaJ. 5. Help build a political party of workers and fsrmers which will carry on the fight for their own interests, defend civil rights snd liberties, snd be pledged in Its main purpo«*, to building s nnr social order baaed on democratic socialism. 6. Support the international labor movement throughout the -world in its struggle sgainst fascism and the totalitarian regimes of aN types; defend the workers against reactionary forces in th« democratic countries and against exploitation every-where. 7. Fight against dietatorships, regardless under what name they funetion. 8. Co-opcrate vrith the Socialist party of the United States and other labor or farmer-labor parties, orgsnized oiv a program for building a democratic collective conwnonwealth. 9. The JSF executtve committee shall have power to decidu on affiliation and eo-operation vrith cHher parties, or this can be decided by referendum vote. 10. Hslp build and strengthen the co-operative movement among farmers snd vrorkers. U. Support the Socislist party sml other labor parties vrhose programa embody th« sbove-mention-ed srticles. in th«ir eleetion csmpaigns. 12. Help renew the Labor snd Socialist International and offer it our aasistance wherever it has been weakened or driven under ground. OUR IMMEDIATE AIMS i 13. Strengthen already establiahed Branches of the JSF, snd onganize nevr ones in localIties where non« ezist. 14. Ezpose political charlatans and reaction. aries, regardless under whst color they may be pa rad t ng, and a) Petty politicians and selflah opportunists who shield themselves in the ranks of the radical movement. b) Co-operatc with our members in the fraternal movement, snd help build a true society of common brotherhood. c) Spread educational work through the JSF Educational Bureau. d) Build and strengthen our press — Proletarec. American Family Almanac, Msy Herald — snd circulate other books and now*papcra holding sloft the hanncrs o4 latoor and socialism. , s) Train youth for constructive work in the labor movement ln line w»th socialist principles. f) Help correct lnjustlc«s delt forsign-born elementa snd sliens in this county by wsr-time • « hysterts snd false patriotism. II. NATIONAL 1. Tarritory In which the Ju^oslsv Socialist Federation shall funetion includes sli Slovene settkments in America, and, as much as possiSle, Serbisn and Croatian locallties. Fuithermor«, our members everywhrre 4isll be i na true te d to co. operate to the best of th«ir abilities in sny field In which constructive work can be accomplished for the JSF progrsm. III. LOCAL ORGANIZATIONS 1. To cai ry out its work. the JSF has local Branches known by minvbers under which they have been organized. Branches shall be also entitled to select names for their group. as for instanc«, Branch "For.vard," Workers' Club, Educational Club. Progressive Slovenes Club, etc. Any name selected must be finally sanetioned by the JSF Executive con^mittee. 2. Mombeiship ahaii be granted to every man or woman who pledges himself to help carry out the program of the JSF. IV. MEMBERSHIP 1. Every employed member shall pay monthly dues of 25c, which shall be divided aa folloas: Ibc i#f in|o the JSiF general ezpense fund, and lOc into the JSF convention fund. 2. Dual members (huaband and wife) shall pay 30c per month, or 5c more than regular due*. 3. Unemployed, sick, or other members with-, out regulsr income, shall p«y 5c per month. 4. Higheat due« for single members shall be 25c, dual members 30c, snd une«nployed members 5c. To these nmounts Branches shsll be entitled to sdd their own Branch asaessment, which in no caae should bring total dues over 40c per member. Thia new dues svstem, in comparison vrith the old, is a general reduetion of I5c per member. The reduc-tion has been made in the belief snd hope thst enough new memhers snd inereased income from dues shall be ^ained to not only offset the losa but greatly inereav; dues income over the psst. 5. Members-at-Jarge shall pay dues of $1 per y#ar. Thcy shall be accepted only in localities vrhere no JSF Branch exists. V. JUNIOR BRANCHES 1. JSF Branches rtisll build vsrious sub-Branchea of educational and cultural nature; sueh as, labor choruses, dramatic and juvenilc groups. The latter to be divided into two sections: s) Juveniles up to snd incHiding the sge of 14, snd b) Junior guilds, including youth over the age of 14. VI. EXECUTIVE COMMITTEE 1. The JSF Executive committee shall con-sist of 5 members and an auditin«: committee of 3 members. It shall be the duty of these 8 members, fc in eonjunetion wi*h the JSF nstional secretary. to hold not less than one meeting each month. 2. The JSF executive committee shall be further enlangod by 5 members (who shall be resi- ^•dents from outside the Chicago distriet), to be V elected by the general membership. These five members »hali attend the yearly meeting of the JSF » Ezecutive committee and JSF Educational Bureau. EDUCATIONAL BUREAU 8. The executive committee of the Educational Bureau shall consist of 5 members, of vvhich S shall be from the Chicsgo distriet and attend monthly meetings of the entire committee, whil« the other 2, elected from outside of the Chicago distriet, shall attend yesrly meetintrs of the committee. 4. Nstional aecretary of the Jugoslav Socialist Federation shsll be Ukcvrise nstionsl sec. of the Educational Bureau. The comtbined Educational Bureau executive board shall be emipowcred to el«ct an aasistant secreUry of the Educationsl Buroau. National secreUry shall csll meetings of both boards and r\»port on the work and standing of both organizations at each meeting. B. On important issues, bosrd memhers from outside the Chk-ago distriet shsll be consulted through mali for their opinions snd vote. 0. Duties of individusl functionarles of th« JSF Educational Bureau and the entire boards, as sueh, shsll b« to inform the menfbership in general of ali its decisions; furth«rmore, It shall be th« duty ot the executive committees to Issue ststements for benefit of members and the genersl public, when-ever conditions srise to warrant mich. (AH remsinding sections of the JSF and Educational Bureau by-lsw*, if the reorsranizatlon plsn is accepted. shall be rewritten to conform vrith the above ncw sections.) WARS AND DICTATORSHIP ARE RESULTS OF CAPITALISM Socialists Should Not Permit Horror of European Slaughter to Divert Them From Their Gool of Building Socialism in America.—Failure of United States to Accept Socialist Program Will Pave Way For Dictatorship Here Bjr WILLIAM A. TOOLE It is generally »dmitted that a certain confusion of aima, aa well as a miHunderstanding of the current situation, preceded and wa« largely tesponsible for the rise of the totali-tsrisn states of Europe. Socialist« kns«nt order, which, of course, some slterations, as Roosevelt; snd his confusion has been re-flected in the ranks of the Socialists themselves. America is a great nation, and as President of this great nation Mr. Roosevelt knovrs he is a great man. Oksessad vrith this idea more and more as the time passed, he has felt that the head ot in meeting snd darsd Burope's f ase ista to come ov«r to this side of tfie world. And then — Tk* G*naan Vistari*. If the Democratic sdministration knevr the state of affairs abroad or even at home. would the President have become so hystarical as he prov-ed to be in his demand for the arm-ing of the nation for defense. If this country wsa so inad«quately prepared for war, why did the President threaten vir. For vrhen he promised to protect Ca nnd* after Canada had declared war against Germsny, it was at least n«xt deor to a declarstaon o<( wsr srainM Germany. Did Mr. Roosevelt not know thst (t«rmsny was better armed? Did h« not knovr th« stat« of th« Alli«s? Ali of this nhows on th« part of th« adminiatration, as a irhole, a direful lack of inforvnation about the affairs of the vrorld. Had h« no thought of the debsrle t/hat has tsfcen plače on th« bettlefields o< Europe Indeed the (juestion is being pr^ssed hom«. I« lk* p r** i doni *n incompotont, s« many Rapvkllcan« say, ar U k* In * s*n-• plracy, In HsJssiIIim wi(k R*p«k. lican« and otk*rs, ta brin, ako«t {n ®ke c*anlry condition. most favor-akl« U »*tling op of a dietstorakip, Witk S Ih.rd t*rm precedrnl •• a b*< (inning? Tk* Britisk E m pire P«..int The surrender of the Belgian armv can only mean the vktory of the Ger-mana against the British snd Frenrh. nnlens, indeed, sa haa been intimatcd and hoped for by the Britiah, the Ruanisn dietator *wing* to Britain. If so, what hypocriay, what deception and vvhat absenee of sny ideals or even any direetion toward a fixe^i goal this would discloae! Meamvhile in the Far Ea*t, in Egypt, MalU, and the islsndi* of the ses, the poaer and very existence of the Britiah Eenpire is definitcly threatened. Wit3h the pasaing of the British Empire, world capitaliam also pasees. But even vrithout this, cap. italism in America is threstened. The unemp!oyed army grows apaee. When the war enda, it will grow faater. We majr eacap* tk* w*r, we cannot ci-capo tko poac*. The present hysterical condition of the country gives reaction its oppor-tunity. Roosevelt will ye< prove to b»« the lead home of reaction. Wsr vrill not aave him. It may give him s third term. But his memory will be be-rmirched. Tk* Fiftk Column General Franco did not know that he wt« giving the wurld s new temi vhen he told nevs correapondents that he had four columns mirround-ing MaHrid and a fifth column inaide. It is not denied that there is s fifth column, but it is certain that it is gioasly exsg|gerated. Nevertheless the preaent hysteria will give the reae-tionists vitutt they have wanted for a long while. The present laws being paat*ed in Congress are the prelude to the ex-tinetion of civil libertiea in the United States. Not only aliens, so-called. sili be debssed by the laws now in Congress, but natural iz ed citizens will have their citizenship taken away lrom them. One has only to recall what happened in some states during the vrorld war to imagine, in the preaent hysteria, whst will be done to civil libeKiea. The question, too, arisef«: HOW CAN AN AMERJCAN-BORN MAN PROVE HE IS SUCH? Many states have no proper record of births. This writer could find no record of his birth in the Bureau of Vital Statistics of Baltiinore. There are hundred s of thousands of Ameru can-bom citizens in the same fix. L*t Socialiste Make Tkeir Caa* Cl*ar It is obvious that if the Socislist psrty make« p*ac* and not SocUlism Ihe gosi to vhich H aspires, the hand of oppression vrill not misa it. Why waste time and opportunit.v? The sy*tem will beak in America even with tht stimulus of war. The foreign trade of the nation had a bijr drop in April. In May it vili show a greater drop. A poverty-stricken Europe will not be able to buy. Farmers, too, have lost their foreign sales. The Folloving Associated Press dispateh vra« printed in maity daily i papers recently: "Waakinfton, Map 25. — Forgein markots closod kp tk* European war and tk* »pr**d of tke k*rt*r ijrilon tkr*at*n to saddl* American farmer« witk ono of tkoir worit tnrplut prob Icma im roconl p*ar«, despite produetion re« trie t iona imposed under Fed eral c rop eontrol program«. "Adminiatration farm official«. deeplp concerned ov*r tke outlook. aro ••areking at kotne and abroad for po««ikU new outl*t« for crops wkich normallp vrould ko »old to European kolligoront« and lo noutraU cut off from American supplio« kecause of bloekade and otkor trade karriera. "Tk* Agriculture Department prr-diet« tkat American fsrm *xport« will k* roduced almost « tbird tki« p*«r. "Normal pield« of major erop ihi« reason would maloriallp increaae tur-pl*«*a of c*lton, com. wh*at, tohac c°. la rd and maup otker produeta." This can onhr mean an inc^ess<, in the cost of living. Labor vrill not be nllovred to inerease its vrsgrs. 8<» whst is shead? Unempla(yment in-creaaing in England, in war time! Confusion, and disaoltition, snd rc-buikding is >ust ahead! Will the Socialist party prove itself equal to the ocraaion? Hss it the lesdership, haa it th« courage to build for th« nation? Branch No. 1 JSF Will Picnic Next Month OHICAGO.—*Memt>ers of Brsnch No. 1 JSF, st s meeting last Fridav sccepted the executive committee'« »ecommendntion that a picnic, in-tendad to boost the Branch tressury. be held in Willov Sprir^rs some time next month. We ask that our member* and friends keep this in mind snd help u« f*t out a good attendsnc«.