Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped in abbon. post. * 11 Gruppo Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 25 Gorica - 20. julija 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Razgled po svetu ■Sv. stolica je po kongregaciji sv. oficija izdala odlok, ki pomeni po* novno obsodbo komunizma in nje* Sovi h pristašev pa tudi tistih kato* ličanov, ki komunizem na en ali drug način podpirajo. Na podlagi leg a odloka je nedopustno, vpisati se v komunistično stranko ali jo tudi samo podpirati. — Nedopustno je izdajati, širiti ali tudi samo čita* ti knjige, revije, časopise in letake, ki zagovarjajo komunizem, njegove nauke in njegovo delovanje. Nedo* pustno je tudi sodelovanje z dopisi pri takih knjigah oziroma listih. Verniki, ki se vedoma in prosto* Volijno pregrešijo zoper gornja nav o* dila, ne smejo biti pripuščeni k sv. zakramentom, se razume, da za to* h ko časa, dokler se ne poboljšajo “li vsaj resno ne obljubijo spremen n'ti svojega zadržanja v tem po* gledu. Kdor pa izpoveduje materialistič* ne in protikrščanske nauke komu* nizma, posebno pa tisti, ki te nauke branijo ali širijo, zapadejo že samo s tem, to je brez vsake posebne ob* sodbe s strani cerkvene oblasti, izob* ’če,tju, ki je na poseben način (spe* ciali modo) pridržano sv. stolici. To je na kratko vsebina odloka, ki ga v celoti priobčujemo in je že do sedaj dvignil mnogo prahu pri komunistih in sopotnikih vseh naro* dov. Sicer pa odlok ne prinaša bistveno nič novega, kajti komuni* Zem m njegovi materialistični in Protikrščanski nauki kakor tudi njegove nasilne in brezvestne meto* de so bile od cerkvenih oblasti že neštetokrat obsojene. Kljub temu 'rna dekret sv. oficija, čigar pred* sednik je sam sv. oče, posebno važ* nost, ker na kratek in jasen način '*raža stališče sv. stolice do komu* nitma in ker navaja sankcije, ki za* denejo vernike, ki komunizem izpo* dedujejo in propagirajo ali pa tudi *“rno podpirajo. S tem daje dekret ^di spovednikom dovolj jasna na* v°dila, kako se morajo zadržati na* Prem vernikom, če bi se v tem oziru Pregrešili. Ta dekret sv. stolice bo nedvom* /1° razčistil ozračje, ker postavlja Vse katoličane pred odločitev, da se la*no opredelijo za Kristusa ali pa Proti njemu in da sprejmejo s tem Udi vso odgovornost m posledice Sv°je odločitve, kar Kristusovi stva* r' ne more škodovati. Da se je "srrireč strupena rastlina komunizma '•*o bohotno razrastla in razširila, kriva samo demagoška taktika 0rftunizma in njegovih voditeljev, 0rnPak v precejšnji meri tudi ne* Qdločno zadržanje mnogih, sicer po* en'h in dobro mislečih katoliča* r\°v, ki so v svoji naivnosti mislili, je mogoče ljubimkovati in pak* z največjim nasprotnikom kr* ' 8f*sfva, in ki so prej ali slej na lastni koži občutili, kako in)otna in varljiva je bila njihova v^dlok sv. stolice stavi tudi naše f>r,i'ke ponovno pred izbiro: ali za ^sfusa in njegovo Cerkev, ali pa komunizem in njegove lažnjive ^ *kel Dvema, med seboj si na* vtujočima gospodoma ni mogoče Uti! Nemogoče je biti dober ka* toličan, obenem pa biti član komu* nistične ali kake druge protiverske stranke. Nemogoče je z mirno vest* jo pristopati k sv. zakramentom, obenem pa zagovarjati ter širiti ko* munistična načela ter se navduševati za njegove nasilne metode! Nemo* g oče ali vsaj skrajno nedosledno je zatrjevati zvestobo do sv. Cerkve, obenem pa kljub prepovedi sv. Cer* kve čitati komunistične ali druge protiverske knjige in časopise ali oddajati pri volitvah svoj glas strankam, ki prikrito ali odkrito nasprotujejo Kristusu in njegovi sv. Cerkvi. Temu dvoličnemu zadržanju mora biti enkrat konec! Če si pre* pričan komunist, tedaj se zavedaj, da si se postavil izven sv. Cerkve. Če pa hočeš ostati zvest sin katoli* ške Cerkve, potem je tvoja dolž* nost, da to Cerkev tudi ubogaš. ODLOK KONGREGACIJE ST. OFICIJA Najvišja kongregacija sv. oficija, ki ji načeluje sam papež in ki varuje verski in nravni nauk, je v zadevi komunizma izdala naslednji odlok: »Najvišji kongregaciji sv. oficija so bila predložena naslednja vprašanja: 1. AH je dopustno vpisati se v komunistične stranke, oziroma jih podpirati? 2. Ali je dopustno izdajati, razširjati ter čitati knjige, periodične publikacije, časopise ter letake, ki zagovarjajo komunistični nauk in delovanje, oziroma vanje dopisovati? 3. Ali se smejo pripustiti k zakramentom verniki, ki bi bili izvršili vedoma in hotoma dejanja, ki so označena pod št. 1 in pod št. 2? 4. AH verniki, ki izpovedujejo materialistični in protikrščanski komunistični nauk, zlasti še oni, ki ga branijo in razširjajo, zapadejo že samo s tem, kot odpadniki od katoliške veroizpovedi, apostolski stolici na poseben način pridržanemu Izobčenju? Kongregacija sv. oficija je na svoji skupni seji dne 28. junija 1949 izrekla naslednjo razsodbo: Na 1. vprašanje: Ni dopustno! Komunizem proglaša namreč mar terialistični in protikrščanski nazor; čeprav včasih z besedami izjavljajo, da niso proti veri, se komunistični voditelji v teoriji in praksi dejansko vedejo sovražno do Boga, do prave vere ter do Kristusove Cerkve. Na 2. vprašanje: Ni dopustno! Saj je prepovedano že po samem cerkvenem pravu, (kan. 1399). Na 3. vprašanje: Ni dopustno! V smislu osnovnih načel, naj se odrečejo zakramenti onim. ki niso primerno razpoloženi. Na 4. vprašanje: Zapadejo. Sv. oče Pij XII. je dne 30. junija odobril te sklepe in jih ukazal priobčiti v uradnem Hsfu „Acta Apostolicae Sedis“. Dano v Rimu 1. julija 1949.* K pričujočemu odloku kongregacij je sv. oficija smatramo za potrebno dodati naslednje pripombe: 1. Katoliška cerkev je že večkrat odločno obsodila komunizem: papež Pij IX. ga jo obsodil že leta 1846; socialni papež Leon XIII. ga je po« novno imenoval kugo, ki je načela srčiko človeške družbe; papež Pij XI. ga je obsodil skupno s socializmom v sloviti okrožnici »Quadragesimo anno« (15. 5. 1931) »bodisi kot nauk, bodisi kot zgodovinsko dejstvo, bo* disi kot akcijo«. Najslovesnejšo ob« sodlbo pa je izrekel isti papež z okrožnico o brezbožnem komunizmu »Divini Redemptoris« (19. 3. 1937). Sedanji odlok sv. oficija1 ni sploh nikafc nov ukrep proti komunizmu, temveč zgolj izjava, da zapadejo komunisti že obstoječim splošnim cerkvenim zakonom, namreč kan. 1325, čl. 2, ki nam opredeli pojem odpadnika od vere, ter kan. 2314, ki predvideva za odpadnike kazen iz* občenja na poseben način pridrža* nega apostolski stolici. 2. Odlok sv. oficija ne pravi, da so izobčeni vsi komunisti. Izobčeni so kot odpadniki samo oni komunis sti, ki izpovedujejo, t. j. ki v srcu odobravajo in na zunaji proglašajo komunistični materializem ,in proti* krščansko stališče. 3. Vsi ostali,, ki so sicer vpisani v komunistično stranko ali ki jo kot sopotniki podpirajo, ter oni, ki piše* jo, razširjajo in čitajo komunistični tisk, objektivno smrtno grešijo ter ne morejo biti pripuščeni k sv. za* kramentom; zgodi se pa lahko, da subjektivno nekdo nima smrtnega greha, in tedaji bi bil lahko pripu* ščen k zakramentom. 4. K sv. zakramentom ne smejo biti pripuščeni oni, ki »vedoma in hotoma« podpirajo komunizem ali so vpisani v komunistično stranko. Vedeti torej morajo, da so krivi težkega prestopka, pa vseeno nimajo resne volje se poboljšati. Tej .kazni pa ne zapadejo tisti, ki subjektivno nimajo smrtnega greha, bodisi ker se iz nevednosti ali zmote ne zave» dajo težkega prestopka, ali ker tega ne zagrešijo prostovoljno, ampak le zaradi strasti ali nasilja. V deželah, kjer so komunisti na oblasti, bodo namreč mnogi prisiljeni fizično ali moralno biti vpisani v komunistično partijo. Vsem tem Cerkev noče od* vzeti tolažil sv. vere. Teže se bo to pripetilo v deželah, kjer vlada svo* boda, zlasti še sedaj po odloiku sv. oficija. 5. Strogo je torej prepovedan vsak vpis v komunistično stranko in vsa* ko sodelovanje z njo. Oni pa, ki so že vpisani ali ki že sodelujejo, so v vesti dolžni, da se izbrišejo, odnosno da prekinejo svoje sodelovanje. Zamenjava jugolir Zamenjava jugolir v dinarje, ki se je izvršila v coni B Svob. tržaškega ozemlja, ki je pod upravo jugoslovanske vojske, je vzbudila mnogo razburjenja in tudi preplaha. Nekateri so .se bali, da ie začel drveti plaz, katerega ne bo več mogoče ustaviti. Vendar: tresle so se gore, rodila se je miška. Polkovnik Lenac, poveljnik jugoslovanske vojaške uprave, je zamenjavo jugolir v dinarje opravičeval s težkim gospodarskim položajem, ki je nastal v coni B, ker italijanska vlada ni hotela dati na razpolago svoje lirske valute kot je določeno v mirovni pogodbi. Da bi rešila področje iz gospodarskih nepri-lik, je zato jugoslovanska \o-jaška uprava zamenjala iugoli-re v dinarje. Proti temu je italijanska vlada protestirala in si pridržala pravico, da zadevo predloži Org. združenih narodov. Amerika, Anglija in Francija so tudi poslale v Beograd protestne note, v katerih so jugoslovanski vladi očitale, da je s svojim postopanjem kršila mirovno pogodbo, ostrejših u~ krepov pa ni bilo. Amerišk: zunanji minister Acheson je celo izjavil, da drugih korakov ne bo podvzei in se bo ohranil položaj kot je bil (status quo). Tako se je zgodilo , nemir se je polegel in zamenjava jugolir je že več ali manj pozabljena. Tito išče posojilo Tito je preveč zvit državnik, da bi se ne zavedal, da čeprav zahodne velesile z zadovoljstvom spremljajo njegove napore za ohranitev neodvisnosti pred Sovjetsko zvezo, vendar nimajo nobenega vzroka, da bi gojile kakšna posebno prijateljska čustva do beograjske komunistične vlade. V Grčiji in drugod jim je namreč titovina napravila že marsikatero preglavico. Zato je Tito spretno že vnaprej prišel na dan z raznimi koncesijami, ki jih je pripravljen dati iz svoje lastne volje in ne v zameno za posojilo, katero išče kot ie povedal v svojem znanem govoru v Pulju. Tako že vnaprej zagotavlja, da Jugoslavija morebitnega posojila nikakor ne bo uporabila za nakup orožja, pač pa za nakup poljedeljske opreme in strojev za rudnike in tovarne. Njegovo drugo važno zagotovilo je, da bo Jugoslavija popolnoma zaprla gfško mejo. Umestno in prav bi bilo, če bi Tito tudi zagotovil, da bo posojilo vsaj deloma porabil za nakup obleke za raztrgane državljane. Prijateljska pogodba med Italijo in Združenimi državami V Rimu so izmenjali ratifikacijske listine prijateljske, trgovinske in pomorske pogodbe med Združenimi državami in Italijo. Nekaj dni preden je prišlo do te izmenjave je zuna- nji minister Acheson izjavil, da bo ta pogodba dovedla do ožijh odnošajev med Združenimi državami in Italijo. Pogodba vsebuje sporazume o raznih vprašanjih, tako o telekomunikacijah, izmenjavi valute, vselje-valnih kvotah, trgovinskih izmenjavah, o zaščiti narodnih in etičnih načel, ki naj urejajo odnošaje med prijateljskimi narodi. Vsebuje tudi določbo o »največji ugodnosti1«, po kateri se obvežeta obe pogodbeni državi nuditi nasprotni stranki vse ugodnosti, ki bi jih dovolili tretji državi. Evropski svet V starodavnem Strasburgu se vršijo velike priprave za sestanek Evropskega sveta, ki bo v avgustu. Pred komaj desetimi1 meseci je pet članic bruseljske pogodbe imenovalo odbor, ki naj bi preučil potrebne korake, kateri naj bi zagotovili »v čem večji meri enotnost med državami Evrope«. In Evropski svet se bo zdaj sestal. Odoor se je sestal 26. novembra v Parizu, vendar ni mogel priti do nikakih zaključkov. Konec letošnjega januarja pa je posvetovalni svet podpisnic bruseljske pogodbe v Londonu sklenil ustanoviti Evropski svet in 5. maja so se zunanji ministri Anglije, Danske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Holandske, Švedske, Norveške ter beljgijski poslanik v Angliji1 sporazumeli in podpisali statut Sveta. Izgubljeno je bilo torej le malo časa; tako so vsaj v določeni meri ustregli splošni želji po posvetovalnem organu narodov zahodne Evrope. Belgija še vedno nima nove vlade Zadnje volitve v Belgiji so se vršile v znamenju vprašanja: ali naj se kralj Leopold vrne v deželo ali ne. Kljub temu, da so pri volitvah kakor smo poročali, zmagali krščanski socialci, ki zagovarjajo kraljev povratek, je odpor socialistov in liberalcev proti kraljevi vrnitvi tako oster, da krščanski socialci ne morejo sestaviti nove vlade. Krščanski socialci so sicer najmočnejša stranka, vendar nimajo absolutne večine, to se pravi, potrebujejo za vladanje pomoč ali liberalne ali socialistične stranke. Nobena teh dveh strank pa noče glede kraljevega povratka popustiti in sprejti! krščansko-socialno stališče, ki zahteva takojšnjo rešitev tega vprašanja. Zaradi tega spora se že dvema krščanskosocialnima voditeljema Van Zeelandu in Van Canwelaertu n? posrečila sestava nove vlade. Govori se, da bo regent Karel, ki nado-mestuje odsotnega kralja Leopolda, poveril sestavo nove vlade zopet socialistu Spaaku in bo zadeva kraljeve vrnitve začasno odložena. % Iz življenja Cerkve SEDMA NED. PO BINKOŠTIHt Iz svetega evangelija po Mateju Jezus je rekel svojim učencem: Varujte se lažnjivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali. Ne vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta pojde v nebeško kraljestvo. Kdor je pazljivo gledal okoli sebe zadnjih sedem let, se je lahko prepričal, kako so grabežljivi volkovi prišli med slovensko ljudstvo; v ovčja oblačila ogrnjeni so ljudem oznanjevali prečudne blagre neke nove svobode, napovedovali neko sijajno prihodnjost, ki da bo zasenčila vse, kar je človeštvo doslej dobrega poznalo, prerokovali zlato dobo, ki bo izpolnila vse brezdanje hrepenenje človeških src. Ljudje so jih zamaknjeno poslušali in verjeli’ vse od kraja. Potegnili so tu na Primorskem za seboj vso maso našega naroda, ki je obrnil hrbet katoliškemu duhovniku in njegovim svarilnim klicem. Kdor je trezno presojal razmere in svaril pred strupeno omamo, je moral bežati pred lastnimi rojaki kot nekoč prerok Elija; neredki pa so plačali svojo zvestobo do resnice z življenjem kot nekdaj Jeremija. Ljudsko maso je zajel bes nekakega obsedenja. Na vsakem zidu, skoro na vsakem kamnu je bilo pisano »Hočemo Tita«. Prišle so letošnje junijske volitve na Tržaškem. Isti ljudje, ki so za Tita besneli in bili pripravljeni ubijati, so zdaj glasovali proti njemu. Komaj pet let ifli je bil malik na prestolu, pa so ga ljudje zavrgli, ga obsodili kot izdajalca ter glasovali za njegove nasprotnike. Kako je bila mogoča taka nagla sprememba? Pač zato, ker so ljudje spoznali, da je vse tisto zlagano »Osvobodilno gibanje« prineslo samo grenke sadove. Kjer je zavladal malik, tam je svoboda izginila, namesto blagostanja je zavladala si-romaščina, kakršne niti stari ljudje ne pomnijo. »Ljudska« država se je izkazala za navadno policijsko državo in progresivna demokracija za okruten militarizem. Kominformisti so ljudsko razočaranje spretno izrabili in stvar takole zasukali: Poglejte, ljudje, Tito je izdal ideal komunizma, postal je navaden tiran in okrutnik; to je vzrok, da je v njegovi državi slabo. Če boste pa nas volili, tedaj bodo pa vse one sladke obljube poze-meljskega raja izpolnjene, samo da se nam posreči svetovna revolucija. Kadar mi zavladamo, tedaj bodo pa prav zares nebesa na zemlji... In ljudje so jih volili... Niso premislili, da slabo drevo ne more in ne more dobrega sadu roditi. In moderni komunizem, naj bo Titov ali Stalinov, je tako do korenin slabo in malopridno drevo. Teorija modernega komunizma je v svojih temeljih zmotna in slaba. Treba se je odpovedati ne Titu ali Jožetu, ne temu ali onemu začasnemu predstvaniku komunizma, ne. odpovedati se je treba komunizmu samemu. Vse drugo je mlatev prazne slame. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj. Božji mlini meljejo počasi, a temeljito. Narod, ki se vceplja na strupeno drevo brezboštva, bo moral s tem drevesom vred pasti in pro-pasti... Dobro drevo pa je krščanska vera in cerkev katoliška. To ne more slabega sadu roditi. Če se hoče narod rešiti iz poplave sedanjih zmed, se mera tega drevesa okleniti... Svoboda Cerkve na Čehoslovaškem Spor med kat. cerkvijo in komunistično vlado se vedno bolji zaostruje. V tem boju se poslužuje vlada vseh mogočih sredstev. Medtem ko trdi, da ni proti veri, preganja katoliške škofe, ki so edino pravi predstojniki kat. cerkve. Zdi se, da je glavni namen čeških komunistov odtrgati nevedne in versko brezbrižne katoličane od njihovih škofov in njihovih zvestih duhovnikov ter ustanoviti s pomočjo odpadlih duhovnikov neko novo češkoslovaško narodno cerkev, ki' naj bi sprejela nauke komunizma ter pomagala komunističnim oblastem izvesti njihove komunistične gospodarske in socialne načrte, obenem pa popolnoma eliminirati vpliv katoliške cerkve, ki je edini resni nasprotnik komunizma in njegovih prevratnih načrtov. In da bi to tem lažje dosegli, so udarili češkoslovaški komunisti najprej na katoliški episkopat, to je na kat. škofe, katere na vse mogoče načine napadajo in katere skušajo popolnoma izolirati od njihovih zvestih duhovnikov in vernikov. Tako poročajo, da je praški nadškof Beran nekak jetnik v lastni palači. Niti njegov generalni vikar, to je njegov namestnik ga ne more in tudi ne sme obiskati1. Nadškofijske urade so zasedli vladni organi. Nadškof se v znak protesta ne zgane iz svoje palače. Vlada mu je sicer zatrdila, da mu prostega izhoda ne zabranjuje, toda med ljtidmi je zelo razšir jeno mnenje, da bi ga policija v slučaju, ko bi se zganil iz nadškofijskega dvorca, takoj aretirala. O tem strogem nadzorstvu, ki ga izvaja češkoslovaška vlada nad katoliškim episkopatom, beliča! Cerkev ravno revnega Slovesna maša za češke katoličane V nedeljo 10. julija je daroval slovesno mašo v katedrali sv. Patricija v New Yorku na čast sv. Cirilu in Metodu msgr. J. Krasula, župnik Sv. Ivana Ne-pomuka v Manhattanu in predsednik zveze češkoslovaških katoličanov. Maši je prisostvoval tudi kardinal Spellman in okoli 300 Čehov in Slovakov. Pridigal je Ciril J. Potoček, župnik cerkve sv. Trojice v New Ycrku, V pridigi je poudaril, da je cilj sovjetskega komunizma uničenje vseh ver, protestantske in židovske vere, kakor tudi riinsko-katoliške in S m e a o I n a šol V zadnjem članku smo govorili o plačah, družinskih dokladah in socialnem zavarovanju. V zvezi s tem moramo danes dodati še nekaj 'potrebnih dopolnil. Če divja med delavci in delodajalci neprestana borba, oziroma če odločajo izključno eni ali drugi, ali če je oblast popolnoma samovoljna ter nikomur odgovorna, kakor v totalitarnem fašističnem ali komunističnem družbenem redu, gospodarstvo in splošna blaginja zelo trpita. Najboljši bo tisti’ družbeni in gospodarski red, v katerem složno sodelujejo vsi v poštev prihajajoči činitelji, torej delodajalci, delojemalci in oblast in da oblast pušča prvima skupinama izvestno mero svobode. To velja na splošno in v našem posebnem primeru, ko govorimo o plačah. Na ta način je namreč mogoče doseči, oziroma sporazumno določiti neko pametno sporazumno soraz- merje med cenami in plačami. V sedanjem redu, ki velja v svobodnih zahodnih državah, se najbolj obnese taka ureditev, po kateri imajo delodajalci in delojemalci vzporedne organizacije. ki sklepajo kolektivne delovne pogodbe in živijo v trajnem medsebojnem stiku preko skupnih odborov. S kolektivnimi pogodbami naj se določijo splošne plače. Ker pa je višina pravičnih plač odvisna od večjega ali manjšega prospevanja v industriji, kmetijstvu, trgovini in tako dalje, naj se višina vsakoletne dejanske plače sporazumno določi po zaključku vsakega poslovnega leta, ko se vidi, koliko čistega dobička je imela vsaka panoga, podjetje ali tovarna. Delež, ki odpade na delavce in nameščence, se jim lahko na koncu poslovnega leta izplača ali v denarju ali pa v delnicah, tako da delavci in nameščenci postanejo solastniki1 podjetja. krepom policije, izdanim proti ustanove niti Cerkvi in njenim predstav- je v službi nikom.« ljudstva. Tako je dandanes s svobodo na Čehoslovaškem. ki .ie bila še pred kratkim ena najbolj svobodoljubnih in demokratičnih držav na svetu! Po 400 letih Zgodovinsko je dognano, da je bila zadnja večerja v hiši matere sv. Marka na Sijonski, gori. Tu je prišel tftdi sv. Duh nad apostole in tu je sv. Peter imel prvo misijonsko pridigo. Sploh je tu bila prva krščanska cerkev. Ko so v srednjem veku frančiškani prevzeli varstvo svetih krajev v Palestini, so na mestu, kjer je stala hiša zadnje večerje, sezidali lepo cerkev. Leta 1551 so Arabci cerkev odvzeli in jo spremenili v mo- . mohamedanske. Materialistični šejo, v kateri so častili »grob I komunizem, ki zanika Boga. ne preroka Davida«. Z vsemi sila- dovoljuje nikake opozicije. Vse mi so se upirali, da bi svetišče I mora služiti državi. Omenil je, vrnili kristjanom, še celo maše- da komunistični voditelji na vati jim niso dovolili. Ko se je Čehoslovaškem hočejo ustano-pa lansko leto ustanovila drža-! viti razkolno cerkev, ker kato- va Izrael in so se vršili boji j li§ka cerkev noče biti orodje okrog Jeruzalema, so Judjej države, zavzeli grič Sijon in hišo zadnje v j* i Koledar za prihodnji teden zopet začeli darovati sv. mašo. 24. julija NEDELJA. Sedma po* binkoštna. — Kristina, dev. 25. PONEDELJEK. Apostol Ja* kob. Med dvanajsterimi sta. bila dva tega imena. Današnjemu rečemo tu* di Jakob Starejši. Bil je brat Janeza Evangelista. Te.ma bratoma je Zve* misijonskih I l'ačr del pridevek »Gromovnika«, ker sta bila ognjevitega značaja. Po poklicu sta bila poprej ribiča. Jakob je umrl mučeniške smrti v Jeruzalf* mu; Herod ga je dal obglaviti-Njemu v čast je nastala na Špan* skem slovita božja pot Compostella (nastalo iz »Jacobus Apostolu««) in tako še dandanes »Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje...« 26. TOREK. Ana, mati Device Marije. 27. SREDA. Pantaleon, mučenec. Na ozemlju škedenjske fare je ime! nekoč svojo cerkvico na hribu, k1 Se nosi njegovo ime. 28. ČETRTEK. Viktor (Zmago* slav), 29. PETEK. Marta, devica. Bil* je sestra Marije (Magdalene) in je večkrat Jezusu postregla na svojem domu. Zato je zavetnica pridnih gospodinj in hišnih pomočnic. Senen. Najnovejše misijonske statistike Agencija »Fides« je objavila podatke o misijonskem življctnu v številkah; V misijonih deluje 292.500 oseb, od teh je 22.000 duhovnikov, 9000 bratov, 54.000 misijonskih sester, 94.000 katehistoy, 78.000 \ profesorjev in učiteljev, 500 zdravnikov, 200 bclničarkev in 33.000 pomožnega osebja. Misijonske ustanove so sledeče: 60.000 cerkev in kapel, 400 semenišč z 18.000 seme-niščniki, 100.000 šol od ljudskih do vseučilišč s 5 milijoni nam pričajo tudi kratke besede, j Ijami-° 3000° di- k; jih je izgovoril kraljevohrad- : spanserjev z 42 milijoni zdravniških pregledov; 250 bolnic za gobavce s 14 tisoči gobavcev; več kot dva tisoč sirotišnic s i|: ; ski škof Pika dne 26. junija ob priliki svojega obiska v Hrastu. Dejal je namreč; »Govora, ki ga pričakujete od mene, ne bom imel, kajti minister za narodno vzgojo mi ne dovoljuje, da bi vam govoril svobodno. Ne mislite, da delam to iz strahu pred preganjanji, kajti ta_ preganjanja se faktične že vršijo. V svoji rezidenci v Kraljevem Hrad-cu sem nadzorovan od policije, tako da ne morem sprejemati obiskov in da se niti s svojimi tajniki ne morem pogovoriti. Dejansko sem jetnik, odtrgan od lastnih vernikov. Proti vsem Sv. Pavel si je zhdel za nalo-tem ukrepom protestiram na j go, vse prenoviti v Kristusu, najbolj energičen način, in sicer I posebno človeka v njegovih v imenu osebne svobode, ki je j odnosih do Boga in do bližnje-garantirana v 2. členu ustave, ; ga. A njegovo delo jn delo 150 tisoči sirot; 460 hiralnic z 18 tisoči štarcev; končno 200 tiskarn, v katerih se tiska 500 časopisov in revij. Ob vsem tem delu bodo še očitali Cerkvi, da je v službi kapitalistov in inperialistov, ki ne dajo za njene misijonske 30. SOBOTA. Abdon in mučenca. — .Tulita, muč. Tovarna mm človeka Tako kakor tudi’ v imenu svobode govora in tiska, garantirane v 18. in 21. členu iste ustave. Protestiram proti protiustavnim u- Stare kapitalske delnice se v SX. drugih apostolov še iz daleka ni dogotovljeno. Posebno v zadnjih dveh, treh stoletjih so se krščapski narodi silno oddaljili od pravega evangelija in se pepaganili. Zato je sedaj potrebno, da se krščanske mno- sorazmeriu z naraščanjem de lavskih delnic sproti likvidirajo | žice znova pridobijo za Kristusa Papeži zadnjih desetletji po z žrebanjem. Podjetje ima seveda pravico, da se upira taki višini plač, kot jo delavci zahtevajo z ozirom na zadnjič in danes omenjene vidike, kakor tudi temu, da bi na delavce in nameščence odpadajoči del dobička spremenilo v delnice, toda po drugi strani imajo tudi delavci polno pravico, da odklonijo vsako delavsko pogodbo, ki teh dveh njihovih upravičenih zahtev ne bi sprejela. (Dalje) novno naglašajo to potrebo. Pozivajo vse na delo, posebno še katoliške laike. »Da znova pripeljemo h Kristusu različne razrede ljudi, ki so ga zatajili’, je predvsem potrebno, da med njimi samimi izberemo iti izgradimo pomočnike Cerkve, ki bi razumeli njen duh in njene želje in bi znali govoriti njihovim srcem z bratovsko ljubeznijo. Prvi in neposredni apostoli delavcev, morajo biti delavci; obrtniki in trgovci pa apostoli obrtnikov in apostolov«, uči sv. oče Pij XI. Isti papež pa nam pove tudi-kje je tista šola, kjer se vzga-jajo taki novi ljudje, kje je to-varna takih novih apostolovi duhovne vaje. Posebno mora' mo ceniti in uporabljati, prav1 sv. oče, duhovne vaje, ki sO prekoristno sredstvo za obnovo osebnega in družabnega živlie' nja. »V tej šoli, ne samo d? se vzgajajo najboljši kristjan1; temveč se vadijo tudi prav1 apostoli za kakršnokoli življenj' sko okolje... Iz te šole bod° izšli ljudje močni v veri, stan?' vitni v preganjanjih, goreči a vneti’ za razširjenje vsepov.sofl Kristusovega kraljestva.« Takšni so čudoviti sadovi d J' hovnih vaj. Da bi takih milost mogli postati deležni’ tudi na5 možje in fantje, se bodo vrši1 v Gorici od 3. do 7. septernb1' duhovne vaje za može in fardf' Nanje opozarjamo že sedai vS, katoliško zavedne fante iti iV°r že, da si ohranijo tiste dni’ Pr{’ ste prav za to duhovno obnoV ' Podrobnejše oznanilo bo prisl ■ Obisk za železnim zastorom (Drugi del in konec) Žalostno pa je, da za mladino vedno, zlasti ob nedeljah, kaj po; skrbe, da jo tako odtrgajo od nedeljske dolžnosti katoličana. Petletk ni plan je uspel stoodstotno sa* wo v pomanjkanju in pa v kvarjenju mladine. Delovne brigade in udarniško delo za mladino je vse ena sama pohujševalnica mladine. Med Poraščajočo pubertetno mladino vri* nejo par pokvarjencev in jjokvar* jenk, k> med delom in po delu od? 1'čno opravijo svojo nalogo. In oblastniki? Mar je njim, kako živi proletariat! Danes je proletarec delavec, uradnik, kmet, trgovec in obrtnik. Saj prav za prav teh sta* nov ni več. Vsi so državni uradni: ki, \>si so proletarci. Kmeta z viso? kimi davki prisilijo v kolektiv. In kolektivna posestva? Ta so vzor ne* reda. Na čelu jim navadno stoji de? lomrznež, ki pogosto ne loči niti tepe od krompirja, ječmena od pše? nice. Da pa bi vedel, kdaj je treba Posejati, posaditi, okopati in opleti, se mu niti ne sanja. Saj v priročniku petletnega plana to ni zapisano. Slovenski kmet ni nikdar pri svojem delu poznal uradnih ur. Za sloveni skega kmeta ni bilo od 8 do 12 in zopet od 14 do 18. Naš kmet je Vstajal ob zori in hodil na delo, v mraku se je vračal pa domov. •.. Danes pa tega ni več. Na ko* lektivmh posestvih bujno uspeva zel in plevel. Do pasu ti sega. Sploh ne ločiš, kaj naj bi raslo na njivi. Ne dela nihče. Pa pride ne* del ja. Udarna brigada ljubljanske niularije se pripodi na njivo, da jo reši plevela. Toda kaj je plevel in kaj je usejano? Kdo naj to loči? Kje je komisar, kje je oznovec, kje kmetijski minister, da bo dal ko? rnando? Saj ni važno! Populite, kar Populiti morete in znate, pa bomo na novo posejali. No in mladina se Povalja po plevelu, malo populi in delo je končano. Posestvo pa je vzor kolektiva. Tako gre od kmetije do kmetije, ki jo je zadela čast, da Je sestavni del velike narodne rev* ščine. Medtem ko ljudje stradajo in tlpe, pa se ministri in šefi kabinetov vozijo v elegantnih amerikanskih 1'tnuzinah. Nekronana slovenska kraljica Kardeljeva žena živi na &rdu, obdana od dobrot iz tisoč in efte moči. Ljudje se jeze na A me? f,kance, ki podpirajo današnje ob: Ustnike Jugoslavije 7. dobrotami, ki služijo edino partijskim prvakom. Ljudstvo pa mora drago plačevati *Wi razkošje. Gozdovi; edino na? fodno bogastvo, ki je še ostalo, il'pe. ‘^aJ pa hočete?!... Bog jo tako 1». daleč, a vsaka sreča, ki je ne do* sežete z roko, je samja!« »V kaj pa potem verujete?« Lolita se zasmeje... »Sedaj ste pa Vi preveč radoved* ni, a Vam bom vendar odgovorila. V kaj naj verujem? Verujem v sladko človeško ljubezen.. Kot po* šteno dekle nočem reči nič več, in mislim, da me raizumete. Ali ne?« »Jaz pa potrebujem vse kaj dru* gega...« »Sanjač!« »Kaj višjega in večjega pa/ mnogo mnogo lepšega!« »Sanjač!« ponovi dekle v drugo in pri vsakem zlogu zamahne z lo* parjem. »Sem moderno dekle, ki hoče stvarnosti, in mislim, da imam pravico — morda celo dolžnost, da uživam svoje življenje!...« »Pravica!... Dolžnost!... Lolita, če ne verujete, so to same besede!« Trenutek sta si stala nasproti v mali, s peskom posuti ogradi, ki lo* či kapelico od drevoredov. Dominik je, kot bi hotel dopolniti svojo mi* sel, pokazal na lepo nebo, ki se je bočilo nad Noirmoutierjem, Lolita pa je drgetala, kakor da stoji pred dvobojem. »Sanjač!« ponovi še v tretje, »ko iščete ne vem kje, kar Vam cvete morebiti pred vrati!« Obrne se in odide. Veter se je ujel v njuie svetle pšenične lase in se ji zaganjal v lepo belo krilo. Lolita je izginila za voglom vile »Sveti Pavel«, Dominik pa je še vedno gledal za njo in v glavi mu je zvenela ona porogljiva beseda »sanjač«, ki je takoj ni niti ra* zumel. Kaj pa, če govori rosnico? Ali se ni on sam zaletel in hoče trmoglavo prestreči beli odblesk po* polnoma neznane zvezde? Ali ne hlasta v svojih blodnih mislih za nedosegljivimi sanjami? In če je sreča čisto poleg njega, da bi jo lahko z roko zagraibil? Pa če se ta sreča imenuje — Lolita? TRINAJSTO POGLAVJE V Dominikovo samoto je stopila Lolita. Prišla je tako neopaženo, kakor če sončni žarek posije v temno noč Nekaj dni po onem srečanju pri kapelici je Dominikova mati pova* bila Presvcsove na čaij. Prišla je se* veda tudi Lolita in so se prav pri* srčno zabavali. Drugi dan pa Dominik ni vedel kaj početi in je šel gledat, kako igrajo ta slavni tenis, kjer se je najbolj odlikovala Lolita. Par dni pozneje bi bila Lolita kmalu zakrivila strašno nezgodo. Srečala je pismonošo, ki je vedel, da se Presvesovi dobro poznajo z 'i holdyjevimi, pa je kar njej izro* čil pošto za oboje, da mu ni bilo treba dalje hoditi po peščeni poti. Lolita je bila ravno namenjena k Dominiku, da ga v imenu cele družbe povabi, naj pride popoldne k tenisu, potem pa. na čaj in nazad* nje bi šli še malo ribe lovit, in bi bila odnesla vsa pisma naravnost k njemu, če je no hi bil prestregel ujec, ki je v pritlični kuhinji kuha* ril že drugo vrsto ribje juhe. Četu* di je moral gledati na kuho, vendar mu ni ušla nobena stvar! »Menda ne prinašate naše pošte?« je kakor zavaljen bivol planil k dekletu. »Da, da. A pismonoša je rekel, da je vse ali skoraj vse za Domi* nika.« Stran 4. KATOLIŠKI OLAS Leto I. - Stev. 25 Cerovi j e Šolski izlet ter zaključna prireditev Zadnje dni šolskega leta so otroci osnovne! šole skupno z učiteljicama in z g. katehetom priredili letni šolski izlet v Oglej, Gradež in Bar* bano. Učiteljici sta ga vsestransko lepo organizirali, tako da je potekel v najlepšem redu. Bil je poučljiv ter v veliko veselje in zabavo otrok. Vozili so se z avtobusom, z vlakom ter z motornim čolnom po morju. Otroci so se lepo obnašali ter petja in' smeha ni bilo ne konca ne kraja. V Ogleju so v baziliki in v muzeju vse. pregledali ter pazljivo poslušali zgodovinsko razlago mogočne kub turne preteklosti. Na barbanskem otoku so se naj« prej zatekli v Marijino svetišče ter tam pobožno počastili Marijo. Prb jaz-ni pater gvardijan jim je orisal zgodovinski nastanek te božje poti ter čudeže, ki jih je Marija verni« kom tam izprosila. Pred odhodom iz Barbane so si otroci nakupili raz« nih spominkov, kakor jim je pač dovoljeval finančni minister. Dne 9. VII. je bila v Mavhinjah sv. maša za sklep šolskega leta za šolarje iz Mavhinj in Cerovelj. Prišli so vsi šolski otroci z učiteljstvom na čelu. Tudi nekaj staršev je pri« hitelo k tej slovesnosti. Otroci so za ta dan opravili sv. spoved ter pre« jeli sv. obhajilo, Prosili so angela varuha, naj jih srečno vodi skozi vse težave dušnih in telesnih nezgod nevarnih počitniških dni. Drugi dan 10. VII. so šolski otroci iz CerdVelj imeli zaključno priredi« tev. Učiteljici, ga. Pertot Vida in gdč. Legiša Danica, sta se požrtvo« valno potrudili, da je šolska prire« ditev prav lepo uspela. Veliko ljudi se je zbralo na dvorišču prijazne dru« žine Jurčeve, ki je z veseljem odsto« pila svoje dvorišče ter pripravila ustrezen oder, za kar gre vsa za-hva« la iznajdljivemu fantu Danilu Ter« con. Program prireditve je bil pe« ster in bogat. Vseboval je 20. točk, pri katerih so se otroci dobro odre« zali ter prikazali velik napredek ho« disi v petju ali v deklamacijah ter ličnih slikah in končno v igri s pet« jem ter pri enodejanki »Dve teti«. Šolski zbor je brezhibno zapel z jasno intonacijo in harmonično zli« tim glasom razne pesmice, katere je občinstvo zelo nagradilo s ploska« njem. Na odru so bili zaposleni vsi šolski otroci, od najmlajšega do naj« starejšega. Vsak je imel svojo vlogo, ki jo je skušal' kar nabolj častno rešiti. Posebej pa moramo še podčr« tati tiste, ki so dovršeno podali enodejanko »Dve teti«. Padriče V nedeljo, dne 10. julija, smo v naši cerkvici počastili slovanska a« postola sv. Cirila in Metoda. Lepo število se nas je zbralo. Veselo pre« senečenje nam je napravil domači pevski zbor. • Po daljšem presledku se je zopet oglasil v cerkvi. S svo« jim ubranim petjem je zelo poživil cerkveno slovesnost. Sv. brata, ki sta med slovanskimi narodi prižiga« la luč vere, smo prosili, naj tudi med nami ohranjata ta božji dar. Ko so 1. 1897 naši očetje, od katerih so nekateri še živi, začeli graditi cerkvico, gotovo niso kar na slepo izbrali sv. apostola za zavetnika. Z njuno pomočjo so hoteli ohraniti zvestobo narodu in veri. To dvojno zvestobo pričakujejo prav gotovo tudi od nas. Zanimivo je, kako je nastala naša cerkvica. Navadno so« dimo, da v gostilni nič dobrega ne nastane. Naša cerkvica pa ima ven« dar svoje začetke prav v gostilni. Pri kozarcu vina so možje sklenili, da morajo rešiti čast vasi, ki do te« daj ni imela nobenega božjega zna« menja. Začeli so zbirati denar med seboj in počasi je zrasla cerkvica. Dne 10. julija 1. 1898. je bila blago« slovljena v čast sv. Cirilu in Meto'« du. Pri blagoslovu je bilo nad 2000 ljudi. Preteklo leto smo slovesno praznovali 50 letnico naše cerkvice. Števerj an Na shod sv. Mohorja, 17. 7., smo imeli v naši župniji po dolgih 14 letih spet kanonično vizitacijo na« šega prevzvišenega nadškofa, ki je ob tej priliki podelil zakrament sv. birme 94 manjšim in večjim svojim ovčicam. Veseli smo bili, da je nora proticerkvene gonje vendar enkrat za nami i-n da tudi na zunaj spet lahko pokažemo, da smo zvesti katoliški kristjani. Nadškofa smo prisrčno sprejeli, cerkev lepo okra« sili ter cerkveno slovesnost z lepim petjem in ubranim pritrkovanjem povzdignili. Do srca so nam šli očetovski nauki našega prevzvišene« ga nadpastirja, ki nam je v lepi do« mači besedi opisal pomen in namen svojega obiska in nam podelil po pridigi svoj blagoslov združen s po« polnim odpustkom, in nam hotel tu« ds popoldne dati blagoslov z Naj« svetejšim. Hvala Bogu za ta lepi dan! N o v i c e Matija Škabar zlatomašnik Dne 31. julija ob 9.30 bo v barkovljanski cerkvi daroval svojo zlato mašo č. g. Matija Škabar. G. zlatomašnik, ki je doma iz Barkovelj, se je rodil leta 1876 in je bil posvečen v duhovnika 30. 7. 1899. Po kratkem službovanju kot kaplan v Rojanu in pri- Sv. Jakobu v Trstu je postal katehet na slovenski šoli sv. Cirila in Metoda, kjer je deloval trideset let. Zadnja leta je pomagal pri dušnem pastirstvu v Barkovljah, kjer poučuje tudi verouk v slovenski šoli. Dolga leta je vodil cerkveni pevski zbor v Sv. Križu pri Trstu, za kar so ga Križani ohranili v dobrem spominu. G. zlatomašniku kličemo: Nebeški Gospod naj mu bo plačnik za vse dobro i-n naj ga ohrani še mnogo let! Matura na slovenskih srednjih šolah v Trstu Ojbjavljamo izid mature na slo« venskih srednjih šolah v Trstu. 1. VIŠJA REALNA GIMNA« ZIJA. Maturo so napravili: Balanč Josip, Baša Franc, Gasiperi Anton, Košuta Soča, Krumlova Livija, Milič Jože, Pu-halj Dimitrij, Sancin Peter. Popravne izpite ima 8 kandidatov, za eno leto je bilo odklonjenih 5 kandidatov. Med kandidati je bilo 5 privatistov. 2. UČITELJIŠČE. Maturo sta na« pravila: Štrancar Julka in Zgur Alojzij. Popravne izpite ima 7 kandidatov, za eno leto je bilo odklonjenih 5 kandidatov. Med kandidati je bilo 9 privatistov. 3. TRGOVSKA AKADEMIJA. Maturo so napravili: Dane v Neva, Jericijo Rajko, Škamperle Alojzij. Popravne izpite imata 2 kandida« ta, za eno leto sta bila odklonjena 2 kandidata. Privatistov ni bilo. Z uspehom na splošno ne moremo biti zadovoljni. Zdi se, da so kan« didati vzeli stvar prelahko in so premalo ponovili predelano snov. Baje so bili posebno slabo priprav« ljeni privatisti. Žal, da je tako slab uspeh. Gotovo pa lahko vidi »Gior« nale di Trieste«, ki je pred maturo pisal, da se opravljajo slovenske mature kar po domače, »in farni« glia«, da je tako pisanje zlobno. Abiturientom iskreno čestitamo k uspehu in jim želimo obilo uspeha pri nadaljnjem delu! Profesorski izpit iz klavirja G. Gabrijel Devetak iz Št. Mavra je zadnje dni junija napravil na državnem konservatoriju v Benetkah profesorski izpit iz klavirja. G. De« vetak je po prvi svetovni vojni vsled nesrečne eksplozije zgubil vid. Ves navdušen za glasbo se je kljub temu posvetil njenemu študiju. S silno voljo in pridnostjo je prema« gal vse težave in končno dosegel diplomo. Prav toplo čestitamo. Smrt krščanske matere V četrtek dne 14. julija je pre« minula v Velikih Žabljah na Vipav« skem kot žrtev razmer, v katerih ječi sflovenski narod, vzgledna kr« ščanska mati Jožefa Paljk iz znane Poharjeve družine. Pokojnica je bila vzgled verne slovenske žene in ma« tere, kot jo more roditi le nežna Vipavska dolina. Njen pogreb, ki se je izvršil v petek pozno zvečer in katerega se je udeležila silno ve« lika množica s svečami, se je ob splošnem joku spremenil v pravo ljudsko žalovanje. Hčerki Mileni v Trstu ter vsem preostalim izražamo iskreno sožalje, blagi materi naj pa sveti večna luč! Kralj Peter v Benetkah Jugoslovanski kralj Peter in kra« Ijica sta dospela v nedeljo 17. t. m. v Benetke in sta se nastanila v vili grške princezinje Aspazije. Romanje na Sv. Višarje Goriški slovenski tretji red prire« di prihodnjo soboto 23. t. m. roma« nje na Sv. Višarje. Odhod iz Gorice ob sedmih in pol zjutraj izpred kapucinske cerkve. Tja grede obi« ščerno romarsko cerkev »Madonna delle Grazie« v Vidmu, kjer bo sv. maša. Povratek v nedeljo 24. t. m. zvečer. Kdor se želi še prijaviti, naj se zglasi pri p. Fidelisu najkasneje v četrtek. Blago za Avstrijo v tržaškem pristanišču V preteklih 7 dneh so prispele v tržaško pristanišče tri ladje s 37.746 tonami ERP blaga za Avstrijo. Raz« tovorili so skupno 18.875 ton, in si« cer 9.500 ton koruze iz ladje »Leo« nardo Romero«, 9.310 ton pšenice iz ladje »David Bosnell« in 63 ton olja iz bombaževega semena iz ladje »Dalla Lvkes«. Preselitev tiskovnega urada ZVU V ponedeljek 11. julija, so preše« lili uradne prostore tiskovnega ura« da ZVU, ki mu^ načeluje major Pavel Sasson, MBE, iz Ljudskega do« ma v justično palačo (sobe 142, 143, 144 in 140. telefon 7628, 5912, 4301). Major Sasson bo od zdaj dalje po« leg svoje službe kot načelnik tiskov« nega urada imel tudi vrhovno nad« zorstvo tiskovnega urada V.G.P.F. (policije Julijske krajine). Poprava ceste Trst — Sesljan Dela za popravo in izboljšanje ceste Trst«Sesljan so bila oddana za dvajset milijonov lir tržaški stavbeni družbi I.C.A.I. Načrt vklju« čuje zgradbo in vzdrževanje zidov in obnovo cestne površine, ki jo je poškodovalo pronicanje vode. Pri teh delih bo zaposlenih okoli 50 de« lavcev približno tri mesece. Razpisana uradniška mesta Pred kratkim so bili uradno raz« glašeni trije natečaji za sledeča mesta: 1) Za 89 mest podtajnikov na poskušnji v notranji civilni upravi; 2) za 32 mest nadomestnih raeuno« vodij v isti civilni službi in 3) za 44 mest kot gojenci na poskušnjo pri isti upravi. Za prosilec v prvo sku« pino je potrebna doktorska diploma, za one pod točko dva srednjetehnič« na, za one pod točko tri pa nižja srednja šola. Prošnje z vsemi listinami je treba predložiti na prefekturi do 5. avgu« sta. V kabinetnem uradu na pre« fekturi (Ufficio Gabinetto della Prefettura) dobijo interesenti tudi vsa potrebna pojasnila. Razgovori predstavnikov ZVU z italijansko vlado Trenutno se mudi v Rimu skupina predstavnikov Zavezniške vojaške uprave anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, ki vodi razpravljanja z italijansko-vlado. Glavni predmet njihovega dnevnega reda tvori proračun za anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja za dobo od 1. julija 1949 do 31-decembra 1949. Na čelu delegacije, ki vključuje predstavnike Gospodarskega in posvetovalnega sveta zavezniške vojaške uprave, je gospod Ivan B-Whitc, načelnik finančnega in gospodarskega oddelka ZVU. Pričakuje se, da bodo razgovori končani prihodnji teden. Prošnje za popravilo nepremičnin, ki so bile med vojno poškodovane Na podlagi ukaza št. 122, kj ga j® pred kratkim podpisal generalni rav« natelj za civilne zadeve, je treba vse prošnje za popravilo nepremič« n;n na anglo«ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so bile med vojno poškodovane, predložiti do 31. julija. Paško« dcvane nepremičnine obnavlja teh« nični oddelek ZVU na podlagi uka« za št. 32. Ukaz št. 122 stopi v velja« vo na dan objave v prihodnji števil« ki uradnega lista. Italija izdala znamke Marshallovega načrta Uprava za gospodarsko sodelova« nje v Washingtonu poroča, da v Italiji že prodajajo prve poštne znamke na čast Marshallovega na« črta. Slika na znamkah prikazuje ladjo, ki vozi tovor ERP, italijanski delavec pa pozdravlja z nakovalom, 'kladivom in' kleščami ladjo. Na dol«! njem levem vogalu so črke ERP-Znamke so po 5, 15 in 20 lir. Uprava za gospodarsko sodelovanje izjavlja, da bo izdala italijanska vlada te znamke kot znak, da ceni pomo-č Marshallovega načrta. Duhovne vaje za dekleta Dekleta, ki so se priglasila z* duhovne vaje pri čč. uršulinkah v Gorici od 24. do 28. t. m., naj pri« dejo v samostan v nedeljo zvečef ob šestih. Prinesejo naj s seboj rjuhe. Če bi se rada še katera udeležile duhovnih vaj, lahko kar pride. Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« N. N. iz Trsta v počastitev, č. Ž zlatomašnika M. Škabarja 1000: Jul« ka iz Trsta 100; N. N. pri Sv. An« tonu v Trstu 500; župni urad Kon« , tovelj, zbirka za kat. tisk. 1000; Brajnik Julita, Štandrež 110; KosO« vel Dora, namesto cvetja na groh mami naše Milenke Pepce Palj^ 1000— lir. Iskrena hvala! »Kar sem dajte, kar sem! Jaz sem ujec, kuhar, pismonoša in kar hoče« te. Pa«a«a, ali ne bi pogledali moje juhe?« »Ravno sem hotela vprašati, kaj tako prijetno diši. Veste, če to da« ste komu samo poduhati, se mu vzbudi slast, da ga morate povabiti še na obed!« »O, potem pa, ljuba gospodična, bom prav iz • srca vesel, če Vas sir.em povabiti, da prisedete, ko bo prišla na mizo moja jed... Boste vi« deli, da se kaj takega ne dobi vsak dan in da se pred menoj lahko skri« jejo vsi pariški kuharji!« »Bomo videlil« »Brez skrbi, naša ljubljena gospi« ca!« silo prijaizno odvrne ujec in od« krije velikanski lonec, kjer je v zlatorumeni omaki počasi vrelo ka« kih petnajst funtov rib, rakov in vsakršnih školjk. Sele prvikrat je kuhal tako jed, pa je bilo vse tako napravljeno, da najboljši kuhar ne bi mogel bolje. Ujec se je nekje v Afriki naučil kuhati to juho, s katero se je na vso moč ponašal. Vsako leto je kuhal kake tri ali štiri vrste juhe in naj« bolj je bil vzhičen, ko so presene« čeni gostje molče srkali njegovo ku« hovino in jim je bilo kar na obrazu brati, kako jim tekne predobra jed. Dal je pokusiti Loliti, ki je zelo rada polizala kaj dobrega. »Ijejmeni, to obenem hladi in gre« je!« se je razvnela! »Take juho pa no dobite niti pri najboljšem mar« seilleskem -kuharju!« »E, marseilleski kuharji, pa brez njih!... Toda, če Vas danes ne bo, prihodnjič morate na vsak način priti! Dominik bo jako vesel.« »Mislite?« »Ne samo mislim, marveč — Lo« lita, dobro me poslušajte — sem trdno prepričan.« »Če ste prepričani, pridem pa že drevi. Ob osmih, kajne?« »Da, da. In potem Vas še domov pospremimo.« »Vi?« »Monim, da rajši vidite, če gre kdo drugi z Vami?« Lolita se zvonko zasmeje in odide. Ko je bil ujec zopet sam pred svojim kotličem, je kar s privitimi rokavi pograbil pisma in jih začel prelagati. Izbral je štiri, ki so ime« la nekoliko sumljivo pisavo — kar priteče Dominik, ki mu je povedala Lolita, da je prinesla pošto. »Ali je zame' kakšno pismo?« »Na dragec, to je vse, kar je!« Mladenič hlastno seže po pismih, a tudi tokrat ne najde, kar je pri« čakoval. Dasiravno je sklonil, da bo molčal, vendar nejevoljno pripomni: »Spet nič od župnika. To pa tudi ni samo ob sebi! Da bi mi vsaj deč« ki kaj pisali!« »Ti si pa zares čuden! Kolikokrat sem ti že rekel, da si zaradi župni« kovih pisem nikar toliko ne beli glave! Misliš, da mu je kaj mar zate? Le boj se! Zabava se in raz« tresa denar, ki sta mu ga dala z ma« ter jo, resno opravke pa je odložil za kesneje. Lahko, da je tudi hišni« ku naročil, naj mu vso pošto spravi in mu jo bo izročil šele po povratku v mesto?... Sicer pa popolnoma ra« zumem njegovo ravnanje!« »Jaz pa prav nič!« »Kaj bo mlad človek!... Pa«a«a, povej mi rajši, kako se ti vidi moja juha. Ali ni za spoznanje omledna?« Dominiku pa ni bilo do uj,čevega besedičenja. Nepremično je gled^ v daljavo, kar je ujca še bdi razdražilo. »Pusti že vendar iz misli tež* črnosuknježa! Ej, ko bi bil jaz tvojem mestu, Dominik, ko bi $ jaz na tvojem mestu!... A, čakal’ mislim, da te Lolita kliče? N*1’ zdaj bo že kaj bolj zanimivega.« Res ga je zvala Lolita. Ko. je Dominik odšel iz kuhinj6, ga ujec ni izpustil iz oči. Videl ic! kako je spustil v vodo svoj črndbd Si. Če sr, s/ M So ni. *e. dc 'n t k. d, Vf ne fo % 9l( Ot "a >n, ki 0; Po I*. ki do »i i