Andrcn. ko skuša reformulirati liberalni model koncepla svobode izražanja, da bi ustrezal sodobnim spremembam »superin-dustrializirane družbe«. Colin Sparks raziskuje Wtliamsov poskus konstrukcije (corije o demokratičnem komuniciranju ter njegovo kritiko patcrnalističncga in komercialnega sistema. Hanno Hardt sc osredotoča na teorije o kulturah in komuniciranju v ZDA ter meni. da različni kullumi tokovi omogočajo vpogled v komuniciranje. Brenda Der-vin in Kalhleen D. Clark pa zavračata kulturološki in makro pristop, ker spregledala osebnost. Jon Servaes pa se zavzema za »mnogoterost« paradigem, ki so lahko pomembne za raziskovanje komuniciranja. V drugem delu avtorji razpravljajo o različnih koncepcijah komuniciranja v ZDA. Evropi. Maleziji, Južnem Pacifiku in Južni Aziji. Pozornost usmerjajo na vprašanje. ali nove tehnologije krepijo ali slabijo demokracijo. Poglavje vsebuje prispevke osmih avtorjev, medtem ko jih kazalo, interpretacija NVaskove in indeks avtorjev navajajo le sedem. Urednica tega dela je zadnjega avtorja preprosto dodala v knjigi, pozabila pa je opraviti vse uredniške dodatke. Ta spodrsljaj tako pomembni znanstveni cdiciji vsekakor odvzema nekaj blišča. France Vreg Zemlja 1993 Poročilo inštituta Worldwatch o prizadevanjih za okolju prijazno družbo Bohinj: GO-13 Uvajanje ekoloških programov. 1993 Ne potrebujemo le vizije, ampak skupno vizijo, skupen nov pogled na svet. To je temeljno sporočilo letošnjega zbomika Stale of die World (Zemlja 1993). ki smo ga po desetih letih izhajanja zdaj prvič dočakali tudi v slovenskem prevodu. Gre za najbolj brano letno poročilo v današnjem svetu, ki ga izdaja inštitut Worldwatch iz Washingto-na. prevajajo pa ga v 27 jezikov. Tisti, ki smo ga že prebrali, bomo verjetno soglasno pritrdili razmišljanju iz spremne besede Aleša Debeljaka. da jc sprememba mentalitcte pogoj za preživetje. Podatki o ekološkem stanju našega planeta in težnjah v okolju, s katerimi nas to delo seznanja. so zastrašujoči. Posledice v razumsko paradigmo moderne dobe ovitega opustošenja nas opominjajo, da je treba kar najhitreje ukrepati. Brzice političnih in ekonomskih sprememb, ki jih je v zadnjih letih prebrodila Slovenija, so za nekatere navidezno dober izgovor za zanemarjanje vprašanj svetovnega pomena, kol je ekologija. Vprašanje je. koliko časa sc naša rahlo utrujena država še lahko skriva pod masko nujnosti reševanja svojega političnega in gospodarskega obstoja. ne da bi za to morala žrtvovati svojo zadnjo možnost, da preživi tudi dolgoročno in vsestransko. Vse druge oblike obstoja bodo v prihodnosti mogoče le. če bo preživelo naravno okolje, katerega neločljiv del smo mi sami. Seveda bi bilo krivično, če bi dejali, da smo Slovenci in drugi Zemljani še vedno brezbrižni do usode svojega planeta. Vendar zaskrbljenost, ki smo jo pokazali doslej, očitno ni dovolj. Statistika dokazuje, da so glavne težnje propadanja, ki so obstajale pred desetletjem, še vedno prisotne. Gozdovi sc Sc naprej manjšajo (Zemlja izgubi 17 milijonov hektarov tropskega gozda leino). puščave sc širijo in erozija odnaša tretjino vse obdelovalne Zemlje. V zadnjem desetletju je izginilo na stotisoče rastlinskih in živalskih vrst. Zaščitni ozonski plašč se postopoma tanjša in povečuje se nevarnost zaradi povečanega ultravijoličnega sevanja, ki je posledica razpadanja stratosferskega ozona. Kakšno jc stanje in kaj lahko storimo, nam sporočajo avtorji Zemlje 1993. Prvo poglavje z naslovom Na pragu nove dobe nas seznanja z različnimi oblikami propadanja okolja: erozijo prsti, izginjanjem talne vode, onesnaženjem zraka, razpadanjem ozona, vedno bolj vročimi poletji, povečanim poplavljanjem zaradi krčenja gozdov, zmanjšano raznovrstnostjo živalskih in rastlinskih vtsi idr. Naravna bogastva, ki smo jih do zdaj obravnavali kol samoumevno last in posest, počasi, a vztrajno umirajo. Eno izmed njih je voda. »Soočanje s pomanjkanjem vode« nas prepričuje, da je treba do nje vzpostaviti nov odnos. Voda namreč ni zgolj surovina, ampak za naravno okolje življenjsko pomemben sistem. Med najbolj ogroženimi ekosistemi na Zemlji so koralni grebeni, zvemo v sc&lavku Kako oživiti koralne grebene. Po podatkih Avstralskega instituta za pomorske vede je človek do danes uničil med 5 do 10 odstotkov koralnih grebenov: če bo tako nadaljeval, jih bo v naslednjih dvajsetih do Stirideseteih letih izginilo nadaljnjih 60 odstotkov. Varstvo propadajočih ckosisiemov in ustvarjanje ravnotežja med delovanjem človeštva ter naravnimi viri sta razvojna cilja, ki ju ne bo mogoče doseči brez enakosti in pravičnosti, beremo v poglavju PremoSčanje prepada med spoloma in razvoj. Povedano natančneje. Sele razvojne strategije, ki zagotavljajo več sodelovanja med spoloma, lahko uhodi-jo pot za reSevanje ekoloSkih problemov. Ljudje pogosto odrekamo drug drugemu sposobnost ali pravico do reSevanja določenih problemov, pa naj gre za podcenjevanje drugega spola, druge narodnosti, druge rase. Tako so se v zapostavljenem položaju znaSia tudi naravna ljudstva. Poglavje Pomoč naravnim ljudstvom poudarja njihovo dragoceno ekoloSko znanje, vgrajeno v njihov jezik. Sege in delovanje, ki je strokovnjakom zahodne znanosti ostalo prikrito. Najdragocenejša prednost naravnih ljudstev je življenje v skladu z vrednotami, kot so vdanost prihodnjim generacijam, etično spoštovanje narave in predanost skupnosti. »Zagotavljanje energije v državah v razvoju« je nujnost nove energetske strategije. Desetletja so načrtovalci z vsega sveta verjeli. da jc Širjenje energetske porabe temeljni pogoj za hitrejšo rast življenjskega standarda. V prihodnje lahko gospodarski napredek držav temelji le na učinkovitejši porabi energije ter porabi ekoloSko manj spornih energetskih virov. Eden izmed načinov varčevanja z energijo je »Ponovno odkrita železnica«, ki ima velike ekoloSke prednosti pred cestnim in letalskim prometom. V osmem poglavju, ki spodbuja »Priprave za mir«, avtor ugotavlja, da je človeSka družba dobro izurjena v vojskovanju, ostaja pa neveSča v umetnosti ustvarjanja miru. Pripravljanje za mir zahteva prekinitev do zdaj uveljavljene usmeritve priprav na vojno. Nasilje z vseh strani nas sili v domneve, da je vojna del človekove narave; dejstvo, da gre za socialno institucijo. Se nc pomeni, da je neizogibna in neodpravljiva. Človekova agresivnost sc v pogosto manj vidni oziroma manj spoznani, a zato nič manj obsojanja vredni obliki izraža v odnosu do živali, ki zavzema najbolj nehumane razsežnosti pri trgovanju z živalmi in njihovimi deli. »Pomiritev trgovine in okolja« navaja, da vsako leto prepeljejo čez mednarodne meje okrog 30.000 opic. 20 do 30 milijonov kosov kožuhov ine, 500.000 papig. 400 do 500 milijonov okrasnih rib. 1.000 do 2.000 ton koral. 7 do 10 milijonov kaktej in I do 2 milijona orhidej. Trgovino in okolje so nekoč pojmovali kot dve povsem ločeni področji. Danes so njune povezave tako očitne, da jih ni mogoče več spregledati. Zeleni trgovini naproti - jc poziv lega poglavja. »Obrisi nove industrijske strategije« je sklepno poglavje letošnjega zbornika Zemlja 1993. Ekološke zahteve so tista sila. ki bo ob koncu tisočletja vedno močneje vplivala na gospodarske odločitve. Doseganje z okoljem trajno uravnoteženega gospodarskega razvoja bo narekovalo »zeleno« industrijsko strategijo. Države, ki jc ne bodo razvile, bodo gospodarsko poražene, obenem pa si bodo uničile ludi okolje. Japonski podjetniki na primer zagotavljajo, da se okolju prijaznim proizvodom v prihodnjih desetleijih obeta največji in najhitreje rasto6 trg. Knjiga, ki jo predstavljam, je predvsem zbirka privlačno obdelanih in komentiranih podatkov o gospodarski škodi, ki jo povzroča človekovo uničevanje narave. Poučuje nas o letnih ekonom.skih izgubah v ZDA zaradi planetarne otoplitve in o drugih oblikah gospodarskega davka, ki ga terja propadanje okolja. Zdi sc. da je rdeča nit tale: če ne boste živeli in poslovali ekološko ustrezno. boste ekonomsko propadli, varuhi okolja pa bodo nagrajeni z gospodarskim razcvetom. Avtorji očitno vedo, da sodobnega človeka najbolje prepričajo argumenti, podkrepljeni z dolarji. Ob tem sc poraja vprašanje, ali bi ljudje sploh čutili skrb za okolje, če ne bi bilo ogroženo naše lastno preživetje. Morda je nekdo. ki dandanes Se razmišlja o svetosti vseh živih bitij, o pravicah rastlin in živali, o varovanju narave zaradi nje same in ne samo z.aradi lastnih koristi, prevelik idealist. Toda prav njegov pogled se mi zdi nujno potreben. da spremenimo tudi svoj odnos do ljudi. Prepričanje modernega človeka je bilo, da lahko v življenju uspe le s tekmovalnostjo. s premaganjem drugega človeka in narave. Postmodema etika nas raz!>vciljuje s spoznanjem o naSi medsebojni povezanosti - o neločljivosti tega. kar je dobro za nas in kar je dobro za druge oziroma vse drugo Če o naravi razmišljamo kot o ločeni i>d nas, kot o sestavljanki samostojnih delccv, s katerimi lahko po mili volji manipuliramo, se nagibamo k temu. da bomo tako razmišljali tudi o soljudeh. Globalno gospodarstvo, ki bo z okoljem trajno uravnoteženo, med drugim vključuje ponovno vzpostavitev stabilnosti podnebja. zaSčito stratosferskega ozonskega plaSča. obnovitev zemeljskega gozdnega plaSča. ohranjanje prsti, obvarovanje bioloSke raznovrstnosti in ponovno vzpostavitev ravnotežja med rojevanjem in umiranjem. Avtorji zbornika nakazujejo reSitve, ki bi jih lahko uporabili predvsem poslovneži in politiki. Vendar to ne pomeni, da je knjiga namenjena zgolj njim. Priporočam jo tudi tistim Zemljanom, ki nimajo družbene mt>či in oblasti. Temeljno poslanstvo človeka je: postopno reSevanjc problemov, ki sc v danem zgodovinskem trenutku zdijo najpomembnejši. moramo zamenjati s holistič-nim pogledom na svet. In seveda spoznanjem. da nismo ckskluzivni lastniki tega planeta. Zemlja jc naS dom. njeno naravno bogastvo pa dragcNrcn dar. ki nam jc zaupan v upravljanje za čas naSega življenja na njej. To pomeni, da moramo zanjo skrbeti odgovorno in z ljubeznijo - prav vsak lahko (in mora) prispevati k temu. Melila Poler Slovenija in Evropska konvencija o človekovih pravicah (Dragocen pripomoček za pouk o naši ustavi in o človekovih pravicah) Pouk o tiaši ustavi in o flovekovih pravicah je potreben za vse stopnje foianja Pouk o ustavah, o družbeni ureditvi, o državi in družbi ima stoletno tradicijo. Se posebej pa pouk o pravicah in dolžnostih podanika, občana ali državljana. Pouk o človekovih pravicah so zahtevali takoj po francoski revoluciji, v času liberalnih ustav pred svetovno vojno, med obema vojnama in zlasti po drugi vojni. Posebej so si za to prizadevali UNESCO in razne mednarodne organizacije učiteljstva. S lem v zvezi je tudi pouk o miru in za vzajemno razumevanje med narodi. Totalitarni režimi takega pouka niso posebno poglavje o človekovih pravicah v učbeniku »etika in druiba«. verjetno bodo o lem govorili pri zg»xlovini, morali pa bi to vprašanje obravnavali tudi pri sociologiji, filozofiji, pri državljanskem pouku in seveda na visokih šolah, zlasti pri obravnavi »dcmo-kracijc« in drugod. Bistveno jc. da imajo po Konvenciji o pravicah otroka mladi pravico do takega pouka, na drugi sirani pa to terjajo naše razmere, obveznosti pa imamo ludi do mednarodne skupnosti. 2Uidnjih nekaj let sc je zanimanje za človekove pravicc okrepilo, zato smo dobili tudi več publikacij, ki olajšujejo pouk. Znan jc obsežen zbornik Varstvo človekovih pravic. MK 1988, dragocena jc zbirka dokumentov OZN o človekovih pravicah, ki jo je izdalo Društvo za Združene narode za Slovenijo 1988 in zlasti metodični pripomoček, ki olajšuje pouk o človekovih pravicah v osnovnih in srednjih šolah. Povečalo pa sc jc zanimanje za pravicc otrok. Raziskovanje in proučevanje človekovih pravic Med najbolj razgledanimi razumniki sc je kazalo zanimanje za človekove pravice že med obema vojnama, zlasti so nekateri napredni pedagogi, kot npr. G. Šilih, že govorili o pravicah otroka. Po drugi svetovni vojni so začeli pisati o človekovih pravicah po objavi Splošne dcklaracijc človekovih pravic 1948 predvsem naSi pravniki, npr. M.Šnudcri. Si.Pelerin, J.GIobevnik. Fr. Hočevar, pozneje I.Kristan, E. Petrič. B. Bohte, v novejšem času pa so izredno aktivni D.Türk. Lj.Bavcon in A.Selih.