večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak: dan razen nedelj in praznikov ob 5. ixx*i zvečer« - *V0 *n uPr^vnlštvo: Kolodvorske ulico Stev. 16. — Z urednikom bo more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — liokopiai se no vračajo. — Inseratl: Soststopna petit-vrsta i kr., pri večkratnem ponav janji aje ie popust. — Velja za IJabljano v upravnifitvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po pošti volja »a oel ________________________________________ leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden moaeo 86 kr. Štev. 173. V Ljubljani v soboto, 1. avgusta 1885. Tečaj II. Vabilo na naročbo. Z avgustom 1885 pričela se je nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje in obvaruje pred navali požrešnega kapitalizma. Tem sredstvom je v prvi vrsti prištevati dobro urejeno, sistematično razvito zavarovanj e, tedaj je tudi gledati na to, da se pristojni Ali ob jednem odpade večina režijskih troškov; nadležni akviziter in generalni zastopnik, upravni svetnik in kapitalist, kateri svojo mastno dividendo zahteva, vse to izgine s površja. Tudi izterjanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini pn poštni nakaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti le naslov, ki je na p&sku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za celo leto gld io- „ pol leta .... 5. „ četrt leta . . 2-50 „ en mesec n .85 Za l^jubljano: za celo leto gld. 6- „ pol leta „ 3’— , četrt leta 1-50 „ mesec „ —-50 za donasanje v hišo vsak mesec 9 kr. valnega posla. In kedo more zanikati, da bodo posledice take organizacije blagodejne za celoto kakor za posamezne zavarovance? Sedaj opravljajo nalogo zavarovanja v naši državi skoro izključno zasebne družbe, deloma delniška društva, pri katerih delniški kapital svoje obresti išče, ali pa medsebojne zavarovalnice, katere sicer niso bile ustanovljene zavoljo dobička ter imajo sigurno prednost pred njih tovaršicami. Velika konkurenca sili vsako tako podjetje, da razmerno visoke premije zahteva od pojedinega zavarovanca. Koliko stane uže akvizicija, koliko druga uprava, koliko požirajo upravni s v 6 ti, koliko se dividende plačuje delničarjem! Res je, da pri medsebojnih zavarovalnicah, katere dobička po svojih pravilih iskati ne smejo, dividende odpadejo, toda vender ostanejo vsi drugi stroški. Poleg tega uč6 žalostne skušnje, da čestokrat v premijah vplačani kapital niti varen ni; polom banke — in siromak zavarovanec goljufan je za vplačane premije, delničar za svojo delniško glavnico. Exmpla sunt odiosa! Vsem tem neprilikam se izognemo po po-silnem zavarovanji, če se ga loti dežela. Število zavarovancev se bode izredno pomnožilo, narastlo bode morda na deseterni znesek; naravna posledica temu bode in mora biti, da se premije znižajo v istem razmerji. Zavarovanje bode tedaj samo po sebi uže cenejše, nego je bilo dosihmal. govora treba z državo, in davkarije pobirale bodo zavarovalne premije na isti način in v istih obrokih kakor državne davke ali deželne priklade. Naravno se vš da, da nam država te ljubavi ne bode zastonj storila. Toda če jo s primerno provizijo odškodujemo za večje troške, prouzročene po večjem broji nastavljenih davčnih uradnikov ter za denarno izgubo, katera jo zadene vsled zmanjšane pridobnine in dohodkarine posameznih zavarovalnih društev, se tudi ona sigurno ne bode obotavljala. Saj mora i državi biti na tem, da se zavarovanje širi med narodom ter vsaj vrednost poslopja ohrani, ako ga je požar uničil in v razvalino spremenil! Tudi to treba v poštev jemati, da taka deželna zavarovaTrnča niti rezervinega zaklada potrebovala ne bode. Recimo tudi, da je po velikem požaru prouzročena škoda tolika, da jc zavarovalnica iz svoje blagajnice pokriti ne more. V tem slučaji bode jej lehko na pomoč priskočila država Le ta mora v svojih blagajnicah vedno na razpolaganje imeti velike svote, tako zvane „Activ- Cassenbestande", s kojimi ne zna, k&m. Da bi novci te baže brez obresti trohneli in ples-nili v Wertheimericah dotičnih uradov, je vsekako nezmisel. Treba jih marveč na kratke obroke naložiti pri raznih bankah, katere sedaj navadno le 21/* °/ot ali še manj plačujejo od takih kapitalov. Zakaj tedaj ne bi državna uprava pri takih prilikah rajše deželni zavarovalnici ne posodila V preudarek, n. Umovanju našemu je temeljna podlaga, da je zavaiovanje dandanes uže prevažna funkcija javnega prava, nego da bi jo brezskrbno mogli prepuščati zasebni podjetnosti. Socijalni život hira vsled jednostranske kapitalistične produkcije; družba oveška razpada če dalje bolj v dve strogo lo-jGDl kategoriji, v ogromno večino neprostih pro-e tar cev, katerim oblastno gospoduje peščica Prevzetnih bogatašev, preširna plutokracija. JJrzno rovanje rudečkarjev, anarhistične zarote in ^dodelstva ne bodo mogla preprečiti te presnove. V ta namen treba marveč pozitivnih 8redstev, s katerimi se slabotni posameznik ohrani Listek. P r o k 1 e t a! 0n'siu dpisul Emile Richobourg; po R. Vacminvi predo-lavi prosto poslovonil Janko Loban.) I. Del. 1. Fran^0^' ^ leP°i ina'°. starošegno mesto v proti Gravuri' •Nekaj milj od n'ega’ "a P°tU drevpo • ’ 8 Vas Frfimicourt; krasna košata vesa jo obsenčuj6 in vas le-ta je ob bregu , istre reke, katero zovejo Sableuseo. k° lme Sableuse ima skoro gotovo od drob-a belega in mehkega peska (sable), kateri jej strugo. Tla te pokrajine (Haute Saone) so jako ro-(jes^na’ kar osrečuje tamošnje prebivalce. Na 1 je ta kraj omejen z visokimi gozdnatimi °r&mi, ki se krasno kupičijo, presekavajo ter ° em polagoma spuščajo proti Alzaciji. Lepo je v>aeti velikanske vrste dreves, ki venčajo te gore in katerim prizanaša sicer pustošljiva člo-Veška roka. Na levo se razteza zelena dolina, čez katero tekč potoči in curljajo vodne žile , katere so služile kmetovalcem v gospodarske uainene. Ta dolina se odpira na nečem mestu v Širino treh kilometrov, potem se pa naenkrat zožuje ter steka se z reko vred v sotesko, katero delate dve brdni steni. Pri vhodu te doline, po prilici dvajset, minut do vasi Frčmicourt, nahaja se pristava Seuillon. Leta 1850., ko se pričenja naša povest, gospodaril je na tej pristavi, ki je bila največja onega kraja, nje vlastnik sam, Jacques Mellier. Hlevi, kladnice in žitnice se nahajajo v dveh čedno zidanih kamnenih poslopjih. Nekaj od njiju stoji hišica, ki je takrat služila v stanovanje pastirju in njegovi obitelji. Glavno poslopje samo, kjer je bival vlastnik, ločen od poslov in hlapcev, podobno je bilo s svojim lepim belim ospredjem, ki je imelo v prvem nadstropji osem visocih in širocih oken, veliki gosposki hiši. Jaques Mellier je bil petdeset let star. Bil je resen, oster mož, čemeren, molčeč, ki se ni nikdar smejal. A pri tem bil je vselej pravičen in nepristransk, kadar je hvalil ali grajal. On je bil, kakor je naueslo, ravno tako dobrohoteu in zel6 dober, kakor neupogljivo oster. Strašno jo bilo, kadar se je mož razjezil, na srečo, da se je to redkokrat godilo. Najsrčnejši so drhteli onda pred njegovim pogledom. Navzlic temu bil je priljubljen zaradi svoje pravičnosti; ljudje se ga niso bali, temveč spoštovali so ga. Užival je sploh dobro ime in nikdo ni bil gledč časti tako občuten, kakor ravno on. Da bi mu na pristavi gospodaril in dela poslov in dninarjev nadzoroval, imel je Jaques Mellier pri sebi necega Pierre-a Rouvenat-a. Bil mu ni to podložnik, temveč zaupen prijatelj, skoro bi rekli, drug brat.. Pierre Rouvenat je bil nekaj let mlajši od svojega gospodarja, ki mu je bil prijateljski udan. Rodil se je bil na pristavi, stariši so mu počivali na pokopališči v Frčmicourtu, in ker ni bil nikdar slavohlepen, ostal je na posestvu možu na strani, s katerim se je kot otrok igral in čegar trmo in jezo je vselej potrpežljivo prenašal. Njegovo žive-nje je bilo: delo, udanost, zatajevanje samega sebe. On sam je poznal nazore in skrivne misli Jaques Mellierove, in le on je imel pravico (dasi je bil zmerom pripravljen, ubogati kakor vsak posel) kot uajstarši služabnik in prijatelj svojega potrebnih svot po isti ali nekoliko višji obrestni ineri, zlasti če zna, da uže pri prihodnjem davčnem obroku izposojeno glavnico zopet nazaj dobf?! Iz vsega tega se dvoje razvidi. Velike nezgode, katere se sedaj prouzročujejo po razsajajočem elementu, zmanjšale se bodo v izdatni meri; ne bode se več pripetilo, da požrešni zubelj tekom nekoliko ur cele nesrečne vasi na beraško palico spravi. Tudi onim, kateri so uže sedaj zavarovani proti ognju, nastane dobiček, ker bode premija pri deželni zavarovalnici nižja in varnost uplačanega denarja vsekako neprimerno večja. Dežela pak se bode ukoristila s tem, da so one svote, katere sedaj v obliki mastnih dividend plačujemo zavarovalnim društvom izvun dežele vstanovljenim, in one, katere stane predraga uprava dotičuih zavarovalnic in njih medsebojni konkurenčni boj, v kolikor se zavarovancem ne prihranijo vsled znižanih premij, da so one svote sedaj na razpolaganje deželni upravi in njenim nameram. In baš na ta načiu, s čistimi dohodki posil-nega zavarovanja proti ognju se bode dala doti-rati deželna hipotekarna banka. Istina, da v prvih letih ne bode mogla gospodariti z ogromnimi svotami, ne bode mogla s polnimi rokami iz-posojevati kapitalije na vse kredita potrebne domače posestnike. Toda zmožnost njena povzdignila se bode v isti meri, kakor poslovanje dež. zavarovalnice in finančni uspeh tega zavoda. Ne bode ji treba, pri kapitalistih denar na posodo jemati ter drago ga obrestovati; iz zavarovalnega dobička dajala bode svojim dolžnikom posojila morda po 4 odstotke, in ker je po našem mnenji amortizovanje hipotekarnih dolgov ueobhodno potrebno, po 41/*, oziroma 5 odstotkov. S tem pa se bode ob jed-nem znižala obrestna mora, katera je zlasti v nekaterih dolenjskih in notranjskih okrajih neprimerno visoka. Posestniku ponudila se bo prilika, konvertirati stare svoje dolgove z previsocimi obrestmi ter v red spraviti svoje denarne razmere. Z jedno besedo, imobilijarni kredit, jeden najvažnejših pogojev zdravega narodnega gospodarstva, se bode uredil! To so nazori, katere rojakom podajemo v resni preudarek. Stvar je prevažna, da bi jo takoj kot samostojni predlog hoteli predstavljati čitate-Ijem »Ljublj. Lista". Veliko je — priznavamo — pomislekov v pravnem, finančnem in praktično-tehničnem oziru; ali ker smo prepričani, da je jedro naše misli zdravo in namen teh člankov po vsem domoljuben, hvaležni bodemo slehernemu, kateri nam ugovarja ter nas kritikuje sine ira et studio. gospodarja v čem opominati in se celo njegovi volji vstavljati, če se mu je vzvidelo potrebno. Jacques Mellier je bil uže dvanajst let vdovec; pa imel je edinega otroka, hčer; ona mu je bila nada, veselje, ponos. Gospodična Lucila Mellierova nastopila je bila svoje devetnajsto leto. Velika in vitka je bila, ljubka kakor nasmehljaj in vesela kakor solčni žarek v maji; teško bi bil našel v Franche Comtč lepšega dekleta od nje. Pesnik bi jo bil nazval nedvomno nympho Sableusesko ali vilo Seuillonsko. Njeni krasni črni vlasje so jej vrh glave tako postavljeni bili, da jej je ostalo čelo prosto, ki je bilo visoko, belo in nekoliko obokano; pod tem krasnim čelom pa so se svetile dekletu velike črne, a vender čiste oči, polne sladkih sanj in nepopisne miline. Njena rožna ustica so, smehljajoč se, pokazovala lepe bele zobe Njena okrogla, sveža, nežno-rudeča lica in nje nosek z nepregib-nimi nosnicami, vse to je podeljevalo njenemu navadno mislečemu in milemu obrazu neizrečeno krasoto. Njena ušesa so bila čudovito pravilna, ravno tako kakor nje krasni tilnik. Noge bo jej bile majhne, lepo ustvarjene, nje ročice, z vitkimi pesti, oprijemale so se njenih laktov, ki so bili Čehi pa Slovenci. Pod gorenjim naslovom prinašajo „Novice" od zadnje srede članek, v katerem se nekako v spored stavi češki narod s slovenskim. To samo ob sebi ne bi bilo nič posebnega; tako, v marsikaterem oziru opravičeno primerjanje obeh slovanskih narodov našli smo tudi uže po druzih časopisih čestokrat, in to bi ne bilo, kar bi nas napotovalo baviti se s tem člankom »Novic". A v tem članku nahaja se tudi sledeči, v na pol prozorno tančico zavit odstavek: »Največo škodo trpela je naša narodna stran še le po tem in vsled tega, da je ono prvo rušenje naše sloge, da je sovražen korak nasproti nam zvestim zaveznikom iz velikega posestva — našel zaslombo in izredno podporo v krogu, kateri ima sicer moč, pa bi ne smel tako segati v borbo, in v krogu, ki se je do sedaj sam imenoval nam prijaznega in katerega smo tudi mi smatrali za prijatelja. — To je nevarna, morebiti cel6 pogubna rana, katero nam je vsekala nesrečna, nekdaj prijazna roka, in to je, kar mora najbolj boleti vsakega, kdor ima še srce za naš narod. — Škoda prizadeta uam se ue more popraviti drugače, kakor z brezozirnim razkritjem in izrezanjem one rane. Nasledki uašega narodnega oslabljenja pokazali 30 se takoj pri volitvah velikega posestva. Koliko glasov štela je narodno-konservativna stranka pri prejšnjih, koliko pa pri zadnjih volitvah te kurije — to je bil skok nazaj za petino glasov! Pa hujši uasledki kazali se bodo še v prihodnosti. Rajši molčimo o njih, da se uam ne bo moglo očitati, da prorokujemo ono, kar bi uam bilo po volji. Ravno nasprotno je res. Žalibog pa so posledice onega neizogibne, in mnogo teškega dela vseh rodoljubov, ki so to v dejanji in ne samo na jeziku, bo treba, da se nasledki omej6 glede kraja in časa. Izrezati bo treba bolni del rane — smo rekli zgoraj, zato, da se bolezen ne bo širila dalje. Ako bi se to ne moglo zabraniti, potem je boljši, da rajši prej ko kasneje pripustimo k rani zanesljivega zdravnika — nasprotnika, da nas zopet nauči spoznati vrednost in moč narodne sloge in discipline, kadar pa se to zgodi, tedaj se bodo tudi za trenutek preslepljenim odprle oči, videli bodo one, ki so sebičnost svojo skrivali za krinko rodoljubja, ki so sejali med nas razpor in tako pripravljali pot nasprotnikom, da nas še dalje zatirajo. Med tem si Čehi vspešno prizadevajo, utrjevati svoja tla, zagotavljati si svojo moč v strogeji organizaciji, zavarovati se za prihodnje slabeje čase s tem, da so na podlagi enakopravnosti zmi- taki, kakor da jih je naredil umetnik od rožnatega mramora. „Podobna je ranji materi kakor kaplja kaplji", trdili so oni, ki so poznali njeno mater. In to je bilo tudi resnično. Po svojem očetu pa je imelo mlado dekle ponos, neodvisen značaj in energično voljo. Izšolala se je bila v nekem samostanu in sedemnajst let stara povrnila se je k očetu tak<5 odgojena, kakor je bilo to primerno nemalemu njenemu premoženju. Jacques Mellier je bil čestihlepen za svojo hčerko; celo, ne gledč na lepoto in ljubeznivost Lucilino, moral se je nadejati uže zaradi njene dote, katera je presezala sto tisoč frankov, da jo s časom omoži v kako najboljših družin dežele. Toda: „Človek obrača, Bog obrne 1“ pravi pregovor. Jacques Mellier je imel okušati vso istinitost teh besedij. V neki noči, ko mu je bilo v spaluici pre-soparno, vstane s postelje ter odpre v svoji izbi okno, ki je bilo obrneno na vrt. Ozračje je bilo zelo soparno, a hudo vreme ni grozilo. Niti oblačka nisi videl na nebu, ki je z migljajočimi zvezdami posuto. Od časa do časa raj pri volji mir storiti s svojimi nasprotniki, preskrbeti pa si tudi prijateljev v onih krogih, ki so njihovo prizadevanje do sedaj opazovali z neza-upnim pogledom. Čehi pridobivajo si bolj in bolj sočutje v velikih političnih vprašanjih zmiraj merodajnih ogerskih politikov. Kdo pa bo maral biti zaveznik Slovencev, dokler nimajo toliko lastne moči, da bi se otresli ene same osebe, katera misli, da pod krinko rodoljubja sme rušiti narodovo slogo in tako spodkopavati narodovo moč in veljavo. To so v kratkem posnetku pota, po katerih hodijo zastopniki češkega naroda, da so spravil/ narod svoj, stoječ pred nami kot vzor duševnega razvitka in gmotnega blagostanja — do velik0 moči in velike politične veljave. Posnemajmo jto mi razumno v svojih tesneje omejenih, neugodnejših razmerah in prizadevajmo si posebno, da s krepkim pa zmiraj previdnim postopanjem, posebno pa v nerušljivi slogi nadomestimo, v kolikor so naše razmere neugodnejše in vsled tega moč in veljava naša manjša." Cel ta odstavek odlikuje se po svoji nejasnosti. Sicer se nahaja v njem dovelj ostrih in bridkih očitanj, a vse se uam kaže v nekaki megl>i vse je tako polno skrivnostnih uamigljejev, da je težko uganiti, kam „Novice“ prav za prav merijo in kaj da nameravajo. Naj „Novice“ nikar ne mislijo, da se čuti kedo ua naši strani zadetega in da zaradi tega n&se obrača ta očitauja. Temu ni tako. Vender ker dauašuje razmere poznamo in ker vemo, kako se v novejšem času postopa-kako se napada in proti komu se osti obračajo, želeli bi, da se „Novico“ ne skrivajo tako bojazljivo za grmom, da temveč jasno, brez ovinkov, iz 6či v 6či povejo, kaj jim na srcu leži, da se jim tudi iz <5či v 6či lahko odgovori, ako P°' treba. Tako jo bila do sedaj navada in6ž! Kar se tiče stavka: „ Našel seje c e 16 v sredi izvrševal n ega odbora ud, k i j e v slepem sainoljubji, teptajoč narodno disciplino, ruSeč sloge vse n a r o d B e stranke svojo osebo višje stavil, ka' kor miren napredek v narodni sio g i * ni dvojbe, da se obrača proti nekedaujemu uredniku našega lista, prof. Šukljetu. Zdi se uam tedaj naša dolžnost, da k temu nekoliko pristavimo. Pred vsem moramo odločno zanikati, da bi bil ravno prof. Šuklje oni, ki je motil vedno mir W rušil slogo med narodno stranko. Tako soditi za-more le pristransk človek, kojemu strast kali jasen pogled, ali človekj, kojemu resnice ni mnogo mar-Kar se tiče trditve, da je bil prof. Šuklje izvrše* valnega odbora ud, znano nam je toliko, da je bil on, predenj se je razšel zadnji deželni zboi'< res v ta odbor izvoljen na isti način, kakor drugi udje izvrševalnega odbora, vemo pa tud1' je le nemo zasvetlikalo na obzorji. Bila je sice* jako vroča, pa lepa, soparna in prozorna noč, ka-keršno pač poznajo v Indiji. Ni listje se ni ganil°i najmanjšega šumotanja ni bilo v drevesnih vršiči^ Murni sam6 glasili so se melanholično v visoki trftvl' Zdaj začne biti polu noči z vaškega zvonik® Nadihavši se nekoliko dišečega zraka poletD0 noči, hoče se zopet spustiti na svoje ležišče, ko s® mu zazdi, da je opazil senco, katera je lezla P° visečimi vejami ovočnjaka. Stopi korak nazaj v temoto sobino ter P°' slu*a in čaka. Senca se bliža; zdajci lehko sliši majhni mot previdnih stopinj in razločno ugleda tem1’1’ podobo, ki je lezla po drevoredu. Podoba ta ^ je bližala počasi in previdno, kakor da bi se b^1' da je kdo ne opazi. Odprši ua lahko mala vrata, stopi v hišo-Jacques Mellier se umakne do zida svoje j-poriblje si oči, kakor bi se hotel osvedočH'' ne spi. Spoznal je bil svojo — hčerko! Hipec časa se ne premakne, srpo gletla’mjs]i ste mu brez moči, nema nobene dol°6ae ’ kakor bi bil okamenel. Potem se pa strese^ vsem životu ter jekue : „Kaj je *5'*0 ^ (Dalje prihodnjič.) da se prof. Šuklje nikdar ni- klical h kaki seji iz vrševalnega odbora, da se nikdar ni poprašal za kak sv6t., in da so se vsi sklepi tega odbora skle pali brez vednosti prof. Šukljeta. Na kak način se zamore tedaj prof. Šukljetu očitati, da je kot uc izvrševal nega odbora ravnal zope njega sklepe? Ako je pri vsem tem kedo nekorektno postopal, storili so to gotovo le tisti udje izvrševalnega odbora, ki so prof. Šukljeta kot izvoljenega uda izvrševalnega odbora tako prezirali, da mu niti o jednem svojih sklepov niso vednosti dali! Mahdi je mrtev. Po poročilih, katera so v slednjem času došla angleški vladi, ni več dvojbe o Mahdijevi smrti. Mahdijevo smrt, za Angleško velevažen dogodek, Poročal je uže prej anglešk poveljnik iz Suakima, prišli so k njemu ljudje, kateri so se udeležili Mahdijevega mrtvaškega sprevoda, pogreba. Mahdi je baje umrl za kozami v meseci juniji v Omdur-nianu pri Kartumu. Ravno štiri leta trajalo je proroško poslanstvo Mahdijevo, kratek čas sicer, a polen velevažnih dogodkov, katere bodo še v letih poznih slavile ^oslemske pravljice, Tiho in priprosto je živel Mohamed Ahmed, tesarjev sin iz Dongole, kateri Je delal recepte iz korana. ^ivel je v mali vasici na belem Nilu, dokler 111 z&nj bila ura, da je nastopiti imel kot ,.božji Pos anec“. Tedaj pa se je pokazal iz zatišja. oncem julija, 1881 čul je Reuf paša, tedanji gavni guVerngr v Sudanu, prvikrat o nastopu a dija. Okolo proroka zbrali so se najprej čla-u°vi rodu Bakkara, t. j. kravarji. Še isto leto je Potolkel Jusufa pašo ter si osvojil zelenico Kor-dofan, čegar glavno mesto Obeid si je izvolil za stolico. Zmago za zmago si je priboril proti svojim sovražnikom. V štiridnevni bitki pri Kašgilu (november 1883) pobil je čete Hiks paše (10000 ni°Ž in 1000 častnikov); v vzhodnem Sudanu pa s® je tudi zmagonosno bojeval njegov vojvoda Sini^? Di8Bla; U^'U8&1 je Egipčane pri Tokarji in si drel1. Zel° utrjen*h mestih, kateri pa morfllu ZDeJe Ud' 0sv°j'1 in podvreči se mu je 2 T je posredovala, a njem vojak. So drago morali piaftati 2m«ge pr dnjaku Tebu m pri Tamanibu. Dri c1 18. febru- ^ ^0r^on Pa®a kot Gladstonov „po-in e j v Kartum. Njegov oglas je še dobro v fan**111111' se imenuje emirjem v Kordo- z ^U’ °dpustijo se davki, zopet se dovoli trgovina ZI} ° 0v*’ Dalnji dogodki sudanske žaloigre so atl1- Grahamovi brezuspešni boji pri Suakimu voiseleyevo brezplodno potovanje v Sudan, boji Pri Abu Kleji in Gubatu, smrt junaškega gene-ala Stewarta in konečno — dmš 26. januvarija 1.1. ^ P a d Kartuma, kjer je postavil Mahdi tedaj v°j vladarski prestol in kjer je zdaj našel smrt. Mahdi ostavi dva sinova, izmed katerih je 8 ai'ejši, Ismail, še le 13 let star, in več hčera. Zvezda, katera se je tako svetlo pokazala na Onamedanskem obnebji, je torej zatemnela, ugas-*a; rešitelj Mohamedanov, kateri je hotel pre-°Vati v Kahiro in Carigrad, kateri je hotel za-esti vladarski stol, da bi vladal vzhodu in zapadu, nje* n'^ ^ S*et^‘ *Z(l*bljaj in razbito je kraljestvo do^IV?’ Preduo so se mogle njega meje razširiti ^8'pta. katerf sm,t ve*‘*c P^^en dogodek, hamed au prevažne posledice. Mahdi Mo- rolj j, ^“med zapustil je sicer, kakor nekdaj pro-t0 • 0“atIied sam, za seboj naslednika, „kalifa“, ‘la^»ika; ta naslov pridevajo si dediči dan6a a Mohameda, in turški sultani imajo ga še neg08: ^ ^e bi bil ta naslednik tudi boljši vojvoda (jjj0 Je bil Mahdi, pomagalo ne bode nič; ohla-v se bode med narodom vse navdušenje, vera rodoegOV° P™™5*™ poslanstvo ne živi med na-gov T *D Poza*5^ se ^de predno še nastopi zma-takoa ?° ^ov Mahdi ne bode nastopil lahko je ve nia*U z0Pet’ me(* narodom razširjena koliko*’ da m°ra D°Vi Pr0r°k biti po vnan-ie ne' Podoben Mohamedu. Po ustnem sporočilu pravi Mahdi sploh ne bode imel naslednika, ker bode po njegovi smrti, ko bode dopolnil svojo nalogo, nastopil pravi knez vernikov kot namestnik (kalif) božji in prorokov ter bode šel v sveto mesto Meko. Kalif Abdullah, kateri naj bi bil Mah-dijcv naslednik, je njegov nečak; pred kratkim imenoval ga je Mahdi vrhovnim poveljnikom nad taborom v Omdurmanu. Njegovo popolno ime se glasi: Abdullah Selim Ibu Ismail. Abdullah pridel si je takoj po Mahdijevi smrti naslov „ kalif" (namestnik) ter s tem pokazal, da neče nastopiti samo kot verski načelnik, marveč tudi kot svetni vladar. Težko pa, da bi se njemu posrečilo, pridobiti si Mahdijevo slavo ter zbrati okolo sebe Sudance. Z Mahdijeviin imenom združena je bila vera, da on versko in politično osvobodi Sudan, da ga napravi nezavisnega; s smrtjo Mahdija pa se jo razpršila ta vera, Sudan zapal bode anarhiji, oslabel bode, razkosal se in razdvojil in za Egipt odstranjena bode nevarnost, katera mu je pretila prej od tod. Angleška pa se tudi veseli smrti Mahdija Mohameda Ahmeda, kajti z njegovim padom je toli zamotano sudansko-egiptovsko vprašanje postalo mnogo priprostejše in Salisbury si bode osvajal zaslugo, da je je rešil. Domače stvari. (Iz Kočevja) piše se predvčerajšnjemu „Slo-venskemu Narodu11, „da je tamošnje okrajno glavarstvo za dopolnilno deželnozborsko volitev (na mesto pokoj-noga Rudeža) razpisalo nove volitve volilnih mož. To se nam čudno zdi“, tako modruje dotični dopisovalec, „ker je ta praksa čisto nova. Do sedaj bili so volilni možje veljavni za vso šestletno deželnozborsko dObo in kadar je bilo treba nove volitvo, volili so stari volilni možje. Mislimo tedaj, da bi bilo lahko ostalo pri dosedanji praksi, to temveč, ker imajo ljudje baš sedaj največ dela na polji in ne utegnejo po nepotrebnem gubiti časa. “ — K temu opominjamo, da ta praksa ni tako „čisto nova", kakor misli g. dopisovalec. Vsaj kolikor je nam znano, volili so se tudi pri zadnji dopolnilni volitvi na Notranjskem znova volilni možje. Sicer pa se nam to sedaj tim primerneje in potreb-neje zdi, ker je med tem stopila nova volilua postava moč, vsled koje smejo tudi petakarji na volišče. — '(»Skrajna nujnost.) Ta teden doživeli smo redkost, da je bilo mesto revidenta pri računskem oddelku deželne vlade kranjsko par dnij prej razpisano, predno je dotični gospod bil umirovljen. Ne vemo, kaj je bilo povod tej izrednej nujnosti, žoleli bi pa, da bi se /. jednako hitrostjo reševale druge nujnejše stvari in da bi nekoliko uvaževalo načelo „Noblese oblige."— Tako piše včerajšnji „Slov. Narod-1 med „Domačimi stvarmi“. Mi bi „Slov. Narodu" svetovali, naj bi se za svojo stvari brigal ter pustil tuje na stran, osebito tako, katere so tičejo državne eksekutive. Ob tej priliki pa lahko konstatujemo, da je dotični umirovljeni gospod želel lastnoročno prevzeti dekret svojega rnni-rovljenja in ker se je vročitev ravno iz tega vzroka zakasnila, ni se dalo zadržavati one drugo ukrepe, kateri so bili v zvezi s tem umirovljen jem. In tudi nekaj nujnosti je bilo pri tem, ako blagovoli „Slov. Narod" na to ozir jemati, da so pri računarskem oddelku deželne vlade kranjsko uradniki, katori služijo voč kot 33 let in čakajo skoro sedem let zaman povišanja, kakor tudi taki, kateri vže nad sedem let brezplačno zlužbujejo. Dalnje odlaganje dotočnega natečaja bilo bi pa lahko vse te uradnike pripravilo ob jednomesečno višjo plačo." Naj se tedaj rahločutni" (!) „Slov Narod" umiri — (Potovanje v Prago.) Ker je potovanjo na Velcgrad zaradi tam razsajajočih nalezljivih bo-leznij prepovedano, sklenilo je nekaj rodoljubov vender obiskati Prago, in sicer z navadnim vlakom, kateri se odpelje med 10. in 14. avgustom. Voznina ostane ista, kakeršna je bila določena za posebni vlak. — (Veselica v Lescah.) P. n. občinstvo se usojamo opozarjati, da bodo jutri zvečer priredili ljubljanski šentjakobski pevci veselico v Lescah pri Krištofu". Program, kateroga smo uže priobčili, je jako zanimljiv , in ker jo čisti dohodek to veselico namenjen velevažnemu društvu „Narodni Šoli", nadejemo se, da se bode o priliki izleta na Gorenjsko udeležilo več rodoljubov te veselice. — (Cerkniško jezero.) Iz Cerknice so poroča, da se bode jutri in pojutranjem, dne 2. in 3. avgusta, na jezeru vršil največji ribji lov. Trije glavni požiralniki so uže suhi in tam ulovili so uže mnogo lepih rib in rakov. Za rake je baje letos posebno dobro leto. — (Avstrijski klub turistov.) Da je delovanje avstrijskega kluba turistov v istini plodonosno ter uživa popolno priznanje, razvida se jasno iz tega, da se število članov vedno bolj množi in zdaj broji uže 8000. Število odsekov pomnožilo se je koncem 1. 1884 od 41 na 57. V Kranjski se je letos ustanovil odsetc „Postojina.“ — (Šolstvo.) Iz letnega poročila čveterorazredno ljudske šole v Postojini za 1.1885 posnemljemo, da je to šolo obiskovalo 176 dečkov in 167 deklic, vkup 343. Na tej šoli poučujejo gospodje Janez Thuma, nadučitelj in šolski vodja; Ivan Lavrenčič, katehet; Teodor J o sin, učitelj; Ivan Okorn, učitelj; in go-spodičini učiteljici Marija Steiner in Pavla pl. Benzen b e r g. — (V Slatino) došlo je do 20. t. m. 1439 gostov. — (Golobje-pismonoše.) Iz Maribora se poroča: Dne 19. m. m. priredil se je tu izlot golobov-pismonoš. Golobje izpustili so se tukaj ter so leteli proti Dunaju. V Mariboru ob 8. uri 20 minut izpuščen golob prišel je uže ob 11. uri 15 minut na Dunaj. Dn6 26. julija pa so se zopet izpustili golobje in tedaj preleteli so pot od Maribora do Dunaja ob viharnem in deževnem vremenu v blizu štirih urah. Volilci gorenjskih kmetskih občin! Prevzvišeni gosp grof Karol Hohenwart, kakor Vam je sam naznanil, prevzame poslanstvo ljubljanskega mesta. Vsled tega si boste dne 6. avgusta t. 1. na mesto njega izbrali druzega poslanca za državni zbor. Povprašani volilni možje, katorega da si zdaj želž, izrekli so se z veliko večino za gosp. kneza Ernesta Windischgratz-a, za katerega je sploh znano, da je dober katoličan, pravi avstrijski domoljub, pa tudi prijatelj naše dežele in našega naroda in zastopni c narodne ravnopravnosti. On je bil tudi v preteklem državnem zboru zvest član grof Hohenwartovega kluba in vselej v prijateljskem soglasji z drugimi našimi državnimi poslanci. Niti ni najmanjše dvombe, da se bo on tudi v prihodnje neomahljivo držal ravno teh načel. Centralni volilni odbor Vam torej z ozirom na izrečene želje od večine voliicev in prepričan, da je njih zaupanje po dosedanjih skušnjah po polnem opravičeno, z dobro vestjo priporoča, da vsi soglasno gospoda kneza Ernesta Windischgratz-a za svojega državnega poslanca. V Ljubljani dn6 1. avgusta 1885. Centralni volilni odbor. Telegrafično borzno poročilo 7. dn6 1. avgusta. Jednolni drž. dolg v Kld bankovcih...........................82 65 srebru...............................83-30 Zlata renta.................................................109-10 5% avstr, renta.............................................. 99-20 Delnice niirodne banke...................................... 867’ — Kreditne delnice............................................ 283- — London 10 lir sterling......................................125-10 20 frankovec................................................. 9-916 Cekini c. kr.......................................... . 5-91 100 drž. mark............................................... 61-45 Uradni glasnik z dn6 31. julija. Naprava novili zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Metliki za davčno občino Dobra vice; poizvedbo dn6 17. avgusta ob 8 uri zjutraj; — za katastersko občino E a-d o vic a; poizvedbo dn6 20. avgusta; — za katastersko občino Lokvice; poizvedbo dne 10. avgusta. Prostovoljne dražbe: V Ljubljani Pr. Fortune vila pod Rožnikom in k njej spadajoče premičnine (2236 gl. 79 kr.) dn6 18 avgusta. Eks. dražbe: V Škofji Loki posestvo Katre Flori jančič iz Sore (905 gld.i dn6 21. avgusta (3. rok) — V Kameniku posestvo Fr. Zemljana iz Jarš (3565 gld ) dne 1. avgusta (3. rok). - V Metliki zemljišče Mihe ililiav-čevili dedičev iz Knvoglavic (368 gld) ,ln6 8 avgusta • — zemljišče Jos Zlagarja iz Boldreža (848 trldl dn? 'nit. tobra. — V Ilir. Bistrici posestvo Marije Vičič'iz Harij (1170 gld.) dnž 11. septembra; zemljišča Val. Petikota iz Parij dnč 11. septombra. — V Lju bljani premičnine, n. pr. t) iS n a oprava, Ant. Panholzerja iz Ljubljane (476 gld.) drž 12. avgusta. Tujci. Dnč 30. julija. Pri Maliči: Sclmarz, Kurzthaler, Horowitz, potovalci, z Dunaja. — Blau, trgovec, iz Zagreba. — Fried, trgovec, iz Dombov&ra. — Neumann, trgovec, iz Siska — Gač iz Novega Mesta. — pl. Roth, c. kr. lajtenant, iz Ljubljane. Pri Slonu: I)r. Schivoiger, odvetnik, in Witz, tovarniški vodja, iz Badena. — Sinoi|uina, bankovni vodja ; Han in Marizzal Marija z rodbino iz Trsta. — Wossel, zasebnica, iz Starega Trga. Pri Južnem kolodvoru: Oswaldolla iz Florence. — Tor-dina, potovaloc, iz Karlovca. — Beasnich, zasebnica, iz Švedske. — Gaber, dijak, iz Oseka. Pri Avstr, carji: Vitez pl. Rosinini, iz Trsta. — Sovinz iz Gradca. Umrli so: Dnž 30. julija. Ivan Turk, kožarjev sin, 2'/j !., Sv. Petra nasip št. 65, Bronchitis. Dnž 31. julija. Emil Kratochvil, sin zasolmega uradnika, 7 mes., Poljanska cesta št. 35, ošpice. V civilni bčlnici: Dn6 29. julija. Rudolf Tertnik, delavčev sin, 3 mes., driska. Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje 1 baro- i Tempe-motra ratnra v mm Vetrovi Nebo Mo-krina v runi rt 7. zjutraj 736•10 | 16'6 szpd. sl. sk. j s. . 0 2. pop. 733-701 26-3 s. sl. d. obl. 0 00 9. zvečer 734-28 20 0 bzv. obl. i 50 1 Poslano* Po trudapolnem večdnevnem zborovanji je konečno vendar zagledal v 161, »Slovenčevi" številki na jako neprimernem kraji napovedani dopia „Iz cerkniške dekanije" luč sveta. Malo bi se mi, sicer mirni Planinci, brigali za kozolce, katero jako učeni gosped po „Slovenčevih" predalih preobrača, ako bi nas ta modrijan ne oblival s smradljivo gnojnico ostudnega obrekovanja in strupene zavisti. Ker pa pravijo, da še pes zacvili, ako se mu na rep stopi, upam, da se tudi meni ne bode v zl6 Stelo, ako spregovorim par besedic v obrambo svoje v omenjenem dopisu na jako surov način napadene česti. Gosp. dopisniče celemu svetu — kakor je obljubil — na dolgo in široko razklada, da je to nad vse čudno, da voditelju šole prihod škofov ne gre mar. Meni se pa to še malo bolj čudno vidi, da gospodu kaplanu in katehetu Josipu Lavriču škofov prihod ni bil toliko mar, da bi bil pri lokalni učiteljski kon-ferenciji ali pri kaki drugi priliki učiteljskemu osobju, ali podpisanemu voditolju glede škofovega sprojema privoščil vsaj jedno besedico, vsled katere bi bil podpisani z veseljem to oskrbel, česar se baje njemu ni zljubilo. Ako bi bil ta gospod — kaj pravite k temu, gosp. „Slovenčev" urednik? — po izgledu njegovega prednika, ranjkega č. g. Ant. R., ravnal ter v spo-razumljenji z učiteljstvom deloval, prihranil bi bil meni nepotrebno pisarenje, sebi pa pečat blamaže, katerega si je s tem nezaslišanim ravnanjem neizbrisljivo utisnil. Tudi občinski zastop bi bil gotovo storil svojo dolžnost, ako bi bil od merodajne strani k sprejemu povabljen tako, kakor se spodobi olikanim ljudem. Malo več takta bi tu prav nič ne škodilo čestiti gospOdiI — — Da pa ne bode svet mislil, da je le gosp. učitelj druzega razreda, Jakob Žebrfe, škofa počastil in da sva se podpisani voditelj in gospica učiteljica skrila v najzadnje skrivače planinskih votlin, bodi resnici na ljubo tudi povedano, da je bil podpisani ob škofovem prihodu kot organist s pevskim zborom na koru, a gospica učiteljica pa pri mladini iz vseh treh razredov pri slavoloku, kjer se jo na priporočilo gosp. župnika z lece in zadnji dan tudi v šoli (v tretjem razredu je v pričo podpisanega priporočal, kje in kako naj se zber<5) sešla. Spregovoril bi konečno »e par besedic s porfidnim dopisunom in njegovim dobro znanim, svetovalcem o slogi, o kompetentnih oblastih itd., a to bi bilo zoper mojo čast in pošteno ime, katerega mi ta svojat nikdar odvzela ne bo. Pometajte najpoprej smeti pred svojim pragom in potem še le obirajte in blatite soseda, kateri vam še nikdar nič žalega storil ni. Toliko v odgovor jedenkrat. za vselej. Josip Benedek, nadučitelj in vodja trirazredne ljudske šole v Planini. * Za vsebino in obliko tega dopisa ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti. Vožni red Rudolfove železnice, veljaven od 1. junija 1885. Xjj\i‘bljana,“Ter"biž;. Osobni vlaki Postaje 1.2.3. 1. 2. 3. 1.2 3. 1. 2 3. razred razred razred razred po noči zjutraj dopolud. zvečer Ljubljana, juž. želez odli. 12.15 6.40 11.40 6.35 Ljubljana, Rud. želo/. 12.19 6 44 11.45 6.39 Vižmarje 12.29 6 53 11 55 6.48 Medvode 12.41 7 04 12.07 6 59 Loka 12 56 7.17 12.21 7.12 Kranj 1.12 7.31 12.38 7 26 Podnart-Kropa . . 1.30 7.48 12 56 7.43 popol. Radovljica (m. p). »1 1.49 8 05 1 14 8,- Lesco-Bled .... 1.55 zjntraj 8.12 1 24 8.08 Javornik .... 2 16 8.29 1 46 8.25 Jesenice 2.27 8.39 l 57 8 33 Dovje 247 8 56 2.18 8.49 Kranjska Gora . . 3.16 921 248 9.11 Rateče-Bela Peč . . 3.31 937 3.03 9 24 Terbiž prih. 3.48 9.55 3.20 9.38 T e r Td I xx"blj a.na,. po noči zjntraj popol. zveJtr Terbiž odh. 12 36 7.28 1.10 620 Rateče-Bela Peč . . . 1.01 7.44 1.30 639 Kranjska Gora . . . 1 22 7.57 1.4G 6.53 Dovje 1 55 8.22 2 19 7.19 Josenico 2 23 zjutraj 8.41 2.43 7.41 Javornik 2.30 8 47 2.50 7.48 Lesce-Blod 2 56 9.06 3.15 8.13 Radovljica (ra. p ) 3.03 9.12 3.22 8 21 Podnart-Kropa . . . 3.27 9.29 3.44 8.44 Kranj 3.47 9.45 4 02 9.03 Loka X> 4.06 9 59 dopol. 420 9.20 Medvode 4.21 1012 4 34 934 Vižmarje 4 34 10 23 4.46 9.46 Ljubljana, Rud. žel prih 4.44 1031 4.55 9.55 Ljubljana, juž. žel. . 4.50 10.35 5 — 10 — Carsko, marčno in bock-,® pivo iz pivovara bratov K o s 1 e r priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. Mayerjeya trgovina piya v steklenicah v Ljubljani. (118) 3 Terno! Terno! Terno! Proč z matematiko! Mi imamo trdno prepričanje, da so potem matematičnega izračuna-nja ne morejo številke, ki imajo biti vlečeno, preračuniti liže naprej. Naročili smo pri vseli matematikih in kričačih številke, toda ni-kedar dosegli I aj povoljnega, dokler nismo prosili svčta pri svetoznani inojstrinji sedanje Jobe, milostivi gospž Heleni de Csekefalvy, Kosiče (Ogerska), Glavna ulica št. 86, vsled kojega smo na Trst Lino Euaaj s številkami .. 31 15 65 10 6 61 20 10 63 voliko terno po , 12800 gl. 960 gl. 1200 gl- dobili. .. Hočete li srečni biti, potem so le obrnite do te V0l‘“® mojstrinje, ker jo lo ona poklicana, da vas vslod svojeg4 neizmotljivega sveta reši revščine in bslde. Giurotin Josip, Fran Hulbusz, čolnar na Reki. mesar v Budimpešti. Josip Nitticlio v Nussdorfu prPDunaji. Proti vpošiljatvi zneska 1 gld. 50 kr. in treh poštah mark dopošljejo se številko. n 19) 5-4 V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: «, Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. 3000CDCXD0a>000CX V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Arnolda Reifa, Dunaj, L, 1'cstalozzigasac najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe lu prospekti zastonj. (22) 50—22 :xxxxxixxixxixxxx «B52S2*.BBSHSaS2SrE5$A »o Hm® fl> > UX 3 G> ■O .S (1 r—I N a G> t50 .2 ca rt H cj N - ---------- a> 03 g >r»*j 3 pi rt »> CCS i (O > <8 05 •a « o «j IM I -.TRGPFEN' NUR ECHT BEl APOTHEKER TRMKOCZV LAIBACH l STiiCK 20, Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani priporoča in vsak dan s pošto razpošilja na deželo. Harij »celjske kapljice za želod-ec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodeo, ur&k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranioi, na Jetrih ln zoper zlato žilo. — 1 steklenica volja 20 kr., 1 tucat2gld., 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo! Opozar- jan io, da se tiste lstlnlte Marijaoeljsko kapljico dobivajo samo v lekarni TrnkoozyrJa zraven rotovža v Ljubljani. Razpošiljava se le jeden tucat. (114) 2 !! je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnole ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-llču“ s zraven stoječim znamenjem; t steklenica 50 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine. 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in sirop'- Kri čistilne kroglice ne smele bi sijajno osvedočile flcral i se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisuč^.^ —j..j.... .edočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, 0,rj>iniciv udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gld. 5 kr. Razpošilja se najmanj jeden Odgovorni urednik J.Naglifi Tiskata iu zalagata Ig. v. Kleinniayr A Fed. Ii a ni h e r g v T.i iilbtj »n|.