NO. 142
riška Domovina
IMEmC/ll-HOlMF
SLOVCNIAN
CLEVELAND 8, 0., THURSDAY HORNING, JULY 21,11949
LETO LI.-VOL. LI. ’
Narodnostne skupine bomo slišali odslej na Med koroflii™:?lovenci v W® mož, silen borec NOVI GROBOVI Rešile Evropo
z združenjem
novi radijski postaji v Clevelandu
Slovenci in druge narodnosnte skupine v Greater Clevelandu bodo imele zdaj priliko dobiti čas na lokalni radijski P08taji, ne da bi jim bilo treba Iskati čas za programe na zunanji postaji. Radijska postaja WERE je prva neodvisna AM radijska postaja, ki oddaja z 5000 watts silo dan in noč na 1300 dolžini na vašem radiu.
Ta postaja je že prej imela FM pripomočke, zdaj je dodala pa še AM. Ray T. Miller, ki je predsednik WERE pravi: “Mi smo bili veselo iznenadeni, s kakim veseljem so našo postajo sprejele narodnostne skupine, katerim zdaj ni več treba iskati zunanjih postaj za lokalne programe.'
Da se meščanstvu pokaže, kaj bodo lahko poslušali na tej _	postaji v slovenščini, so vabljeni
RAY T. MILLER čitatelji Ameriške Domovine, da naravnajo svoj radio na postajo WERE od 8 do 10 zvečer in sicer od četrtka 21. julija do vključno srede 2T. julija. V omenjenih dneh bodo posebni radijski programi, pri katerih bodo sodelovale razne skupine v športu, glasbi, religiji, dobrodelnosti, civični in fraternalizmu.
Nocoj bosta govorila pri otvoritvenem programu, župan Tom A. Burke in Ray T. Miller, bivši župan. Mnogo drugih prominentnih govornikov boste lahko slišali nocoj in na programu skozi ves teden.
Glejte torej, da boste nocoj ob 8 sedli k svojemu radijskemu aparatu ter ga naravnali na postajo WERE, 1300 in boste poslušali zanimiv otvoritveni program. Nocoj ob 8 in potem vsak večer do srede 27. julija.
Avstriji
PRED NEKAJ MESECI je začel izhajati v Monakovem nov list z naslovom Slovenija. Ta
nesramno avstrijsko poitiko na-pram koroškim Slovencem. Se-
Vrhovni sodnik Frank Murphy, ki je sedaj umrl, je zapustil zlasti v vrstah ameriških katoličanov veliko praznino. Bi) je to Idealist, borec. Bil je
list je že v več člankih razgaljal mislec, ki je govoril mehko-do-
brotljivo, pa udarjal trdo-stvarno. Bil je močan vladar
veda je pri nas na Koroškem m socijalen reformator povsod
med starimi nacisti završalo ka-j ko to, da je kje kdo, ki si upa povedati resnico. Prepričani so bili, da so že davno vsem Slovencem usta zamašili. Najbolj! se v tem oziru napenja inž. Bur-J ger, doma iz šmarkeša v Podjuni, ki kar naprej pisari na' Dunaj in v Celovec, da tu Slo-] vencev aploh ni in če jih je kaj, so sami komunisti. Pa mi dobro poznamo tega starega hit-lerjanca in vemo, da ga žene] samo sovraštvo do Slovencev. Ali je kaj čudno, da se je njegov sin SS oficir sam ustrelil iz obupa, ker Hitler ni uspel.
NI ČUDNO, da je deželni glavar Wedenigg izjavil pred odhodom v London dobesedno: —j “Treba bo zavzeti naše staro! stališče, glede Koroške, vse ob-j ljubiti, potem pa ničesar izpolniti.” Poznamo to stališče, stoletja nas že ubija, toda naj. tudi gospod deželni glaar ve, da ubilo nas ne bo.
PREKO, MEJE iz Jugoslavije prihajajo k nam vedno novi teroristi z nalogami, da morajo] gotove begunce oz. , koroške Slo-] 21 '
kamor je prišel v svoji hitri ka-rijeri. Vselej je nfletel na velike težave, kot da bi težka vprašanja čakala prav nanj.
Kot župan mesta Detroit od leta 1930 do 1983 se je boril s strašno depresijo v tem velikem delavskem mestu, ki je živelo takrat le paralizirano življenje in se je vsak boril ža obstanek. V prvem letu stojega županovanja je potrošil ogromno svo-to 14 milijonov dolarjev za so-cijalno pomoč.
Kot zadnji govemer Filipinskih otokov od leta 1933 do 1936 je vodil zaostalo ljudstvo tega otočja v hitri .kulturni in 80cijalnd napredek, da je narod osposobil za vsaj neko polovično neodvisnost, Daši zastopnik tuje sile, je-posta) priljubljen človek med domačiin prebivalstvom. f
Kot governer države Michigan, izvoljen na listi in programu demokratske stranke, je moral obvladati težko stavko avtomobilskega delavstva. Takrat so ga napadali, da je rdeči govemer, da je socijaUst, da krivično podpira delavstvo, da
Nick Spelii
Po daljši bolezni je preminil Polyclinic bolnišnici Nick Špelič, star 56 let, stanujoč na 6210 White Ave., kjer je zadnjih 25 let vodil mlekarijo. Tukaj zapuščal soprogo Marijo, rojeno Filipič, doma iz Preserja, hčeri Mrs. Albino Michel in Victorijo, sina Freda, vnukinjo Jannette, brata Josepha, sestri Mrs. Uršulo Bavetz v Pain-esvillu in Mrs. Anno Papish in več sorodnikov. Re jen je bil v Vavta vasi, pošta Straža, kjer zapušča sestro Rozo. . t Tukaj je bival nad 40 let in je bil član dr. Vodnikov venec št. 147 S. N. P. Jednote, France Prešeren št 17 SDZ in dr. Carhiola Tent 1288 T. M. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 7:30 iz pogrebnega zavoda Joe. Žele in sinovi na 6602 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 8 uri ih nato na pokopališče Kalvarijo.
IZ MŽNiir
NASELBIN
JOLIET, IH. - člani in članice društva št. 1 sv. Družine so tem potom vabljeni, da se v kolikor mogoče vsi udeleže redne seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 24. julija ob navadnem času v Ferdinand dvorani. Seja blo zelo važna, kar bo na dnevnem redu ureditev progra-za društveni piknik, ki
Oster poziv govemerja Dew-eya naj Evropci združijo svoje gospodarske in politične moči
New York. N. Y.—Govemer Thom. Dewey je govoril kakim 19 tisoč poslušalcem v Madison Square Garden o dosedanjih učinkih Marshallovega načrta. Kar naravnost je povedal, da nekatere evropske narodnosti ne znajo in nočejo uporabljati te pomoči v svojo in splošno evropsko najboljšo korist ampak se še vedno pečajo z malini, ozkimi svojimi programiči socializacije in nacionalizacije. Namesto, d a bi združevali, postavljajo nove ovire skupni trgovini v Evropi, namesto, da bi delali na obnovi, delajo svoje strankarske esperimente. Čeprav ni omenil z nobeno besedo lAnglije, je jasno namigaval na angleško laburistično vlado in politiko. Izrazil je upanje, da se bodo v bodoče sredstva iz Marshallovega načrta uporabila pred vsem za pomoč narodom, ki si žele pomagati s sodelovanjem in združnjem vseh moči
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Novi naseljenci—
Včeraj smo imela čast pozdraviti v našem uradu družino Ivan Varšek, ki so prišli k Su-šnikovim na Marcella Rd. Mr. Varšek je bil prvak slovenski telovadcev, ki je prejel ‘odlikovanja že v Fragi, Parizu, Lyon-su in drugod. — Dalje nas je obiskala družina Janez Stefančič, ki so doma iz lAfrtič pri Brežicah. Prišli so* oče in mati sinko Vinko star 19 let in hčerka Marija, stara 15 let. Mr. Stefančič je rekel, da ima v Ameriki sorodnikov, nekaj z priimkom Molan. Ako želi kateri stopiti z njimi v stik, naj s p o r icči našemu uredništvu. Družina Stefančič je dospela k Mr. Potokarju, v Chšrdon, Ohio. Dobrodošli in vso srečo v novi domovini!
Pozdrav z letovišča—
S prijaznega letovišča Christian Lodge, katerega vedi poznani Dominik Kraševec blizu Edwardsburg, Mich, pošiljajo pozdrave: Mr. in Mrs. Martin Kožar, hči in vnukinja, Sophie
Ni čas za poviševanje plač, pravi trgovska zbornica
za ostvaritev združene Evrope. Zupančič m hči ter Tony in
Molly Jacopin.
Zdušnica
V petek ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. John Kenik.
Washington.
TI NISI Nič VERJELA, mi smo še vedno upali, da se bodo razmere uredile. Ti si kar zobe stisnila, roke dala in šla. Mi smo mislili, da si prehudo sodila in napravila ta korak prenaglo. Sedaj vidimo, da si bila samo pametnejša kot mi ostali. Oprosti, obsojali smo Te. Sedaj vidimo, da si se samo rešila preganjanja, zapora, morda smrti.
ZAKAJ NISMO VSI ŠLI. — Danes si želimo, da bi bili vsi šli, danes si vsi želimo, da bi bili tam kjer si Ti. Ti si odšla v tujino. Od tam nam kaj pošlješ in kaj pomagaš. Mi si ne moremo prav nič pomagati. Brata sta odšla v gozdove, na delo, sestre so tudi prisiljene odšle, doma ni nikogar, sreča je šla iz hiše.
SMO VSI PRESTRAŠENI IN ČUDNI. — še otroci niso tako brezskrbni kot so nekdaj bili. če le na cesti zaropota avto, se razbeže kakor plahe pete pred lovčevo puško in izza skednjov in temnih kotov špegajo kaj se bo zgodilo. Bodo li odpeljali očeta, ali brata ali sestro ali mater?
REVNA HIŠA SMO. Za državo moramo do konca leta zrediti enega prašiča, 8 ted-
nov je bil star, ko smo ga kupili in smo dali zanj 2000 dinarjev. Jeseni bomo dobili za rejenega kakih 1500. Oddati moramo še 300 komadov jajc, pa imamo dve kokoši. Tudi če še tako “udarniško” neso jaj-
triacijske komisije. Pa je delo slabo vodil. Nobenega se mu ni posrečilo odpeljati. Obupal je sam nad seboj in nad Titom, odločil se je, da gre s kominformo in je — izginil. Sedaj imamo
Mm Ah
mogli nabrati toliko kolikor moramo.. Tudi žita, krompirja, sira in volne moramo oddati za državo.
na "Kostanjevico pri
Gorici je prišla OZNA iz Solkana in pobrala ves cerkveni denar. Odprli so tudi nabiralnike v cerkvi in vse odnesli kar so našli.
V	BELGRADU so zaprli večje število komunističnih študentov.
IZ ZAVRATEN nad Idrijo je OZNA odpeljala in zaprla kuharico pokojnega .župnika Miklavčiča Ano Bastarda. Odpeljali so tudi del njenega in župnikovega premoženja in župnišče zapečatili.
V	BILJANI NA BRDIH so komunisti v noči od 11. do 12 junija razbili križ ob cesti in razpelo.
V	ŠT. JOŠTU NAD VRHNIKO se je smrtno ponesrečil Peter Sečnik, po domače Pilevc. Bil je hud priganjač za sedanji režim v občini Butan jeva. Med vojsko je bil komunistič ni zaupnik v vaški straži pri Št. Joštu. Z nastopom titov-
V Titovimi sekajo good! Sekira poje in Titovo časopisje grmi navdušenja, koliko da pade vsak dan dobe) im katera
“brigada” poseka več.
• * •
Po naše bi boljše rekli: grobovi tulijo 1 Kadar bo v domovini posekan gozd, bo legla Slovenija v grob.	ji
• * •
Pa kaj jo to Titovcem! Vse, samo da se dobi iz Anglije nekaj stnojfev, ali pušk, ali 1». pov! To »o grobokopi naše domovine in se že dobe taki, ki vlečejo z nesnago. Fuj 1
ca preko celega leta, ne bomo tu novega vodjo teh teroristov.
To je 26 let 3tar pobalin, Kogej Vasja, ki pa je že podpolkovnik jugoslov. vojske. Ta človek je že od leta 1941 vodja morilskih trup. Sedaj je pripeljal celo tolpo morilcev, in pobijalcev.
NASA OF DELA IN DELA. Na volitve se pripravlja. Pa take sramote še ni kmalu kdo doživel kot jo bo ta njihova lista. Najbolj vneta agitatorica je Mohor Milena. Pravijo, da si je že nekaj svojih kratkih nog obrabila, ko tako strašno leta po vaseh. Pa ga včasih polomi. V Čt. Jakobu v Rožu jo je nek možak poprašal, kako si predstavlja to in ono, pa je kar bleknila: ‘(Tovariš. nisem glede tega dobila navodil." 0 to je bilo smeha! Njen adjutant Picej pa si je zaslužil novo torbo, da v njej komunistične laži prenaša.
Vlada je zmagala vGuatemali
Gutemala, Srednja Amerika. —Vlada in predsednik republike objavljata, da vojaški upor, ske oblasti je šele pokazal pra- ki se je razvil po umoru poveljnika vojaškh sil Arana, ni uspel, da bo kmalu zopet v ce-
vi obraz. Leta 1945, ko so zasliševali domobrance v Celju, je dvakrat šel tja. Sumijo, da je on kazal fante od št. Jošta, ki so jih potem pogubili. Prav od št. Jošta ni bilo nobenega fanta več domov.
V LJUBLJANI je bilo zopet veliko aretacij. Ta vest je prišla v Italijo koncem junija. Ni še nobenih imen. Med aretiranimi, tako pravijo, je tudi komandant četrte armije. ------------o—
SLOVENSKI IZGNANCI 80 SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM!
drugega govemerja, smatra, da naj bi streljal v delavstvo, ki je sedelo v tovarnah in jih ni hotelo zapustiti. Njegovo odločno stališče, da mora zmagati s potrpežljivim prepričevanjem in ne s silo, je sicer zmagalo ali on ni bil več izvoljen za goverrterja.
Kot vrhovni državni -odvet-' nlk je silovito preganjal korupcijo v federalnih sodščih in po lokalnih uradih.
Svoje prepričanje je takole označil : "Po načelih demokracije in po krščanskem nauku so vsi ljudje enako vredni in vsi enako zaslužijo upoštevanje in spoštovanje.”
V prvi svetovni vojni je »lužil kot podpolkovnik.
Ni se poročil, ni kadil in ne pil alkoholnih pijač. Ni bil član nikakega kluba.
Bil je izvrsten in nad vse vesten pravnik. Rodil vse je Haibor Beach, Michigan kot sin revne družine. V politiki je sledil programu Franklina Roosevelta, bij njegov velik za govornik in prijatelj. ■ Na odločilnih mestih je bil zagovornik revnih, kot uradnik je uvajal potrebno in pametno varčevanje kamor je prišel, pa širokogrudno uporabljal javni denar za acfcijalne dejatve,
Bil je resnični zgled borca za ideale. Vljuden in prijazen v občevanju s prijatelji in nasprotniki je vlival zauipanje svojim velikim strokovnim znanjem in glotocko duhovnostjo,
na sejp, da pomagate z svoji- kakor hitpo m0goče.
mi nasveti napraviti program, da bo naša prireditev dne 21.
avgusta kolikor megoče uspeš- njevala svoje stališže da lbo no.
na. ,
Tem potom tudi sporočam žalostno vest, da je umrla naša zvesta članica Frances Grde-
sich z 816 Oakland Ave_Naj
počiva v miru. Preostalim pa izražamo naše globoko sožalje. —Z bratskim pozdravom—Anton J. Smrekar, tajnik, o-
Komunistično “delo” v Indiji
Calcutta, Indija, kanskem zboru, ki ga je sklical predsednik indijske vlade Nehru, je ekspodirala nastavljena bomba. Kakih 50 ljudi je ranjenih, enega policista je u-bilo. Neki človek je tudi z revolverjem streljal na policijo.
li državi redno življenje. Cela ki>je izžarevala iz njegovih iz-
afera je v zvezi z volitvami, ki bodo prihodnje leto, ko poteče prdesedniška doba sedanjega predsednika Jose Arevalo. Ubiti podpolkovnik Arana je bil eden izmed kandidatov, drugi pretendent za to službo pa je minister vojske Arbenz. Oba kandidata sta imela svoje goreče pristaše v vojski. Konflikt med tema dvema skopima j« povzroči) umor in poskus revolucije.
vajanj in dokazovanj. Njegove odločbe, ki so bile včasih trde, je vedno ublaževai z usmiljenjem. Njegova osebnost je ulivala spoštovanje v vsaki druibL Bil je velika katoliška osebnost, zgled moža, ki stalno posveča svoje velike zmožnosti za blagor ljudi in za blagor skupnosti.
------o
DAJ BEAT, DAJ SE8TBA. SPOMNI SE BEGUNCEV ■ KAKIH DOLARJEM
ino pri tej seji. Torej pridite
Predsednik in gospodarski svetovalec zbornice sta pojas
mogla znižati cene proizvodov fcesti> d® PO™>Wo <*> krsti Pok'
vo zvišanje plač povzročilo novo zvišanje cen, bo prineslo nove izdatke delavskim družinam in škodovalo podjetjem. V sedanji situaciji se cene ne smejo zviševati. Na zunanjih trgih ameriško blago še sedanje cene teško prenese, na domačem trgu se pojavlja skrbno štedenje radi bojazni, da gremo v depresijo in ljudstvo zato manj kupuje. Novo zvišanje cen bo še bolj uničilo domači in tuji trg Na veli- in lahko povzročilo resno škodo, ki 'bo koncem koncev tudi škoda delavstva samega.
-------ic------
Praga, Češka. — Komunistično časopisje napada katoličane, da so organizirali tajno mrežo podtalne organizacije, ki Pred zborovanjem je na raznih naj vzdržuje upornost proti mestih okoli Izborovališča eks- vladi in komunistični stranki, ploriralo pet bomb. Na zboru Zopet napadajo nadškofa Be-je Pandit Nehru govori) z naj-]rana, da vse to delo vodi, dasi ostrejšimi besedami proti ko- je pol-jetnik v škofijski pala-munizmu.	či, ki je močno zastražena.
Razne najnovgše svetovne vesti
SEATTLE. — Potniški arijcu Air Transport Associates Ine. je padel sredi mesta, porušil par hiš in povzročil, da je začelo goreti sedem poslopij. Šest oseb je bilo takoj mrtvih, 32 pa ranjenih.
•	•	A
VATIKAN. — Papež bo govoril po radiju celemu katoliškemu svetu prihodnjo nedeljo ob 912:80 popoldne.
•	•	•
WASHINGTON. — Državni tajnik Acheson je v izjavi časnikarjem napade) češko 'komunistično vlado, da hoče popolnoma zatreti vsako versko in Cerkveno svobodo. Poleg tega je govoril o sovjetskem .protestu Italiji, ker je podpisala severnoatlantsko obrambno pogodbo. Acheson je rekel, da je neutemeljeno hi smešno trditi, da je Italija prelomila pogodbo z Rusijo, ker je podpisala atlantski pakt.
• • •
LONDOON. — Zunanji minister Bevin bo cbiskai francoskega zunanjega ministra Schumana v Parizu in potem nada- )n izjavil, da upa, da se bo do-
sestre Mafy Dolšak.
Prva obletnica—
V petek ob 7:46 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Magdaleno Merhar v spomin prve obletnice njene smrti.
Fino poceni—
Kramer’s Winery na 5303 St. Clair Ave. prodaja po posebno znižani ceni najboljša vina, ohijska in druga. Založite se z dobro kapljico.
Razprodaja obuvala—
Danes zjutraj ob 9 so začeli z razprodajo v Mandelnovi tr-gicvini za obuvalo, 6125 St. Clair Ave. Imajo preveliko zalogo, ki jo hočejo zmanjšati, zato se za 10 dni posebno znižane cene. Kdor hoče fino obuvalo, naj se posluži te prilike.
Zbolela—
Frances Judnick je šla na počitnice k svoji nečakinji Mary Razboršek v Madison, O. — Tam je nenadoma zbolela in je zdaj tam na bolnški postelji in pod zdravniško oskrbo. Pridite k seji—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KŠKJ ima svojo sejo danes, v četrtek ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na Recher Ave. Seja je važna. Prebrali bodo polletne račune in druge stvari so na dnevnem redu. Naj torej vsi člani gotovo pridejo k seji.
Peta obletnica—
Jutri bo v cerkvi sv. Vida ob 7:15 sv. maša za pokojnega John Simončiča jun., ob priliki pete obletnice njegove smrti. -------------o———
Stavka vozačev busov v New Yorku
New York. — 3300 vozačev busov stavka v NewYorku in 21 linij ne vozi. Stavka je postala velika neprijetnost v mestu. Zupan je posegel v spor
ijeval pot na počitnice. Namerava preživeti par tednov v kem francoskem zdravilišču.
segel sporazum in bodo busi zopet kmalu vdali.

amp-rtska domovina, jourai. om»
/Imeriska Ponovim
uilIMKil-Hom
(JAMES DEBEVEC. Editor)
(UT St. Clmlr An.	BEndcnon 0628	Cleveland 8. Ohio
Publithed dalij exxoept Saturdays, Sundays and Holidays
JULY
•ni MO* TOl *» W» *1'
I 2
5 4 5 6 7 * 9 K) II 12 13 >4 !5 15 17 18 19 20 21 22 23 % 25 2627382930
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto, Za pol leta $6.00, za 8 $3.60.
SUBSCRIPTION RATE8
United State« $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $16 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 8 months.
njall Imena, so oni svojega dolgo dihala, kslkor pravi Mr
____„____________ j_____ ...	tj., at-	Will,
Entered as sf-^eim matter January 6th 1806, at the Boat Offloe at dereland, Ohio, under the Aet ot March 3rd 187».
No, 142 Thurs,, July 21,1049
Volitve na Svobodnem tržaškem ozemlju
Uradni izidi volitev v zapadni coni Svobodnega tržaškega ozemlja so tile:
V mestni občini Trst so dobile posamezne liste:
Stranka	gl«»ov
Krščanska demokracija ......65,627
Komunistična stranka........35,548
Republikanci ............... 9,081
Socialisti .................10,774
Liberalci ................   3,095
Ljudska fronta ............. 3,957
Italijanski blok ........... 8,252
Fronta za neodvisnost....—11,476
Slov. narodna lista ........ 3,004
Rep. gib. za neodv.......... 2,291
Tržaški blok .............— 4,860
MSI (neofašisti) ...........10,171
%
39.4
sedežev
25
21.1
5.4
13
3
6.4 1.8 1.8
4.5 6.8 1.8 1.3 2.9
6.5
spremenili v Murray, »loven ski bi pravili “Murski,” "od Mure.” Pokojni Hozijan so prišli v Ameriko prod 27 leti. V prvoj bojni so bili pilot i
V pi VUJ k/VJJ Alt OU A/AAA	-	1AA1C liauuj.	-- -----*|
imeli avstr o-madfawka odliko- bolehen hitro pride, ne odpravi
Ta izid volitev kaže, da so stranke, ki podpirajo pri-ključitev tržaškega ozemlja in Trsta samega k Italiji, dobile v mestu 64 odstotkov glasov. Stranke, ki so za to, da osta-ne Svobodno tržaško ozemlje neodvisna država, kakor je urejena in določena v mednarodni mirovni pogodbi so dobile 36 odstotkov.
Izidi volitev v tržaških okoliških občinah pa so tile:
glasov
______ Nabrežina
(Volivcev 2969, volilo 2856 udeležba 97.19%)
Slov. nar. lista ............ 152
Slov. ital. ljudska fronta.	395
SIAU ......................   949
Unione democratici	italiani ..	569
Delavskokmečka zveza.......	51
Zgonik
(Voilvcev 754, volilo 695, udeležba 93.53%)
Slov. nar. lista ............ 132
Slov. ital. ljudska fronta ....	148
SIAU .......................... 345
Repentabor
(Volivcev 356, volilo 325, udeležba 90.12%)
Neodvisna gosp. zveza ....... 142
Slov. ital. ljudska fronta.	86
SIAU ..................-...	97
Dolina
(Volivcev 3163, volilo 2721, udeležba 86.02%)
Neodvisna gosp. lista ....... 772
Slov. ital. ljudska fronta.	401
SIAU ...............-...... 1,466
Milje
(Volivcev 8111, volilo 7357 udeležba 89.98%)
Slov. ital. ljudska fronta ....	324
KP ........................ 4,181
Krščanska demokracija ....... 2,047
Social, stranka Jul. krajine 574 Italijanska rep. stranka . 242
% sedežev
Draga Ančika!
Tak sam zvedo, ka mi jako zameriš, ka ti nikaj ne pišem. Oponašaš mi, ka telko pišem Vaneki pa Števeki. Celo Tja-šeki ka sam za god voščo, za Tebe pa nemam časa, ka bi bar nekaj rend napisao. Znaš, jaz bi Ti že nekda i pogosci pisao,
. pa ge bojim tisti dugij jezikov. L0 Med možkimi je to dosta ležej. Če pišeš Vaneki, te ne zameri ne Stevek pa ne Tuni, če pa Tuniji pošljem pozdrave, te Vanek toga ne oponaša. Če pa Ančiki pišem, te se pa včasi oglasijo Maričike pa Magdiče pa Kate pa Gete, pa Trezike pa Veronike pa Gizike: “Zakaj ravno Ančika? Ka je to ona kaj več. Ve je pa ne ina-čiša kak me druge . . Takse ste ženske tam v starom kraji, nikaj inačiše so ne tu. — Pa dnes me vse to nemre zadržati, ka Ti ne bi pisao. Približava se den Tvojega goda, kak pravimo: Anir.je, to je te prišestni tork 26. julijuša. Tu imajo navado, ka možje svojim ženam, dečki svojim deklam pri floristi naročijo pušeljc. Ljubezen se te meri po dola-raj. Čim močnejša je ljubezen, temveč zasluži florist. Jaz Ti za Tvoj god pošilam zavse-ma inačiše rože. Natrgam jih v pisani pungradaj po vesnicaj med Murov i Rabov, na travni-kaj i polji kre Ledave i Črnca, dodam klince z rožnatij oken belih slovenskih hiš. Kak če bi iz slovenskoga srca zrasle te rože, to cvetje i to Ti prinašam za Tvoj lepi godovni den kak najlepše “dobro utro”
geo vsega opraviti. Ančika je Ferenčkina, Žerdinova (na W.) Žižkova, Korenova so mati i hči, nadele Kavašova, šteroj želemo, ka bi se kak najprle pozdravila, pri Brežnjekovij Sta tudi mati i hči Ančika, ravno tak pri Pintaričovlj, v Men-tori so žerdinova i Pintaričova Ančika. Ančika je Golinaro-va Ftičarova, Sabinina i telko drugij. Jaz znam, ka de zamera, ka so tu ne vse naštete. De pa jaz “dobro utro” želem vsem; napisanim i nenapisanim.
V čikagi so Ančike Jakši-čova, Kelenčova, Balašicova, Skergetova. De je pa ešče dosta drugij. Te pa vsemmm vkup kak če bi vsakši pozoseb želo: “dobro utro!” Nekše Ančiko so vse, 'ka so v Aninskom društvi, zato naj bodo tudi vse tiste notri vpletene.
Zdaj, kda sam to napisao, sam ovarao, ka de nevola: Zu-tra do mele Magdiče god i nje bi skoro pozabo. Za malo de se jim videlo, ka do na zadnjem mesti. Pa je Ziškova Magdiča že to preminočo nedelo pri svoji vuni Veroni v Clevelandi obhajala tak slovesen rojstni den, ka je to že skoro zadosta. Poznam tri Magde: Žižkovo, Peršovo (či-kaga) i Munkovo. Vsem vam i če je ešče kakša druga Magda: “dobro utro!”
Debevec. Ljudje se hodijo sem v toplo Florido zdravit, pa če se v enenm tednu ali dveh ne pozdravi, jo pa kar spet odrine nazaj. Tega pa ne ve, da
Pismo iz Bavarske
vanje, ar so v bojni 27 aero-planov dol strelili. Njihov sin je bio pa pilot v ameriški armadi v drugoj bojni i je spe dno. — Naj V miru počivajo!
Prekmurskega romanja V
Lemonti 10. julija so se vdele-žili tudi Rev. Father Kazimir Zakrajšek. Prisostvovali so sv. meši i predgi. Bili smo počaščeni, ka smo videli med nami spoštovanoga Fathera, šteri so se v svojem življenji telko trudili tudi za nas prekmurske Slovence. — V čast smo si tudi šteli, ka je prišeo na naše romanje glavni tajnik KSKJ Mr. Joseph Zalar. Obema lepa hvala!
Obisk iz Clevelanda sme imeli preminoči tijeden. Svoje rojake i rod sta obiskala Mr. i Mrs. Steve Markblia. Z njimi je bila tudi Zimmermanova Kristina. Bili so gosti Mr. Mrs. Steve Kelenca. Kda so odhajali, so pravili, ka so bili presenečeni nad velkov gosto-ljubnostjov rojakov v čikagi.
27.67
14.53
34.92
20.93
1.87
en kak najiepse aooro uiro , . . srčnimi željami, ka bi bila .
CLEVELAND
Iz čikage je te tijeden na ob iški v Clevelandi Mrs. Magdiča Žižek. Stanuje pri svoji vu ni Mrs. Veroni Francis.—Pri-
26.83
21.90
51.06
43.59
26.40
29.78
den i vse svoje življenje. Sv. Ana naj Te čuva, naj Ti bo velka priprošnjica, ka bi mogla biti ravno tak dobra i srečna mati kak je bila ona. — Takso “dobro utro” želem zdaj odnesti vsem Ančikam v našoj Ameriki, poklonkati na vse dveri, kde stanujejo i jim izročiti te cmer i voščiti vse dobro. V Clevelandi de me pot najprle pelala na E. 117, kde ljubezniva Vojkovičova Ana v miri i zadovoljstvi vživljejo v krogi srečne družine leta svojega pokoja. Njim prvo “dobro utro!” Obiskati vsej ne mrem. Tudi s karov ne bi mo-
stari kraj
Žetev. Pšenica je letos lepo obrodila. Slabše je z žitom. V deževnom vremeni je vse spoleglo i je trbelo s srpom žeti. Nanč na državnij kmeti-jaj, kde imajo nekaj žetvenij stroj ov, so ne mogli inači kak s srpi žeti. Mlačva ide dobro spodrok, ar imajo skoro za vsakšo ves strojno mlatilnico Žetev je pa ne vesela i mlač-va tudi ne, ar itak znajo, ka de trbelo zvekšeega vse na državo dati.
Smrt. V Lendarskij goricaj je vmria na risalsko nedelo Bara Raščan. Pokojnica je sestra Mr. Johna Denša v čika-50 let. b Po-
pa se je ne tako hitro. Mogoče je treba čakati pol leta ali pa še več.
Midva sva popolnoma zdrava, za kar gre zahvala večnemu Bogu. Tukaj Imamo zdaj tako zvano deževno dobo in vlije se vsak drug dan za eno uro, ali kaj takega. Prav toliko, da zemljo lepo namoči. Takoj se pa spet prevedri in posije zlato sonce. Tukaj sva že več kot osem mesecev, pa ni še nikoli po en cel daai deževalo.
Prebivava nekolikoi iz mesta Tampa v jako mirnem kraju. No, saj sem se dovolj mučila, ko sem živela med tistim salun-.skim rjovenjem, ko so se drli, kakor bi sto krav mukalo. Ako si jim pa kaj rekel, si bil pa vse, samo človek ne. In moram reči, da so ženske v tem oziru dostikrat še stokrat slabše kot so moški. Tega zdaj ni več. Ko nisva mogla več prestajat, sva prodala mladim lju dem, pa tudi tisti niso mogli prenašat. Potem je bilo ipa vedno naprodaj. Tukaj imava pa dobre in prijazne sosede in velik vrt, kjer se kratkočasimo z obdelovanjem.
To moram tudi povedati, da tako krasnega ptičjega petja še nisem slišala, kakor ga tukaj. Kako vam to žvrgolijo, kakor bi kdo na strune brenkal. Na misel mi prihaja pesmica iz otroških let, ko je dečko vprašaj tička:
11 .....!
Zopet neka j iz Floride
i «*-•*«*£ car*sstcz	m
va).
Gostuvanje de v soboto zadnjega julija. V cerkvi v Men-tori se poročita Miss Gizella Žerdin (Mentor) z Mr. Milan J. Troha (Cleveland). Poročna sv. meša bo ob deveti j. Go-stuvanje de zvečer ob pol osmih v dvorani Slovenskoga doma na 16333 Waterloo Road.
Na mnoga srečna leta!
29.22
15.29
55.37
4.40
27.62
7.68
3.29
17
9
2
CHICAGO
Vmrli so pred nekaj tijedni naš jako poznani rojak števan Hozian, doma iz Brezovice (torjanska fara). V tistom časi, kda so si nešterni spremi
coni Trsta in tržaškega ozemlja. Kar je tržaškega ozemlja pod titovino, seveda ne more misliti na kake svobodne volitve.	v
Kdor pozna sedanje razpoloženje prebivalstva te male državice, ki nikdar ni res stopila v življenje, mora reči, da si jo ljudje bolj žele kot kdajkoli poprej. Ljudje pod Titom upajo na to, da bi bili rešeni komunističnega pekla s tem,
da bi se vključili v tržaško državo, tržačani v zapadni coni' r—-j-	—7 ——*
si žele naj se država uredi in začne normalno delati, da bi Proti Clevelandu popihala, a prenehala sedanja nestalnost.	ap ™Ktlh- Ses 16 tudl tu‘
Tampa, Fla. — Zopet smo v drugi polovici lata 1949. Kako čas beži in zapušča za seboj žalost in gorje. V torek po 4. juliju smo poslušali vesti na radiu in slišali o tolikih groznih nesrečah v avtnih premletih. Okrog 800 oseb je izgubilo življenje. Koliko je ostalo pa pohabljenih' za vse življenje. To je gorje, ki se ne da primerjati. Poprej zdrav in vesel, poteim ipa skažen za vedno. Pa se vse to zgodi v nekaj dneh. iNajveč dela to pijača, ko vozijo kot divjaki, zraven pa še trezne ljudi spravijo v nesrečo.
Midva sva zdaj prvič tukaj v poletju. Doma so naju strašili, da kakor hitro bo prišlo poletje, jo bova takoj nazaj
Kdo učil me petja, rad bi deček znal; male moje pesmi mi je Stvarnik dal.
Kje li 'ta stanuje, da poiščem ga, da enakih pesmi tudi meni da.
! Sedaj ipa še nekaj 6 naših so-
potnikih oziroma bogotajcih. Ko nas je bilo nekoč več Slovencev skupaj, je pogovor nanesel na vse, tudi na stari kraj. Eni so hvalili, kako fino je tam, drugi smo se pa jezili nad takim govorjenjem1. Nazadnje je prišla pa Še katoliška vera v pogovor. Tisti, ki imajo samo trebušno vero za pravo tukaj, so začeli udrihati po vsem, kar ima Izvezo z vero. Eden je govoril : “O, jaz se ne dam več tako fulat, kakor se nekateri. Bil sem krščen in birman in bil sem pri obhajilu, pa to je bilo nekdaj. Sedaj smo spregledali. Ampak če mi pa kdo Boga pokaže, da ga bom sam videl, potem bom ipa preč vanj veroval.”
Jaz se pa tedaj oglasim: —
Fischbach, Nemčija. — Z« vse poslane isstise vašega časopisa vam 'izrekam prisrčno zahvalo. Vse izgleda, da se bomo najbrže izselili v Zed. države in takrat bomo pa svoje dolgove poravnali, o tem bodite brez skrbi, čakam samo, da dobim sponzorja za vso moj c družino. Moja hiša ne more več biti brez tega časopisa in zato bom tudi gledal, da si ostanemo tudi vnaprej dobri prijatelji.
Prflšnjo za izselitev sem poslal preko našega delegata č. g. Franca Seškarja. Pred enim letom smo imeli že vse listine v redu, da se izselimo v Argentino, zdaj sem pa prejel obvestilo, da ni nobenega upanja za izselitev v Jušno Ameriko, ker argentinski konzul ne da nikomur več vizuma. Zato smo se zdaj odločili, da se izselimo v Zed. države.
Tukaj živimo v zelo težkih okoliščinah. Dela ne dobimo in če ga slučajno, nas samo izrabljajo. Moj sin Janež in hčerka Ivanka sta delala tri mesece v tekstilni tovarni. Odpustili so ju,, ker da nimajo surovin. Seveda, domači delavci so ostali, ker zanje se še vedno dobi delo. Novi so prvi, ki so na cesti. Jaz delam pa po kmetij ah, kjer morem dobiti delo. Delamo 15 do 17 ur na dan za majhno plačo. Tudi hrana je zelo revna, pa viško računajo zanjo. Kadar Ibodoi od tukaj odšli vsi begunci in brezdomci, ne bodo imeli po kmetijah nobenega delavca več, ker domačini silijo le v mesta na delo. Mi se pa dela ne bojimo, zato nas imajo radi. Pa ko bi nas vsaj oblekli, ko vse potrgamo pri delu. Vsak dan prosimo in molimo k Bogu, da-bi nas že kam rešil od tukaj.
Iz Jugoslavije sem prejel pismo, da mi je brat Jože umrl.
nenaia seuama nesianiusi.	, .
Povdarili smo že večkrat, da je bil volilni red za Slo-	na soncu> v
V nobeni izmed okoliških občin torej nima politika priključenja tržaškega ozemlja Italiji večine. Italijanske stranke, ki so to propagirale, so v vseh okoliških občinah ostale v manjšini.
Med italijanskimi strankami je dosegla največji uspeh krščanska demokracija, ki je zelo dobro organizirana. Presenetljivo veliko glasov je dobilo gibanje MSI, ki so nekaki novi fašisti. To dejstvo kaže, da je italijanski nacijonalni fanatizem v Trstu še strašen in bi nacijonalni boji takoj planili na dan v prejšnjih grobih oblikah, če bi Trst kakorkoli prišel pod italijansko oblast.
Titovska komunistična skupina, ki je še pred leti imela večino tržaških volilcev, je klaverno propadla. Močna pa je. kominformska komunistična stranka, ki je delala po navodilih iz Italije. Kdor torej hoče, da dobi komunistična stranka Italije novo, krepko podporo od tržaških komunistov, kdor je zato, da v Trstu, tem križišču trgovskih potov srednje Evrope, dobi komunizem svojo novo postojanko, naj le brž izroči Trst Italiji ali pa na kak drug način poskrbi, da bodo šli zapadni zavezniki iz Trsta, prodno bi začela delati redna demokratična državna uprava
Dl zatcia UClall 1CU114 UCIllUMauvn« uit-uuitt ufjiMT«.	.
Upoštevati moramo, da so bile volitve samo v zapadni pravljiva za vselej.
vence krivičen. Mogel je voliti v Trstu vsak italijanski no-vodošlec, pa čeprav je prišel v Trst šele, v zadnjem času, dočim so bili izključeni vsi neitalijani, ki niso imeli državljanstva Italije ali mogli dokazati domovinske pravice v TTsfu, pa četudi so n. pr. bili v Trstu rojeni ali tam živeli dolga leta.
Šib^enci niso nastopili v popolni skupnosti kakor bi bilo treb^ in kakor bi pričakovali. Mnogo slovenskih glasov so dobili kominformski komunisti, pa tudi druge italijanske stranke. Dolga desetletja političnega mrtvila, ki ga je povzročir-fašizem, Italijanom prijazna zavezniška politika in skromne nezmožnosti slovenske organizacije so napravile, da je bil uspeh slovenske liste še nepopoln. Precej slovenskih glasov je šlo med druge skupine, ki ne nosijo slovenskega narodnega obeležja, pa so -zagovarjale neodvisnost Trsta.
Mnogo bolj kot desetletja fašizma je slovenski stvari v Trstu škodovalo tistih nekaj tednov komunistične strahovlade' po vojni leta 1945. Takrat so komunisti prišli v Trst v imenu slovenstva in jugoslovanstva in so oba pojma umazali. Veliko slovenskih in hrvatskih glasov je odšlo za neslovenske kandidate samo zato, da ne bi nad Trst prišla groza jugoslovanskega Titovega komunizma in da protestirajo proti strahotam, ki jih ljudje vsak dan vidijo in o era ne m *«aj pnsia na uma* njih slišijo preko meje v Jugoslaviji. Komunizem je na tje gor, ako nama Bog da še ne-vseh naših narodnih mejah po drugi svetovni vojni po- kaj let zdravja in življenja. A-vzročil zgodovinsko narodno nesrečo,Jci bo morda nepo- ko bom toliko časa živela kqt ----------------'so moja mati, bom še precej
ni nič hudega in se prav lahko prenaša. Ponoči je pa tako hladno, da se je treba celo odeti.
Nekateri so bili tukaj, pa so se kmalu poslovili rekoč, da je prevroče, da gredo nazaj hladni 'Cleveland. Ko so> pa prišli domov, so zvedeli, da so prišli z dežja pod kap. Pisali so nam, da je tukaj v Floridi zelo hladno v primeri s Clevelandom, da ponoči v hudi vročini ne morejo spati. No, mi pa ostanemo tukaj in prav lahko prenašamo to vročino. Ce ne bo huje, 'bo prav lepo.
Kakšna sreča za nas je pa to, da ni tukaj nobene zime. Jaz sem se že dovolj nahodila po ledeni čobodri in se zavijala v suknjo v tistih hudih zimah. Zdaj je pa, hvala Begu, vse to mirilo za vedno. Ne rečem pa, da ne bi kdaj prišla na obisk
te. Tisti, ki so krivi takih smrti, Jyctdo že enkrat dobili plačilo. Seveda, vsi trpimo, toda četudi, svoje vere ne damo, pa čeprav vsi poginemo, tako smo se zarekli.
■Edina uteha tukaj nam je zdaj Ameriška Domovina, ki jo redno prejemamo. Zatopa tudi ne vemo, kako bi se vam dovolj zahvalili.
Mi smo trdno prepričani, da ne trpimo zastonj, da gredo naše prošnje in molitve v nebeške višave, kjer nas Stvarnik gotovo ne bo pozabil. To je naša tolažiba v tem trpljenju. Kako lepo je, če je človek krščansko vzgojen, ker vse težave in trpljenje lahko prenaša, ker ga pri tem vera krepi. Pozdravljamo vse Slovence,
touštj U&19011U, —	------1---------
“Ti, prijatelj, ali si že kateri- ki čitajo ta list, z vero v Boga
krat videl svojo pamet ali svoje misli? Se nikoli! Pa vendar veš in veruješ, da imaš oboje?’
Debelo me je gledal in rekel, da na to ne more odgovoriti. Potem sem stavila še to vprašanje: če kdo ve, ali je bila poprej 'kura, ali prej jajce in če mi kdo pravilno odgovori, mu bom dala en tisoč dolarjev. Jajce ne more biti brez kure, kura pa ne brez jajca, ampak vendar: kaj je bilo prej. Noben mi ni mogel dati odgovora.
Tudi Mussolini ni veroval ne v Boga ne v hudiča in nazadnje je ipa storil žalostno smrt, da bi je še psu ne privoščili... Bo-gotajci pridejo na svoje, prej ali slej, le zanesite se na to, ker Bog ne plača vsake sobote, plača pa.
Pa še drugič kaj in lepo pozdravljava vse skupaj,
Mary in Frank Modrijan
-O
Brezverec: Kakšna razlika je med frančiškanom in oslom ?
Frančiškan: Osel ima križ na hrbu, frančiškan pa na prsih. Toda kašna razlika je med brezvercem in oslom?
Brezverec (po daljšem premišljevanju) : Ne -veen
za narod in domovino.
Družina Oskar Hirš.
------p------
Če se knjige posojuje
Slavni ameriški humorist Mark Twain je bil nekoč z mladim književnikom pri nekem svojem prijatelju ma večerji. Po večerji jima je gospodar razkazoval knjige. Nekaj knjig je bilo mlademu književniku tako všeč, da je prosil gospodarja, naj mu jih posodi. Gospodar pa je odlločno odbil njegovo prošnjo, češ, da knjig iz principa ne posojuje nikomur. Ko je Mark Twain videl žalostno mladeničevo lice, je dejal: “Vidite, meni se zdi, da ima naš gostitelj čisto prav, da ne posoja knjig. Vem iz lastnih rikušenj, da posojene knjige navadno nikoli več ne vidite. Te knjige na primer, ki jih vidite tukaj, so bile nekoč vse v moji knjižnici... ” .
Tolažba
ženska govornica^ “Prišel bo čas, ko bodo žene sprejemale plažo inbža.”
. ...	Tam zadaj se je nekdo ogla-
Frančfikan: Jaz je tedi ne sil: "Seveda, že to soboto zve-
najdem.
čer.”

AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 21,11049
V samotah pragozda
S. Scoville ml. — Pavel Holeček
“Stoj!! Ni nama treba k po- jatelj, “te pustim kar umre-
toku,” vzklikne, “tu je protistrup.'’ Hitro se pripogne, utrga tri ali štiri rdeče klobuke in jih stisne Roku v roko.
“Hitro, le hitro jih pojej! Sicer so hude ko indijanska repa, ali to nič ne de, da it le rešijo življenje!”
Rok pogoltne prvo gobo. Obraiz se mu skremži in solze mu stopijo v oči.
“Joj, peklenska goba, to peče ko ogenj!” zastoka in se drži za želodec.
"Še eno moraš,” sili Vilče.
“Ne!”
“Moraš, če hočeš živeti!”
Jokaje je Rok snedel še eno in ko mu je Vilče zagrozil z gotovo smrtjo, je pogoltnil še dve.	1 ■ ‘ 11
“Oh, bolan, zelo bolan, mislim, umreti moram,” je dejal s slabotnim glasom.
“Zdajle je začela strupena goba učinkovati,” je cdvmil Vilče brezčutno; “v nekaj minutah 'boš še huje bolan.”
In res je “peklenska goba” t]a dokazala pijej, nego bi bil kdo pričakoval, da po pravici zasluži svoje latinsko ime “russula erotica” (bljuvna golobica).-Rok je izmetal vse, kar je bil tadanpoužil. Prijelo ga je pa kakor še nikdar in nekaj časa je bito videti; da bo moral žrtvovati različne dragocene dele svojega notranjega človeka.
Ko ga je zadnji napad popustil, je sedel bled, ves znojen in smrtno utrujen v travi.
“Zakaj si takšen požeruh?” ga je karal Vilče. "To te naj pouči, da se ne smeš potikati po gozdu in goltati, kar najdeš. Ne bom ti branil, če se ti kdaj
HALI OGLASI
■ Osmo poglavje V rosomahovem brlogu
Ne dolgo potem sta naša dva gozdovnika zopet preživela lep dan ob Bobrovem jezeru in se vrnila domov, ko se je že močno miračilo. Rok je pravkar pihal v žareče oglje, da zaneti taborski ogenj; kar zakriči Vilče in odškoči od skladanice, s katere je jemal polena. Rok se ozre in vidi, da si je tovariš segel k vratu in da skuša nekaj vreči ob tla. Preden mu je še mogel priskočiti na pomoč, se je oni prijel drugič in trtjič za vrat in mahal z rokami divje okoli sebe, kakor da bi se bojeval v nevidnim sovražnikom.
Rok je planil k njemu. Vilče je držal vitko, rjavo, zvijajočo se žival psa vrat; težko sopeč je stiskal roko toliko časa, da je živali ugasnil divji žar v očeh; nato je vrgel negibno truplo mrtve podlasice, pa
“Za boga,” je sopihal, “ta mali vrag bi ime bil skoro umoril. Trikrat mi je stekel po negah in čez prsi; čutil sem že njegove zobe na grlu, koi sem ga zagrabil.”
“To je telkile, morilec, najbolj gibčna žival v gozdu. Napade vsako stvar. Če bi bila velika ko lisica, bi umorila vse, kar živi.”
Vilče je pobral mrtvo podlasico. Bila je podobna vitki rjava veverici; imela je bel vrat, bele noge, a jako kratek rep. Mišice na čeljustih so bile njig-čno razvite in vrat je bil dolg in tenek.
Ko sta, P^neje . sedilii
DEKLETA in ŽENE Sedaj je čas, da si izberete in naročite fini KOŽUH (PUR COAT), STERLING Suknjo r.Ii SUIT direktno iz tovarne u WILL CALL po vedno najnižjih cenah v Clevelandu.
Pokličite me, da vas peljem v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.
ENdicott 3426
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro.
Bi radi hišo XO 1 družino? | Ali bi radi 6 velikih modernih sob, vzidana banja, pršilnik,1 prijazna zamrežena veranda, vse v enem nadstropju, plinsko grefcje z blower type, zimsko okna? Oglejte si druge, potem pa ta zares dober kup. Vse to in povrhu stanovanje 4 sob zgo-rej, ki prinaša $50 na mesec, OPA odobreno. Največja varnost za vašo Investicijo. To vse naglo dobite v roke za $11,900.
I Prodaja lastnik na 898 E. 149.
| St. Pokličite za informacijo IPO-8220.______________  -(143)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša 6 sob za 1 družino, 2 garaži, vse v prvovrstnem stanju. Nahaja se blizu Grovewood Ave. na 172. cesti. Za več informacij pokličite KE 6885.	(143)
Mi pripravimo ZDRAVILA >1 za Evropo MANDEL DRUG 1 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO!
Pokličite za preračun zastonj
bo mo
Better Htg. & Plbg. Co.
Stanovanje iščejo Dve odrasli osebi brez otrok, Slovenca, bi rada dobila v najem 3 do 4 neopremljene sobe. Kkor ima kaj pripravnega, je prašen, da pokliče 'KE-0009 in vpraša za Mr. ali Mrs. Marolt.	—(146)
/iii	----------:-
Sobase odda
Odda se velika opremljena soba z dvema shrambama za obleko, za kakšnega trgovca ali rokodelca. Se lahko vozite s St. Clair karo ali Eddy Rd. busom. Za informacije pokličite LI 3580.	—(143)
of love** They »peak >o eloquently
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Re».: GL 1539
PLES
CIRCLE BALLROOM
10300 EUCLIID AVE.
PECON - TREBAR ORKESTRA
V	SOBOTO 23. JULIJA
CHESTER BUDNY ORKESTRA
V	NEDELJO 24. JULIJA Polke in moderni plesi

RAZPRODAJA VINA!
Kdor hoče piti zares fino kapljico, naj pride ponjo k nam po zelo znižanih cenah in sicer:
Pomagajte Ameriki, kupujte Concord vino, gal.$1.60
Victory honde in znamke.
Kraška kamnoseška obrt
15416 Waterloo Rd.
IVanboe PSI
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-OA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Catawba ali Niagara, gal. po  ..............$2.10
Vino na sode:
Concord, sod —.........$70
Catawba ali Niagara, sod..$85
Kramer’s Bonded Winery
5303 St. Clair Ave.
EN 2263
Ženska išče delo
Ženska bi rada hišno delo ali delo v restavraciji, podnevi. Pokličite UT 1-1050 ali EX 7316 in vprašajte za Barbaro.
Bi zamenjal hišo
Rad bi zamenjal hišo za 2 družini za hišo za eno družino. Pokličite po 5. pop. EN 2985.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI PREUUBUENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Pic. John Simončič
ki je dal svoje mlado življenje za domovino 21. julija 1944
V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI PREUUBUENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE
ru, ker razumeš c njih toliko kakor zajec na boben.”
Rok se je čutil preveč slabega, kakor da bi riti.
Vilče si je spekel dve ujeti kokoši in Rok se je toliko posilil, 'dš je použil košček mesa In skodelico juhe. Po večerji se je globoko zamislil.
“Prihodnjič,” je dejal po dol-
kako njegovi soplemenci visoko gori irta severu (hodijo za sledovi podlasice v snegu. Kri mogel odgovo- ;n mesc, živali, ki jih krvoločna vzer raztrga v eni noči, zaznamujejo njeno pot. Loti se miši, kuncev, jerebic, podgan in celo veveric ter jih umori, in sicer ne vselej, da bi jih požrla; ampak cesto v goli želji po krvi. Posrka samo nekaj kap-
gem molku, “me rajši pusti ijic lgorke krvi in takoj plane
umreti. Nikdar več mi ne dajaj te strašne gobe!”
“Ce še kdaj pokusiš katerokoli gdbo brez mojega dovoljenja,” je odgovoril resno pri-

TAMINtT
■MtMM—b—
A|l ym em *
, M*
'tš Om*. Ukb Vtm* ameapadt meri
SjpSt
na drugo žrtev. “Nekoč,” je nadaljeval Rok, “sem ležal v bič ju, čakal na race. Zdajci senca nam menicj. Ozrem se kvišku, zagledam velikega orla, ki nizko leti; mislim, gotovo išče mrtvih rib. Izstrelim puščico in ga zadenem v prsi. Stari orel pade na tla. Ogledam si ga bliže, opazim, da mu nekaj visi z grla. Bile je podlasica, ki se je zvijala in sukala; zasar dila je orlu zobe tako globoko vrat, da se je ni mogel otresti. Podlasičino telo je viselo njega kakor ovratnica.”
Nato je razlagal Vilčetu, da žive tri vrste podlasic. Ena vrsta je kratkorepa in rjava; to spada tudi ta, ki jo je ubil Vilče. Visoko na severozahodu živi dolgorepa podlasica, ki je precej večja in jo lahko spoznaš po rumenkastem trebuhu, “Potem še podlasica, ki prinaša sreča.”
“Kaj, srečo prinaša?” se ču di Vilče.
»00 NA VASEM RADIU
Ml SMO TUKAJ Najnovejša clevelandska neodvisna radio postaja je zdaj v zraku
WERE
LASTOVANA V CLEVELANDU -UPRAVLJANA V CLEVELANDU -POSVEČENA DOGODKOM V CLEVELANDU
GODBA	NOVICE	SPORT
Poslušajte formalno otvoritev nocoj ob 8
ENA NAJVECJIH V CLEVELANDU OPERIRA NA SOM WAITS, POLN (AS
STUDIOS V BULKLEY POSLOPJU
RAY I. MILLER, predsednik
1
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 21, |1849
Takrat je pač najboljše, da člo- či, ako bi bil študiral. Toda on klical je moža, ki sta se ubija- ti?”
.	i •	___pivia!	IVI Kno+i in In rr nlim T rniKn^ l'n T nnnulln	T„
vek udari po sovražnikih, če so mu na poti. In spominjal se je svojega vzklika: “Ah, kaj to!” — in zdaj, ko je ni imel več poguma obdelavati, je hotel vsaj braniti staro zemljo Francoske!
PRVI DEL I.
Dva kilometra od Muelhau-sena je bilo postavljeno taborišče, sredi plodovitega polja ob Reni. V pojemajoči luči te-
iškim plaščem na ramah, on, ki 'je bil po Solferinu tako vesel, da mu ni treba več vlačiti sablje in pobijati ljudi. A kaj hočete, kadar nimate več poklica, ne pod milim solncem žene in

ga avgustovega večera s kal- imetja, tako da vas davi žalost nim nebom, preprečenim s tež-;in besnost za grlo in za srce? kimi oblaki, so se vrstili po njivah šatori, so se lesketale piramide pušk v odmerjenih presledkih pred banderom. Pri njih so nepremično stale straže z nabitim orožjem, oči izgubljene v vijoličasto meglo daljnega obzorja, ki se je dvigala od velike reke.
Proti peti uri so bili dospeli od Belforta, Zdaj je bilo osem, moštvo je šele pravkar prejelo hrano. Toda razdelitev ni bila mogoča — nekod po poti se je. bil izgubil les za kurjavo; kako bi brez njega zapalili ogenj in zavreli juho? Tre-balo se je zadovoljiti in grizti svoj suhor nepogret ter ga zalivati s krepkimi požirki žganja; zdaj so šele pešale noge, že itak upehane od napora! Toda pri kantini, za vrsto piramid, sta dva vojaka vzlic temu trdovratno prižigala kup svežega dračja in mladih debele, posekanih z dolgimi bajoneti — kuriva, ki se je uporno branilo plamena. Gost črn dim se je leno dvigal v večerni zrak, ki je bil poln brezkončne otožnosti.
Samo dvanajst tisoč mož je bilo tu — vse, kar je vodil general Feliks Douay 7. armadnega zbora s seboj. Prva di-
s.ssss
schwellerju; tretja je stala še v Lyonu, dočim se je on namenil zapustiti Belfort in se tako pomakniti naprej, z drugo divizijo, z rezervnim topništvom in z nepopolno divizijo konjiče. Pri Loerrachu so bili zapazili ognje taborišč; brzojavka schalstadskega podprefek-ta je poročala, da se Prusi pri Markolsheimu spravljajo čez Reno. General, čuteč se na skrajni desnici ostalih zborov preveč osamljenega, je bil tem bolj pospešil svoje gibanje proti meji, ker je prišla sinoči vest o nesrečnem presenečenju pri Weissenburgu. če mu že ni bilo treba samemu odbijati sovražnika, vendar se je moral bati od ure do ure, da ga pozovejo 1. zboru na pomoč.
Ta dan — bilo je 6. avgusta, nemirna sobota s silno nevihto — so se morali nekje udariti, tam nekod okoli Froeschwel-lerja; tako se je zdelo, sodeč po plahem, morečem nebu. trde groze so hitele v naglem suvanju vetra, ki je bil ves poln tesnob. In divizija se je nadejala že dva dni, da odide boj, vojaki so čakali, kdaj po tem napornem pohodu od Belforta do Muelhausena po gledajo s Prusi oko v oko.
Dan se je nagibal; iz oddaljenega konca taborišča se je dvignil signal odmora, z ro potom bobnov in z zvokom rogov, šibkim še, ker ga je odnašal zrak na prostem polju.
In Jean Macquart, ki je čvrsteje zabijal kline, da utrdi ša-tor, se je vzravnal. Ob prvih vesteh o vojni je bil ostavil rog-neška tla, še krvava od žalo-igre, ki mu je vzela ženo Frančiško in zemljišče, ki mu ga je bila prinesla v zakon; z 32 leti se je iznova zapisal v vojsko, nadel zopet našitke kor-porala ter bil takoj prideljen 106. linijskemu polku, čigar kadri so se izpolnjevali; in bili so trenotki, ko se je začudil, kako da se vidi zopet z voja-
je znal jedva pisati in brati, in ni ga skominalo niti po časti, da bi postal seržant. če si kmet, pač ostaneš, vse je zaman.
Toda bogled na ogenj iz dra-am.uoAc;	eja, ki se je še vedno kadil, ga
Jean se je stoje ozrl po tabo- je navdal z zanimanjem; po-rišču, koder je utripal ob zvo kih odmora poslednji nemir.
Nekaj mož je tekalo semin-tja. Drugi, ki so že dremali, so se dvigali ter se pretezali z izrazom nejevoljne trudnosti.
On,. Jean, je potrpežljivo čakal apela, s tisto mirno voljo in tistim razumnim ravnotežjem, ki ga je delalo izvrstnega vojaka. Tovariši so govorili, da bi bil utegnil mnogo dose-
la z njim, Loubet in Lapoulle, obadva iz njegovega voda.
jatelj počitka, drugi čepeč na In dregnil je Lapoulleja, ki zemlji in z vso skrbjo zatop-si je izpihaval pljuča kakor ljen v nalogo, da si zašije raz-
ftuv« iz njegovega vocia. si je lzpinavai pijuca KdKor ijen v iidiugu, ua o* "oo|j’' “Tak nehajta že! Saj nas nevihta, lica napeta kot dvoje trgane hlače, sta bušilav smeh
___X__JX_ It*	1	1	- A 1_1	_ X? 1_ _J ..X_1.	aUmi HATH u I
še zastrupita!”
Loubet, suh in živahen ter šegavega lica, se je zarežal. "Se že prijemlje, korporal,
mehov, obraz zatekel, oči krvave in zalite s solzami.
Dva druga vojaka tistega
voda, Chouteau in Pache, prvi tako pojde bolje!” je kriknil
nad strahovitim obrazom, ki ga je napravil živina Lapoulle. “Obrni se in pihaj narobe;
—	—	-	....-	’	—■----------->-----------------’ - -i---- *	-
verjemite ... Ali boš pihal, zleknjen vznak, brezdelen pri-'Chouteau.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride

Mandel trgovina z obuvalom
6125 St. Clair Ave.
PRIREJA $50,000
surplus na vsem OBUVALU
KER IMAMO VSE PREVELIKO ZALOGO
RAZPRODAJO
.X

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijate-
ljem in znancem, da je po daljšem mučnem trpljenju za vedno zatisnila svoje mile oči naša ljubljena in nikdar pozabljena soproga, mama in stara mama ter sestra
AntoniaČepek
rojena ABRAM
Blagopokojnica je umrla 15. junija 1949. Pogreb se je vršil dne 19. junija 1949 iz želetovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku na pokopališče. Calvary.
Doma je bila iz Nemške vasi pri št. Petru, fara Slavna na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 39 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ in podružnice št. 25 SŽZ.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so položili krasne vence in cvetje h krsti blagopokojnice.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše.
Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so pokojnico obiskovali v njeni bolezni, jo bodrili in tolažili, kot tudi vsem, ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru ter jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnice. Našo zahvalo izrekamo Rev. J. Godina za lepe cerkvene pogrebne obrede ter pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za vsestransko pomoč in lepo urejen pogreb.
Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam bili v pomoč na en ali drugi način za časa bolezni drage naše pokojnice, kot tudi vsem, ki so nas tolažili in izrazili svoje sočutje na en ali drugi način v dneh naše bridkosti ter nam stali ob strani.
Preljubljena soproga, mama, stara mama in sestra! Prestala si trnjevo pot tega življenja in zdaj počiva Tvoje truplo v hladni zemlji. Nič več ne čutiš bolečin, nič več ne slišimo Tvojega glasu, a spomin na te bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni, ko se zopet snidemo na kraju večnega miru in blaženstva.
Počivaj v miru!
ŽALUJOČI OSTALI:
V zalogi imamo obuvalo najbolj znanega izdelka za moške, ženske in otroke, kakor: CROSBY SQUARE, JARMAN, RED GOOSE, ACROBAT, FOOT FASHION-------------
fl VELIKA ZALOGA MORA BUI ZNIŽANA V to DNEH
Prihranili si boste vse do ^2 na čevljih za vso družino
RAZPRODAJA PRIČNE V ČETRTEK 2t. JULIJA OB 9 ZJUTRAJ Poglejte Je izredne vrednosti in pridite na nate razpredajo!
t LOT MOŠKIH OXFORD! ZA SPORI
rujavi, ali čisti Inosti — na te
$3.77
OTROŠKI SANDALI
rdeči ali rujavi mere S do 8
močni podplati, jelenja koža
beli, rujavi, ali čisto beli do $10 vrednosti — na tej razprodaji
$1.64
MOŠKI OXFORDS ZA DELO
jako trpežni, močni podplati
$3.88
388 PAROV ŽENSKIH ČEVLJEV
vseh vzorcev, pumps, straps, ties črni, rujavi, beli vrednosti do $7 — zdaj
44'
DESKI TENNIS OVLJI
vseh mer o močni podp
$1.58
vseh mer
posebno močni podplati, po
t LOT OTROŠKIH VISOKIH ČEVLJEV
beli ali rujavi, po
$2.48
1 LOT ŽEHSKIH HIŠNIH (OPAT
mehki in trdi podplati
69*	.
I LOT ZENSKIH ARCH SUPPORTS
do $7.95 vrednosti, zelo pripravni da jih pošljete svojcem v Evropo vseh mer, vse širine
G. WHISKERS
JOSEPH, soprog FRANCES, poročena TOMŠIČ, — VT/nr hčeri lova
ANNE, poročena VICK, hč< FRANK in ANTHONY, sin« 7 vnukov ANTON, brat in več sorodnikov
K'
Cleveland, Ohio, dne 21. julija 1949.
i S
sr«
¥M M
mm